Domžale, 31. oktober 1978 LETO XVII - Št. 14 Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6. telefon 72 082. Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Karel Kušar — Tehnični urednik Franc Ra^iikar. - Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1000 izvodov. Za gospodinjstva v obči hi Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale G&cinfrfa!/ poioCGfllltec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O IVI 2 A L E TRIDESETLETNICA VZGOJIMOVARSTVENEGA ZAVODA V letošnjem letu praznuje Vzgojnovarstveni zavod občine Domžale 30 let organiziranega dela na področju Predšolske vzgoje. Ob tem družbeno pomembnem jubileju so se srečali delavei VVZ. predstavniki družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev v občini Domžale ter bivši delavci VVZ Domžale na kulturni prireditvi v Mengšu. Prisotne je pozdravila predsednica zbora delovne skupnosti Marija Zavašnik in povabila tov. Marico Jerman, predsednico skupščine SOV Domžale, daje v kratkem govoru orisala razvoj vzgojnovarstvene dejavnosti v naši občini. Predvsem je poudarila, da je vsak rezultat uspeh določenega •nanciranja in da sedanja delitev sredstev iz. sprejete prispevne stopnje kmalu ne bo več zadoščala za pokrivanje Proškov redne dejavnosti in investicij. V novih urejenih naseljih bomo morali načrtno graditi nove vzgojnovarstvene ustanove in v investicijskih sredstvih za ta naselja bo potrebno zagotoviti sredstva za varstvo, šolstvo, zdravstvo. Način, kako to rešiti, pa je vprašanje, s katerim sc bodo morale soočiti družbenopolitične organizacije, urbanisti in ekonomisti na ravni občine in republike. Svečan je bil trenutek ob podpisovanju slavnostne izjave. ..Borci Cicibanom." kjer se delavci VVZ obvezujejo, da bodo v programu vzgojnoizobraževalnega Jela obujali in ohranjali tradicije NOB in revolucije, in obveza Zveze združenj borcev NOV Domžale, da bodo z živo besedo sodelovali z delavci VVZ in cicibani z 'Dnienoni. da ohranjajo in krepijo spomin na najtežje trenutke in najslavnejše dogodke NOV in revolucije v (>bčini Domžale. Predsednik Občinske zveze Druida prijateljev mladine tov. Rajko Hafner je dolgoletnim delavkam n vzgojnovarstvenem zavodu podelil knjižne nagrade V spon,;;1]101111 SZDL Domžale je spregovorila tov. Marija Ivkovič, ki sc je zahvalila vsem za opravljeno delo in jih Sv°bod d na I.10ve obvezujoče naloge, katere bomo izpolnili z nadaljnjo krepitvijo samoupravnih odnosov v prizna n' menjavi dela in sredstev. Predsednik skupščine občine Domžale tov. Jernej Lenič je izročil občinsko Vz8oje \ Q S srebrn'm znakom VVZ Domžale ob tridesetletnici, za uspešno in požrtvovalno delo na področju Za v" Varstva 0,mk. za vztrajno večanje kapacitet in razvijanje številnih oblik dela. ^°nv id' 'n P°‘'rtvovalno delo v dobro mladega rodu je podelila Zveza prijateljev mladine Slovenije VVZ na8rade° ';"° /na<^°. katero je izročil predsednik Občinske zveze DPM tov. Rajko Hafner. Lepe knjižne Tov si' P[‘Znania Pa so prejele tudi nekatere delavke za dolgoletno delo v zavodu. V j.'uv*° PBek pa je izročil lepo darilo za dolgoletno požrtvovalno delo enoti Mengeš. Ciklon ,U[nCm Pro8rami1 je sodeloval Pevski zbor ..Svoboda" Mengeš pod vodstvom prof.T omaža Habeta. p0 ^ s*l|pina i/ Mengša pa je v slavnostno vzdušje vnesla s svojimi plesi živahnost. 1 Utrnem programu se je nadaljevalo tovariško srečanje. Peterka Milena PEKOČA TEMA O VODAH DOMŽALSKE OBČINE: UMAZANE TEČEJO - KOT PREJ! Se naša skrb za čisto okolje in zdrave vode — kaže le v besedah? Ni se zgodilo malokrat, da smo tudi že na straneh našega glasila spregovorili o čistoči domžalskih voda: točneje o njihovi onesnaženosti. Tudi različnih simpozijev in posvetovanj o onesnaženih vodah se je udeležil že marsikdo izmed nas. Čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda imamo (še vedno stoji?!), nad problemom smo se zamislili že na občinski ravni, ga osvetlili in proučili. Vse to zaradi tega, ker smo — v načelu - vsi za zdravo vodo. Samo kaj, ko načelno zavzemanje nikoli ne daje rezultatov, če zanje ni konkretnega prizadevanja. In tako je pri vodah: zvečine lene in umazane tečejo motno kot prej. Ribičem, za katere se zdi, da so v občini že izgubili tisto, zaradi česar sploh so — t. j. ribe, se kot kaže še edinim ne zdi vseeno kako je z našimi vodami. Pa