10 Invazivne tujerodne rastline lahko v Sloveniji srečamo že skoraj na vsakem koraku. Največ različnih vrst je ob vo- dah in na zapuščenih zemljiščih, mno- go pa jih še vedno najdemo na vrtovih, kamor so jih ljudje zasadili namerno ali pa so se tja naselile same. Med vr- tnimi vrstami so pogoste vrste zelnatih trajnic, kot so rudbekije, zlate rozge in nebine, ter grmovne vrste, kot na pri- mer sivi dren, davidova budleja (me- tuljnik) in forzicija. Za vse te vrste je značilno, da na vrtovih dobro uspevajo in se navadno celo same razraščajo, kar pomeni, da se kaj hitro zgodi, da jih je na vrtu preveč. Kljub dobremu pozna- vanju večine omenjenih vrst nam še vedno primanjkuje znanja o ustreznih in učinkovitih postopkih, s katerimi bi podzemne dele zelnatih trajnic ali veje lesnatih vrst invazivnih ali poten- cialno invazivnih vrst rastlin uspešno uničili in preprečili njihovo razmnože- vanje ter razširjanje. Raziskovanja teh postopkov smo se lotili v raziskovalni nalogi prvih dveh avtorjev prispevka. Preizkusili smo različne načine odlaganja rastlinskega materiala, ki so uporabni in dostopni vsakemu gospodinjstvu: kompo- stiranje v odprtih zabojih, sušenje, odla- ganje v zaprte plastične vreče za smeti in mletje z drobilnikom vej. Jeseni smo nabrali vzorce rastlinskih delov, s katerimi se izbrane vrste ve- getativno razmnožujejo. V poskus smo vključili osem vrst, in sicer pet zelnatih trajnic, ki se razmnožujejo z razrašča- njem podzemnih založnih organov: or- jaško in kanadsko zlato rozgo (Solidago gigantea, S. canadensis), topinambur (Helianthus tuberosus), deljenolistno rud- bekijo (Rudbeckia laciniata) in eno izmed vrst severnoameriških nebin (Aster sp.), ter tri lesnate vrste: davidovo budlejo (Buddleja davidii), peterolistno viniko (Parthenocissus quinquefolia) in sivi dren (Cornus sericea), ki se lahko razmnožuje- jo z ukoreninjanjem vej. Nabrani material vsake od vrst smo razdelili na tri dele. En del smo kompostirali, drugega shranili v Kam z odstranjenimi invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin? Besedilo: Erazem Bahčič, Urban Čoko, Metka Škornik in Simona Strgulc Krajšek Foto: Simona Strgulc Krajšek Odrezanih vej forzicije nikakor ne smemo odvreči v naravo ali na kompost, saj se zelo dobro ukoreninjajo. Deljenolistna rudbekija po treh mesecih hranjenja v zaprti črni plastični vreči. 11 črne vreče, tretjega sušili v zaprtem pro- storu. Spomladi smo material pregledali in ga posadili v korita s prstjo. Posadili smo tudi sveže nabrane vzorce, ki smo jih nabrali na istih mestih kot jesenske vzor- ce rastlin. Spomladi smo nabrali tudi sveže veje petih invazivnih lesnih rastlinskih vrst: peterolistne vinike, sivega drena, forzi- cije (Forsythia × intermedia), davidove budleje in amerikanskega javorja (Acer negundo), ter jih zmleli z električnim drobilnikom vej. Uporaba drobilnikov je zadnja leta postala precej priljubljen na- čin odstranjevanja vej po pomladanskem obrezovanju dreves in grmov na vrtovih. Vrtičkarji zmlete veje pogosto uporabijo kot zastirko pod grmovnicami oziroma na robovih poti ali jih zavržejo med organ- ske odpadke oziroma na kompost. Zani- malo nas je, ali se zmlete veje izbranih vrst ukoreninijo ali ne. Del zmletih vej smo takoj uporabili kot zastirko v koritih s prstjo, del pa smo predhodno posušili. Korita s posajenimi rastlinami smo gojili v rastlinjaku v Ljubljani in do konca maja spremljali rast poganjkov. Kot najučinkovitejša načina ravnanja z rastlinskimi deli raziskovanih vrst sta se izkazala sušenje in kompostiranje, saj je pri obeh metodah preživel le po en kos ene izmed osmih preučevanih vrst. Su- šenje je preživel kos korenike kanadske zlate rozge, kompostiranje pa kos veje peterolistne vinike. V splošnem lahko to- rej trdimo, da sušenje ali kompostiranje v odprtem zaboju na prostem v veliki meri preprečita vegetativno razmnoževanje iz- branih invazivnih rastlinskih vrst. Žal me- todi nista popolnoma učinkoviti, zato je zaradi previdnosti bolje, da ju ne upora- bljamo, če imamo opravka z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Presenetilo nas je, da so rastline, ki smo jih čez zimo shranili v črnih vrečah, rasle vsaj tako dobro kot kontrolne rastline, nabrane spomladi. Sklenemo lahko, da to nikakor ni primerna metoda za prepreče- vanje razmnoževanja invazivnih rastlin- skih vrst. Verjetno so se rastlinski deli čez zimo v dobrem stanju ohranili predvsem zaradi vlažnega okolja in občasno nekoli- ko višje temperature v notranjosti črnih vreč. Pri uporabi zmletih vej v obliki zastirke so bili rezultati še zanimivejši. Suhe zdro- bljene veje se niso ukoreninile prav v no- benem od primerov. Iz sveže zdrobljenih vej pa so pri vseh testiranih vrstah sprva pognali listi, a so pri amerikanskem ja- voru, davidovi budleji in sivem drenu vsi poganjki sčasoma propadli, saj se koščki vej niso ukoreninili. Ukoreninili so le se koščki vej peterolistne vinike in forzicije, kar kaže na izredno obnovitveno sposob- nost teh dveh rastlinskih vrst. Iz rezultatov poskusa lahko zaključimo, da je uporaba zmletih in sušenih vej za zastirko popolnoma varna, saj se tudi vr- ste, kot sta forzicija in peterolistna vinika, v posušeni obliki ne ukoreninijo. V Sloveniji še nimamo predpisov, ki bi zapovedovali način ravnanja z invazivni- mi rastlinami. Prav tako tudi ni posebnih zbirnih centrov ali zabojnikov, kamor bi ljudje lahko odvrgli odstranjene dele in- vazivnih rastlin. Zato so raziskave, kot je naša, zelo pomembne za načrtovanje ravnanja z odstranjenimi deli invazivnih tujerodnih vrst, pa naj gre za zasebnike, ki rastline odstranjujejo s svojih vrtov, ali za javne službe, ki čistijo javne površine. Naši ključni ugotovitvi sta, da je shranje- vanje kosov invazivnih tujerodnih vrst ra- stlin v črnih plastičnih vrečah popolnoma neprimerno, prav tako pa je neprimerna uporaba sveže zmletih vej v obliki zastirk. Po drugi strani se je suha zastirka izka- zala kot odličen način uporabe vej lesnih invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Korita s posajenimi kosi vej sivega drena. Poganjki peterolistne vinike, ki so zrasli iz zmletih vej.