Kako postopati, da se šolska mladež preskrbuje s potrebnimi učilnimi sredstvi. Ee večkrat so se razpravljala v raznih učiteljskih konferencijah sredstva, koja bi imela dovesti mladino, da bi si pravočasno preskrbljevala učilnih pripomočkov; a še vedno se je učitelju boriti z napakami, koje se ne dajo strmoglaviti. Mladina pohajajoca šolo brez učilnih pripomočkov, trati dragi čas, zavira pouk in napredek. Učitflji na deželi se raoremo v tem oziru mučiti vse šolsko leto, osobito v začetku, ko mladini primanjkuje vseh učnih sredstev. Preteče teden za tednom ter še pogreša marsikateri tega in onega. Tako zavlačenje je vestnemu učitelju nepovoljno, ker zavira in otežkoči delovanje. Istinito se slavna c. kr. okrajna šolska svetovalstva prizadevajo odstraniti nave- dene nerednosti. Tako je slavno c. kr. okrajno sežansko šolsko svetovalstvo žo pred več leti hvalevredno zaukazalo županstvom, da naj sirornašni mladini preskrbi potrebnih uoilnih sredstev; a malo učiteljev odnosno solske mladine je dobilo pomoei od oboinske oblasti. Tudi je z odlokom 5. mal. srpana t. 1. št. 404 zaukazalo šolskim vodstvom, da naj v zaeetku šolskega leta po preteku osraih dnij, naznani krajnemu šolskeniu svetu mladež, ki nima učilnih pripomočkov, a krajnemu šolskenni svetu zaukazalo pozvati dotične stariše in oponiniti, da morajo v osmih dneh potrebna učila preskrbeti svojini otrokoin. Ako tudi to ne poraaga , naj krajni šolski svet vsern takim otrokom potrebna učila nakupi ter predlaga račun županstvu, koje od premožnih zadevne vsote iztirja, za ubožne pa plaea iz svoje blagajne. Hvalevredno je takošno prizadevanje, a učitelj večkrat pride tudi tu na ovire, kajti tacetnu zavlačenju noee biti konec. Ako učitelj po preteku osniih dnij predloži krajnemu šolskemu svetu tak zaznamek, krajni šolski svet opomni roditelje, da zadoste v osmih dneh; ako ti ne zadoste, mora krajni šolski svet pomoei z nakupilom. V to je treba časa treh tednov. Krajni šolski svet pa navadno niraa zaloge, naravno ne mara tacih sitnostij in ako kateri izmed udov ne poinore, kaj potem ? Večkrat najdalje odlagajo nakupitev knjig premožni roditelji in ako udje krajnega šolskega sveta v zaznamku vidijo, da se premožni obotavljajo kupiti svojim otrokom učilnih pripomočkov, kako li morejo oni za take seoi v žep. Ko bi bile take ovire le v začetku leta, bi se že vstrpelo, ali kolikokrat pomanjkuje rned letora šolski deci: pisank, risank, peres, svinčnikov i. dr., ki delonia zavira napredek. Dandanes se zahteva od učitelja točnost in vsestransko spolnovanje svojih dolžnosti, kar je povsem pravo. Skrbeti nam je torej, da je šolska mladina pravočasno preskrbljena z učilnimi sredstvi, ker tako pospešimo pouk in veselje do šole. To pa ni lehko, ker dandanes iraamo odpravljati vkoreninene malomarnosti. Posilna sredstva imajo svoj namen, a učitelju bodi dolžnost, posilnosti kolikor mogoče s prepričanjem nadomestiti. Prav raalo se nahaja na kmetih roditeljev, ki bi bili tako ubožni, da bi ne zamogli svoji deei kupiti učilnih pripomockev, kajti vsakemu učencu zadošča letni goldinarček za šolske potrebščine. Ako spomnim, da c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo vsako leto dopošlje krajnim šolskim svetom več komadov knjig za ubožne učence, je resniono ubožnim že pomagano. Malomarnost niarsikaterega roditelja privede, da deca pohaja v šolo praznih rok. Mnogokrat se pripeti, da oče v krčmi goldinarčke poganja, a njegov otrok po več dni brez učilnih sredstev in slabo oblečen pohaja v šolo. Zalostno, a resnično! Razne nevšečnosti, s katerimi je raounati, so me privele do nasveta: Učitelji naj konec šolskega leta navedejo ueencem, kar bodo bodočega leta potrebovali ter priporoče, da med počitnicami njih roditelji toliko prihranijo, da bodo zaraogli prvi dan šolskega leta nakupiti potrebna učila. Pojasni naj, da kosec si mora prej kupiti koso, žanjica srp, kopač pikon, šele poteni gredo na delo; tako morajo si tudi učenci — prej ko v šolo pridejo preskrbeti s potrebnim. Tako učitelj vselej vstrajno in prepričevalno opominja deco, da to roditeljem tako povedd, kakor učitelj v šoli zaukazaje. Predoči naj deci, kakšen utis bi naredil kosec, ko bi prišel na delo brez kose, žanjica brez srpa, kopač brez pikona; da je istotaka v šoli mladež brez učilnih pripomočkov. Ako pa vstrajni in prepričevalni opornin ne poniore, menim, da bi bilo najboljše, da se mladič, ki pride po dva ali več dnij v šolo brez učilnih potrebščin, poslal na dom ponje ali po denar, saj v šoli ni sebi ntti součencem v korist nego v kvar ter bi se tem potoin stariši privadili resno skrbeti za deco. S takirai učenci pa je treba lju- 24* beznjivo občevati ter prepričati jih, da tudi oče, odnosno gospodar, ki najme kosce, žanjice, kopače, jih pošlje domov, ako pridejo brez orodja na delo; da je učilna polje, kjer dela šolska mladež in da v šoli ne more biti ostanka brez učilnih pripomočkov. Tedaj naravno naj se dokazuje in spaja zakon narave, opiraje se na postavna sredstva. Na ta način bi se več doseglo nego z drugačnimi sredstvi. Roditelji so dolžni skrbeti za svoje otroke in ako bi bili kateri tako ubožni,da pri vsej dobri volji ne morojo poinoči, naj bi se pa oni obrnili s proSnjo do županstva, koje je dolžno vsestransko preskrbovati svoje resnično uboge. Tako bi se odstranile krajnemu šolskemu svetu skrbi in zaloga za učilne pripomočke, neugodnosti učitelju, pospešil napredek, zaprečila županstvena tirjatev, napravil red in tudi poraagalo ubožnitn roditeljem. Ta bi bila, menim, prava pot, zato sera jo navel v preudarek. A. Fakin.