ne bi smelo biti vseeno nikomur izmed nas. Tudi v Domžalah smo namreč že soočeni celo z nevarnostjo onesnaženja podtalnice (le spomnimo se nedavnega izliva mazuta TOSAME v Račo). Tudi v Domžalah nas že na vsakem koraku spremljajo s strupi zasičene brozge nečesa, čemur smo včasih rekli tekoča voda. „Saj onesnaževalci škodo ven -dar plačajo", boste rekli. Res je, plačajo, pa kaj ko so onesnaženja pogostnejša in obsežnejša, sanacijski ukrepi pa premalo uspešni. Vedeti je namreč treba, da se zastrupljeni vodni flora in favna ob ugodnih vodnih razmerah ne oporno reta prej kot v treh letih. Res je lani sprejet zakon o sladkovodnem ribištvu ribiškim družinam omogočil, da izterjajo odškodnino; očitno pa je, da je to edini ukrep, ki onesnaževalce doleti. Še ta ni dovolj vzgojen, saj tudi strah pred povračilom škode ne odvrne denimo galvanizerjev ali usnjarjev, da ne bi spuščali svojih odplak v tekoče vode. Tako se dogaja vsako leto vsaj nekajkrat in tako se je vnovič zgodilo v preteklem mesecu, ko je tak izpust odplak v Pšato povzročil spet veliko materialno škodo. (Nadaljevanje na 2. strani) STALIŠČA O SOCIALNI POLITIKI Občinska konferenca SZDL je 20. septembra pripravila in organizirala PROBLEMSKO KONFERENCO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE v občini, katere so se udeležili delegati in predstavniki vseh tistih sredin, ki se s temi problemi ukvaijajo. Iz uvodnih poročil in razprave so bila oblikovana stališča, ki nakazujejo številne smernice za delo na tem življenjskem področju v bodoče. Predsedstvo Občinske konference SZDL je verificiralo oblikovana STALIŠČA in sprejelo predlog* da se z njimi seznanijo vsi delovni ljudje in občani ter da se problematika posameznih področij redno objavlja v Občinskem poročevalcu. Sedanje stanje in razmere na 1. Na področju zdravstvenega področju socialne politike kažejo varstva je potrebno ob nenehnem na to. da je bila vlagana dokajšnja prizadevanju za samoupravno orga-skrb v omiljevanje socialnih razlik, niziranost in uveljavljanje dohod-v odpravljanje nekaterih vzrokov kovnih odnosov zlasti pozorno zanje, ni pa bila ta skrb dovolj pri- spremljati učinke udeležbe zavaro-sotna pri ustvarjanju pogojev po- vanccv pri pokrivanju stroškov za večevanju dohodka in njegovi delit- storitve ter ob ugotovitvi negativnih vi. smeri predlagati dopolnitve spreje- Združeno delo mora biti v skup- tim aktom. Napraviti je potrebno ni skrbi in odgovornosti za zagoto- oceno o zobozdravstvu z vidika vitev ustreznih pogojev za življenje zadovoljevanja potreb ter poiskati in delo ljudi usmerjeno k vse večje- najprimernejše rešitve, da sc odpravi mu ustvarjanju dohodka na osnovi zaostajanje za sprejetim planom, višje produktivnosti dela. 2. V srednjeročnem planu za Uveljavljanje svobodne menjave obdobje 1981 1985 je potrebno dela in sredstev poteka še ob pre- opredeliti prednosti na področju cejšnji prisotnosti starih proračun- družbenih dejavnosti, kjer je na škili odnosov. Ce tudi stopnja samo- prvem mestu vzgoja in izobraževa-upravne organiziranosti delavcev in nje. nadaljnji vrstni red pa naj delovnih ljudi nenehno raste, pa še ustreza pomenu dejavnosti za boljše ni zadovoljiva. S .tega vidika morajo delo, delovne in življenjske pogoje vsi družbeni dejavniki vlagati večje in za večjo produktivnost družbene-napore v pomoč delavcem in delov- ga dela. nim ljudem za njihovo povezovanje Celoletna mala šola je na manj in za njihove odločitve. Strokovne razvitih področjih, kjer ni vzgojno službe na vseh ravneh, ki skrbijo za varstvenih ustanov odločilnega po-uresničevanjc sprejete politike, mo- mena za razvoj otrok. Delavcem in rajo biti močnejša opora delovnim delovnim ljudem je potrebno pojas-Ijudcm pri sprejemanju odločitev. uiti vzroke za ukinitev celoletne Delegatske skupščine SIS m ob- male šole in predlagati program, ki činska skupščina morajo dajati jo izključuje. Občinska iz.obražcval-prednost razpravam in odločitvam na skupnost in skupnost otroškega za vse tiste zadeve, ki posegajo v varstva naj z dogovorom opredelila življenje ljudi in razvoj družbenih svoje obveznosti. Celodnevna šola skupnosti. Družbenopolitične orga- ima značaj socialistične vzgoje, var- nizacijc, v okviru katerih ima najpo mcmhncjšo vlogo Zveza komuni- stva in pomoči otrokom in zaposlenim staršem. Ugotoviti je potrebno stov. morajo spremljati pogoje za vse prostorske zmogljivosti in pred- življenjc in razvoj osebnosti in omogočati ter spodbujati ljudi za demo- lagati združenemu delu koncept možnosti za nadaljnji razvoj. V vse kratične razprave, kjer bodo izražali vzgojno-varstvene oblike in se po-svoje interese in sc opredeljevali za sebej v celodnevno šolo je potreb-odločitve. no vključevati rejence, s posebnim ---------------------------------- samoupravnim sporazumom pa je (Nadaljevanje s 1. strani) potrebno urediti tudi materialne Kam torej naprej? Sanacijski odnose z domicilnimi občinami gle-t/krepi po zastrupitvah in pomorih dc rcjmštva. rib (celo v gojitvenih potokih!) ne ^ ustrezno kadrovsko politiko je zadoščajo ob vse manjših pretokih Pota>bno načrtovati in zagotavljali voda, kot posledicah regulacij strug P°trebne kadre. v občini. Tako je vsaka sicer manj 1 rouč,ltl Je potrebno obseg, kva-huda zastrupitev za vodni živelj *n ^1 igicusko varnost prehrane mnogo nevarnejša kot bi seveda olrt?^ ,CI upoštevati ze izdelane bila ob večjih pretokih. itudijc nadaljnjo usmeritev. I luda Brez naše samozaščitne zavesti, Pr0st°rska stiska v dejavnosti var-ki mora seči tudi na to področje sa‘U vzgoje in izobraževanja nareku-in brez ostreje izpostavljene odgo- j*"' P1 ilagajanjc projektiranja razme-vornosti tistih, ki imajo na tem ra,n; Odklanjamo predrage rešitve področju v rokah škarje in platno, i1.1 *,nprovizacijc na škodo otrok. bomo nemara že čez kratek čas *eJ smeri je potrebno odgovoriti smeli reči, da zaradi naše skupne Ma /;I dru'd)cn' dogovor. ki so neodgovornosti — vsaj kar zadeva J, ’, osv°j . realizacija pa je vodo — nimamo več ustreznih živ- °)staa\ ^ ,c|n družbenim dogovo-Ijenjskih pogojev. Da jih nima/o ron’ nai se opredelili za cenejšo ribe, je pa več ali manj že dolgo 8rdtJnjo. modernejšo tehnologijo jasnc gradnje (industrijsko), boljšo funk- Brojan eionalnost itd. Kar največjo aktiv- nost je potrebno usmeriti v priprave za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže; v programu pa mora svoje mesto najti tudi izgradnja osnovne šole pod posebnimi pogoji. Vsa razpoložljiva sredstva in sile pa je potrebno usmeriti tudi v zgraditev delavnic pod posebnimi pogoji. 3. Stanovanje je osnovna potreba ljudi, zato je naš cilj, da sc slehernemu občanu zagotovijo osnovni stanovanjski pogoji. V ta namen je potrebno uresničevati dogovorjene planske cilje po hitrejši rasti družbenih stanovanj. Za to v velikem deležu nosijo odgovornost TOZD, ki morajo v skladu s sprejeto politiko tudi usmerjati sredstva za ta namen. Hitra rast stanovanj lahko povzroča na drugi strani tudi številne težave, če stanovanjska izgradnja ni planirana kompleksno z vsemi pripadajočimi objekti družbenega standarda (šole. vrtci, trgovine itd.). Rešitev tega problema ni v zapiranju občine in zavarovanju stanovanjske gradnje pač pa v sočasnem planiranju in združevanju sredstev ter kreditiranju. Za zaščito podnajemnikov, ki mnogokrat plačujejo neupravičeno previsoke najemnine, mora skupščina občine sprejeti ustrezni normativni akt. To. da ni primerov uveljavljanja subvencij za stanarine, opozaija na potrebo po ponovnem preverjanju pogojev in kriterijev. V času. ko prehajamo na plačevanje ekonomskih stanarin, je to vprašanje še posebej aktualno. 4. Kljub temu. da problema nezaposlenosti v občini skorajda ne poznamo, je na področju zaposlovanja sc vrsta nalog, zlasti v načrtni kadrovski politiki glede štipendiranja. zaposlovanja invalidov ter njihovi prekvalifikaciji. Ugotovitev o nizki izobrazbeni strukturi zaposlenih v občini (to velja zlasti za zaposlene ženske) nam narekuje pospešitev izobraževanja na delu. ob delu in ustvarjanje us, rezu ih pogojev za to znotraj TOZD. Odklanjamo miselnost, daje materinstvo ovira za zaposlovanje žensk in breme združenemu delu. Pri dodeljevanju kadrovskih štipendij je treba v večji meri upoštevati tudi socialni položaj prosilcev. 5. Glede na dosedanje dosežke v službi socialnega skrbstva naj se le-ta hitreje odpira in povezuje s KS in TOZD ter njihovimi službami, ki morajo prevzemati večjo odgovornost pri planiranju in uresničevanju socialne varnosti občanov. (>. Dolgoročna usmeritev na področju družbeno denarnih pomoči mora biti v smeri postopnega zamenjevanja teh oblik z organiziranimi družbenimi oblikami skrbi in varstva kjerkoli je to možno. Dokler pa družbeno denarne pomoči ohra: njamo. moramo skrbeti za stalno realno njihovo vrednost. 7, Skrb za boj proti alkoholizmu ni samo v strokovnih službah in društvih ter drugih organih, ampak zlasti v temeljnih sredinah (v KS i'1 TOZD), kjer se s temi problemi in njihovimi posledicami neposredno srečujemo. Temeljni cilj je doseči popolno treznost med mladino, na delovnem mestu in v prometu. 8. Ob ugotovitvi, da osebni dohodki v združenem delu rastejo hitreje od rasti družbenega proizvoda, ne moremo mimo dejstva, da so v tem pogledu v neenakopravnem položaju upokojenci (predvsem tisti — upokojeni do 1965. leta); Akcija mora steči preko delegacij temeljnih skupnosti vse do občinske skupščine, ki naj kot delegatska baza vpliva na razreševanje in odločitve, ki naj zagotovijo stalno realno vrednost pokojnin. 9. Smo med redkimi občinami-kjer že uspešno deluje skupnost socialnega varstva. Le-ta naj v svoji nadaljnji orientaciji skrbi zlasti /-1 povezovanje in usklajevanje dejavnosti vseli SIS. ki izvajajo social'11’ funkcijo. Za učinkovitejše delo m doslednejše delegatsko odločanje vseli SIS je izrednega pomena km ka, preprosta in nedvoumna in*0 maeija. 10. Položaj kmečkega proizvajaj ca se sicer izboljšuje, vendai I kmečki proizvajalci v celoti še sposobni sami zagotavljati social varnost ostarelim in drugim za uc iiczmoznim ali delovno manj zn* j nim. Za to so oblike družben pomoči še nadalje potrebne.Ob pitvi ekonomske- moči kmetiji na sploh pa bo le-to vse bolj sP‘,sl. ]L, no reševati svoje lastne socia probleme. Celovita družbena * mora biti usmerjena v zagotavlja J enakih pogojev za vstop v ž.ivlj1- f tudi kmečkim otrokom in mla To je mogoče doseči z izenacc^ njem pogojev šolanja za vse o in s štipendiranjem kmečkih 01 ki zaradi meril o višini katastrs r dohodka redko pridobijo štipc" Pomembno je tudi izobražen , mladih kmetovalcev, zato plK J^rLi. mo predlog za organiziranje 1/0 zevalnega centra v Grobljah. , Kmečka starostna pokojnina^ dosega niti višine preživnine i" ne more zagotoviti primor'111, Ijenjskih pogojev ostarelim k'11^^,, Akcijo na tem področju jL ,tll pospešiti tako. da sc pogoj' _|,|Vl-y čini preje izenačijo s pogoji c* ‘ v združenem delu. Tudi YI7J‘.jjnjc kreditiranja stanovanjske jr j ,0. za kmečke proizvajalce /a* ll^iC sebno pozornost. Kmečke a (il. proizvajalke bi morale prid" ’ tus delavke proizvajalke. ^ 11. Vsa društva, lnll,u"j’vojo združenja in organizacije se * -;|ZrC. funkcijo morajo vključevati ^ gvoj0 Sevanje socialnih problemov se aktivizacijo in programi p-' :„nc vključujejo v delovanje i" I’ .Ci^nO SIS ter uresničujejo social*1 solidarnost. luStajiUl’ 12. Socialne razlike, ki "■ , |u ju kot posledica delitve I11’ jrll/bcn° delovnem prispevku so 1 |,|VL-j i" sprejemljive. Organizira'" r c pa vse subjektivne socialist^1 lVki se moramo boriti proti lll/ j0/n;l" niso rezultat dela, pač pa 11 (Nadaljevanje 3, strun1 SREČANJE PREDAVATELJEV Usposabljanje in družbeno izobraževanje delegatov v vseh sredinah je ena izmed stalnih nalog vseh dejavnikov, ki so posredno ali neposredno odgovorni za kvaliteten razvoj delegatskih razmerij. O teni smo že večkrat razpravljali, marsikaj tudi storili, vendar smo ostajali tudi nedorečeni, kar se je odražalo pri samem delu. udaril, da nikakor ni umestno skrajševati sprejeti program, ampak le prilagajati vsebino konkretnim problemom, ki obstojajo v občini, krajevnih skupnostih ali pa v delovnih organizacijah. Vsako skrajševanje programa bi pomenilo samo pavšalno izvedbo programa in bi osiromašilo tudi dosežene rezultate. Srečanje predavateljev za družbeno izobraževanje in usposabljanje na katerem je predavala tudi dr. Ana Kranje Koordinacijski odbor za druž-beno izobraževanje pri Občinski konferenci SZDL je skupaj s Klu-bonia samoupravljalcev in Delav-i^ln,y univerzama Kamnika m °uizal dal pobudo za sklicanje Piodavateljev iz obeh občih. Na Posvetu \ Domžalah so se zbrali Ptedavatelji. ki predavajo posamez-'J0 teme z družbenopolitičnega in 1 ll,žbenoekonomskcga področja. 111 ,u z namenom, da sc dogovorijo a Gripne akcije in za sodelovanje IUc*‘l oKema občinama. Uvodne besede o pomenu ružbenega izobraževanja \ dele-.'Jtskem sistemu je prisotnim podal {■“" Izvršnega odbora RK SZDL ,n- Marjan Jelen. Obrazložil je r°gram osmih tem, ki jih je spre-J 10 Predsedstvo RK SZDL in po- (Nadaljevanje z 2. stran sov nvilre.ie,,ih dohodkovnih odnt n0p^'l '"'iščanjc tujega dela in n vscl’ problemov gle P*>tiel C Vurnosl' delovnih ljudi nili 1 ’n° iskati \ naših samoupr; s^ni'110 1:,l,izmih. zlasti v de leg; tiejšc /;i 10 Jc niijpoincn skih '"•'dno uveljavljanje de leg U(I|,,,!.K llusov- ki morajo prihliž Ijnd,o,an-le delavcem in delov n |ion,'n..\ *^žl) in KS ob nencl iitičniV' skrb' VSL'b družbenof -v- 1 organizacij. Da bo to moj morajo možnosti UsPov,KiC1' 'ttorajo možnosti statj or-.,,UII C , 'n izobraževanje stati J 1 ‘zomazcvanjc ter 1 |aVk'a delegatov in obvezi 'cmcli,,il' “ Občinska konferenca SZ Dom. Metode in oblike dela na tečajih in seminarjih pa je posredovala dr. Ana Kranjc, predavateljica na Filozofski fakulteti. Razčlenila je vrsto problemov, ki se pojavljajo pri izobraževanju in usposabljanju odraslih. Kajti izhajati moramo iz dejstva, da so skupine na seminarjih zelo različne glede predhodnih znanj in poznavanj problemov, o katerih razpravljamo. Od tega. kakšen je pristop predavatelja so velikokrat odvisni tudi rezultati in ne nazadnje tudi vzgojni momenti. Motiviranost poslušalcev je predpogoj za uspeh in ji moramo zaradi tega posvetiti vso pozornost. V razprav i j e bilo postavljenih veliko vprašanj, kakor tudi razloženi okvirni programi za delo na tem področju v obeli občinah. Tako so bili sprejeti naslednji zaključki: 1. Predavatelji, ki predavajo posamezne teme sprejetega programa naj se medsebojno dogovorijo o podajanju snovi. 2. Organizacija seminarjev oziroma ŠOLE ZA SAMOUPRAVLJANJE je dogovor vseh odgovornih v občini in mora tudi kadrovsko nemoteno potekati. .V Pri predelavi programa je potrebno posvečati posebno skrb problematiki, ki obstaja na posameznih področjih dela in življenja. 4. Za vse slušatelje je potrebno zagotoviti ustrezno literaturo in tudi avdiovizuelne pripomočke, ki so na razpolago. 5. Razgovorov in razprav o posameznih vprašanjih se morajo udeleževati tudi delavci, ki delajo na posameznih strokovnih področjih, ker bo le tako mogoče konkretno odgovoriti na vrsto vprašanj. 6. Na koncu vsakega seminarja delo redno potekalo po sprejetem oziroma šole je potrebno opraviti programu in razporedu, razgovore o podanih temah in o Resnica je brez dvoma v tem: vsebini, kar morajo predavatelji usposobljeni delegati bodo lahko upoštevati pri nadaljnjem delu. resnično posegali v razprave in od- 7. Glede na to, da bo potreb- ločitve, poživili delo v delegacijah no opraviti veliko dela s strani pre- in v vseh zborih občinske skupšči-davateljev, je potrebno urediti nji- ne in tudi skupščinah samouprav-hov prosti čas, kajti le tako je mo- n ih interesnih skupnostih. Pri tem goče pričakovati pozitivne rezulta- bo potrebno posvetiti veliko pote in dobro pripravljena predava- zornost tudi delegatom v družbe-nja. nopolitičnem zboru in vodstvom 8. Izvajalcu, t.j. Delavski uni- družbenopolitičnih organizacij. To verzi je potrebno pomagati pri pa pomeni, da mora biti krog uspo-sami organizaciji, predvsem pa sabljanja zaokrožen in da bo po-omogočiti slušateljem, da bodo trebno za posamezna področja in Lahko redno obiskovali predavanja, posamezne sredine organizirati 9. Z izobraževanjem je po- tudi specifične in poglobljene obli-trebno začeti v začetku meseca ke dela. novembra in skrbeti za to. da bo Delegat NAŠI DELEGATI NA 9. KONGRESU SINDIKATOV Predkongresna aktivnost sindikatov v naši občini je pokazala na vrsto pomembnih vprašanj, o katerih so potekale razprave tudi na 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Mariboru. Glede na to, da so se tudi naši , delegati obvezali, da bodo spregovorili o nekaterih problemih, objavljamo v današnji številki krajše povzetke štirih razprav, ki smo jih prejeli do v zaključka redakcije. Čeprav bomo o samem kongresu, predvsem pa o nalogah sindikatov obširneje poročali pozneje, želimo s temi sestavki že nakazati del razprav, ki jih bomo morali uvajati kot stalno prakso v delu osnovnih organizacij sindikatov v vseh oblikah organiziranja. k \k() SMO LAHKO ŠE BOLJ »JSPEŠNI? Govoriti o uspešnosti sindikata pomeni poznati celotno področje sindikalnega dela. Splošna ocena je /c podana v predkongresnem gradivu in ta je dokaj pozitivno izražena. Kako uspešni pa smo v osnovnih organizacijah sindikata, je odvisno od nekaterih faktorjev kot so: organiziranost ter prizadevnost slehernega sindikalnega aktivista. Sklepe 9. kongresa Slovenskih sindikatov vsi delovni ljudje z nestrpnostjo pričakujejo. To nestrpnost je bilo opaziti v vseh delovnih organizacijah, v katerih smo bili delegati. Moram reči. da so v pretežni večini delovni ljudje dokaj dobro seznanjeni z gradivom za 9. kongres. Zato je sedaj tudi čas. da vsaka sredina oceni svoje delo. In zato smo izvoljeni delegati za kongres tudi obiskali vse delovne organizacije v občini. Iz vseli opažanj bi lahko rekel, da je dvoje področij in to organiziranost sindikata ter informiranost, kamor bo treba \ bodoče vložili veliko dela. Najprej nekaj besed o organiziranosti sindikata. Na S. kongresu je bila sprejeta nova organiziranost sindikata, po stilih letih pa lahko ugotavljamo, da v nekaterih sredinah se do sedaj niso v celoti razumeli teh sklepov. Preskromno je. če vemo to. da ima delovna organizacija samo eno osnovno organizacijo sindikata, v OZD pa več osnovnih organizacij sindikata, ki se povezujejo v konferenco sindikata. Mislim, da je potrebno ta pojem razumeti globlje, ga dnevno dograjevati z lastnimi izkušnjami, tega pa manjka v delovnih organizacijah. Žalostno je to. da nekatere osnovne organizacije sindikata nimajo sprejetih pravil svojega delovanja. K) OOS naj bodo sestavljeni delegatsko, to se pravi število delegatov v izvršnem odboru mora biti enako številu sindikalnih skupin. Prav sindikalna skupina je izhodišče vsega dela in aktivnosti, iz te sredine naj hi sindikalni poverjenik prinašal mnenje in predloge. ki naj hi bili v interesu celotne skupine. Na teh razpravah pa je bilo opaziti, da je to mnenje posameznika le v izjemnih primerih interes celotne sindikalne skupine. To je tudi vzrok, da na sejah izvršnih odborov OOS ne prihaja do tako široke razprave, kot bi v nasprotnem primeru lahko prišlo. Sindikalna skupina mora delovati kot zaokrožena celota, ki je sposobna realno ocenjevati svoje delo in pokazati tudi na napake. Dokler tega v praksi ne bomo uresničili, do takrat bo mnogo sklepov ostalo samo napisanih, veliko referatov samo prebranih, zakon o združenem delu pa bomo v celoti doumeli nekaj let kasneje. Drugo, kar je v neposredni povezavi. je pravilna in pravočasna informiranost. Predvsem je ta problem opazen v manjših in srednje velikih delovnih organizacijah, kjer nimajo internih časopisov ali podobnih informativnih publikacij. Za vse to jim primanjkuje strokovno usposobljenega kadra. V takih primerih je ta problem delno rešljiv samo s pravilno organiziranostjo sindikata. Sindikalni (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) poverjeniki so kanali za pretok vseh informacij. Predpogoj je, da 10 OOS pravočasno dobivajo ustrezne materiale in sklepe samoupravnih organov. Seveda v veliko pomoč pri tem pa morajo biti strokovne službe v delovnih organizacijah. Z doseženim ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj je področje sindikalnega dela tako široko, da dnevno odkrivamo naše slabosti, dnevno sc moramo izobraževati, da bomo sposobno izvrševali vse naloge, katere nam je zaupala sindikalna skupina. TONE ŽIBERT VZGOJA IN IZOBRAŽEVAL NJE MORA BITI NAŠA PRIORITETNA NALOGA Ena temeljnih nalog sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja v preteklem obdobju so bila prizadevanja za enakopraven družbenoekonomski položaj vzgoje in izobraževanja v združenem delu in uresničevanja načela svobodne menjave dela, o čemer je tekla beseda tudi na občinskem odboru sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja. Tudi v prihodnje čaka sindikat na tem področju še vrsta nalog, ki bodo opredeljene na 9. kongresu v Mariboru. V sindikatih si moramo bolj kot doslej prizadevati za dejansko spreminjanje odnosov v skladu z načeli o svobodni menjavi dela. V ta namen je potrenno odpravljati ostanke proračunskega financiranja in doseči neposredno samoupravno sporazumevanje med uporabniki in izvajalci na temelju dogovorjenih planov. Vse akcije, ki bodo potekale v prihodnje v zvezi preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ne bodo mogle potekati mimo združenega dela kot porabnika in temeljnega nosilca preobrazbe tega sistema. Pri tem pa bodo morale svojo vlogo odigrati OOS pri organiziranju razprav o programih in obveznostih, ki jih bodo prevzemale TOZD. Sindikati moramo svoje delovanje usmeriti v akcijo za hitrejše samoupravno organiziranje družbenih dejavnosti, kakor narekuje zakon o združenem delu. Potrebno je tudi pospešiti integracijske procese. pri čemer naj bodo v ospredju vsebinski vidiki in dejanske možnosti. V skladu z. načelom podružbljanja šole je potrebno pripraviti akcijske načrte za formiranje enot O IS ob vsaki organizaciji. ki izvaja program. To so le nekatere naloge, ki jih bomo morali po sprejetju na 9. kongresu konkretizirati in na tej osnovi začrtati delovanje sindikata. Ana Dcjanovič DRUŽBENO PLANIRANJE Pri družbenem planiranju so naloge sindikalnih delavcev zelo pomembne kajti zavzemati se moramo, da so planski cilji čimbolj popolni. Skrbeti moramo, da je poleg osnovne dejavnosti plana poskrblje- no tudi za razvoj delovnih in življenjskih potreb delavca. Planski dokumenti morajo vsebovati rast življenjskega standarda in socialne varnosti delavcev. To pomeni, da je vedno treba misliti na razvoj samoupravnih odnosov, varstva pri delu, socialno varstvo, reševanje stanovanjskih potreb delavcev, izobraževanje in usposabljanje ob delu in nikoli ne smemo pozabiti na solidarnost do sodelavcev in sočloveka na sploh. Pri uresničevanju skupnih potreb in interesov občanov in krajanov pa je treba glavno skrb posvetiti: šolstvu in varstvu otrok, zdravstvu, kulturi in telesni kulturi, preskrbi občanov in nazadnje tudi skrb za varstvo okolja. Omenjene naloge pa bomo sindikalni delavci lahko izpeljali, če se bomo vsi samoupravljale! in sindikati vključili v naše že začeto delo v KS m KK SZDL Mislim, da je povsem razumljivo in zadnji čas, da se za tako zahtevne naloge vključi vsak delavec, ki želi upravljati in sodelovati pri nalogah, ki so še zlasti pereče in zaskrbljujoče za našo občino, poznamo številke otrok, ki niso bili sprejeti v varstvene zavode in šole, da ne govorimo o čakalnih vrstah v zdravstvu in podobno. Na vsezadnje pa tudi delavci sami plačujemo te dejavnosti in je prav da poznamo številke zbranih in potrošenih sredstev za te dejavnosti. Ne smemo biti zadovoljni samo s programi, temveč tudi z realizacijo le-teh, saj delamo in upravljamo po delegatskem sistemu, zato je treba že sprejeta stališča samo izvajati. Še ena stvar je, ki bistveno vpliva na reševanje nalog, ki sem jih navedel, to je: srednjeročni in dolgoročni programi razvoja naših delovnih organizacij in našega kraja, kateri so ozko povezani s kadrovsko politiko in plani zaposlovanja, katere pa smo do sedaj v glavnem zanemarili. Šele v zadnjem času smo začeli resno razmišljati, ko se soočamo s pomanjkanjem strokovnega kadra, premalo smo se angažirali na tem področju in bo težko zamujeno nadoknaditi. Čeprav smo že pred leti sprejeli zakon o kadrovski politiki, že štiri leta organizirano štipendiramo naš bodoči kader, vendar je vedno problem štipendiste, ki so končali šolanje zaposliti v naši občini. To verjetno pomeni, da naši plani niso realni ali pa smo se premalo angažirali, da bi našo mladino usmerili v tiste šole in poklice, katere bomo čez štiri ali več let potrebovali. Če' hočemo to popraviti, bo potrebno dosledno izvajanje kadrovske politike in planiranja. M. K. SPLOŠNI IN SKUPNI INTERESI MORAJO USMERJATI STANOVANJSKO POLITIKO Oblikovanje stanovanjske politike je področje, ki mora biti stalno prisotno pri delu sindikata, saj je stanovanje eden izmed osnovnih pogojev za življenje, za ustvarjanje, načrtovanje in normalen razvoj družine in družbe kot celote. Samoupravna stanovanjska skupnost ima velike naloge na področju oblikovanja stanovanjske politike, čeprav ne moremo trditi, da je v celoti postala mesto usklajevanja usmerjene stanovanjske gradnje. Razdrobljen stanovanjski dinar, neurejena urbanistična in komunalna ureditev, neusklajeni interesi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti in ne nazadnje toga in zastarela zakonodaja s tega področja. so elementi, ki v veliki meri hromijo delo samoupravne stanovanjske skupnosti, njenih organov in zavirano vplivajo na družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Kljub temu ne moremo mimo dejstva. daje bilo v letih 1973- 1977 rešenih 184 perečih stanovanjskih problemov. Največ stanovanj 103 je bilo namenjenih kategoriji socialnih primerov, slede mlade družine s 50 stanovanji, borci in upokojenci s 24 stanovanji, 7 stanovanj pa je bilo namenjenih za kadre posebnega družbenega pomena. V zadnjem času smo bili priča mnogim razpravam, po katerih ima človek občutek, da je sredstev za stanovanjsko gradnjo preveč, da pa močno zaostaja gradnja spremljajočih objektov kot so: šole, otroški vrtci, trgovine, zdravstvene usta- nove itd. To zadnje je prav gotovo res in edina možna rešitev je v novem povečanem samoprispevku občanov. Sredstev za stanovanjsko gradnjo pa nikakor ni preveč, kar dokazujejo podatki, da je iz dosedanjih natečajev ostalo še 115 nerešenih prošenj za najemna solidarnostna stanovanja, kar predstavlja okoli 7 milijard S din in da vsako leto zaprosi preko 150 prosilcev za posojila za individualno gradnjo, ki pa zaradi omejenih sredstev prejemajo nizka posojila. Kakšna ho nadaljnja stanovanjska politika je stvar nas vseli. Zamisliti se moramo ali bodo naši vrtci, šole in drugi spremljajoči objekti še vzdržali gradnjo za trg.' Jezimo se nad tako usmeritvijo, toda istočasno jo sami pogojujemo, ko se držimo dogovorjenih načel pri razporejanju stanovanjskih kreditov, ko na eni strani izkazujemo velike potrebe po stanovanjih v blokih, na drugi strani pa oh dograditvi ne pokažemo interesa za nakup takih stanovanj. Naš skupen cilj je in mora biti družbeno usmerjena stanovanjska gradnja, ki bo zagotavljala integracijo vseh sredstev in interesov ter skladen urbanistični in družbeni razvoj občine. Naloge sindikata na tem področju so velike, težke in odgovorne. Za dosego teh ciljev, ki so v interesu vseh delovnih ljudi in občanov se bo treba spoprijeti z željami in ozkimi interesi posameznikov. ki sc morajo podrediti skupnim in splošnim interesom. To pa nikakor ne ho lahka naloga sindikata v konkretni praksi. Metka Zupanek OBVESTILO STARŠEM! Da bi zagotovili vsaj enoletni načrtni vzgojni program še pred vstopom v malo šolo in na ta način postopoma zmanjševali posledice družbenega razlikovanja in zagotavljali vsem otrokom enotnejši štart za njihov razvoj, bomo organizirali po enotah VVZ in KS različne oblike dejavnosti kot so ure pravljic, 80—urni vzgojni program, ki 9a bomo poimenovali cicibanova šola. Delo bo potekalo v naslednjih enotah VVZ in KS: Vrtec SAVSKA—Domžale ure pravljic: ponedeljek od 16. do 17. ure cicibanova šola: četrtek od 15.30 do 17. ure Vrtec KIDRIČEVA-Domžale ure pravljic: sreda od 16. do 17. ure cicibanova šola: torek od 15.30 do 17.45 ure Vrtec ..Janko" Ihan ure pravljic: četrtek od 15. do 16. ure cicibanova šola: ponedeljek od 15. do 17.15 ure Vrtec Količevo ure pravljic: četrtek od 16. do 17. ure cicibanova šola: sreda od 16. do 18.15 ure Vrtec Mengeš ure pravljic: torek od 16. do 17. ure cicibanova šola: četrtek od 16. do 18.15 ure Vrtec-Rodica V. Vlahoviča ure pravljic: sreda od 16. do 1 7. ure cicibanova šola: sreda do 16. do 18.15 ure Vrtec Vir dr. Lunaček ure pravljic: sreda od 16. do 17. ure cicibanova šola: torek od 15. do 17.15 ure Vrtec ,, Kekec" Radomlje ure pravljic: sreda od 1 C. do 17. ure cicibanova šola: „ ponedeljek od 16. do 18.15 u Krajevna skupnost Krtina v šoli s pričetkom 8.11.1978 vsako sredo od 15. do 17-1 Krajevna skupnost Dob v šoli s pričetkom 25.10.1978 vsako sredo od 15. do 17-1 1 Krajevna skupnost Prevoje s pričetkom 8.11.1978 vsako sredo od 15. do M- Krajevna skupnost Krtina s pričetkom 8.1 1.1978 re vsako sredo od 15. do 1 ' ■ Za ostale krajevne skupno^.^ objavljeno naknadno po kral skupnostih. V ure pravljic bomo otroke od 3. leta do 5. Ieta’ banovo šolo pa petletne otro vključ'1' V cici' OTROCI ! Pričakujemo vas VZg0in0„MinČDoS°l‘ NAŠA SKRB ZA NAJ MLAJŠE KAKO POTEKA GRADNJA -------—------------ NA PTT PODROČJU? Letos mineva trideset let, ko so L julija 1948. leta prišli v vrtec v Domžalah prvi otroci. V enodružinski stavbi je našlo varstvo približno 20 predšolskih otrok in 60 šolaijev. Družbena skrb za otroke, ki se vleče kakor rdeča nit skozi vse vojno in povojno obdobje, je doživela v teh letih zgodovinsko preobrazbo. Pred tridesetimi leti ni ob prvem vrtcu nihče razmišljal o ustreznosti prostorov s stališča zdravstvenih, pe-dogodkih, sanitarnih normativov, o minimalnih, ustrezno opremljenih zunanjih površinah, o ustreznosti m količini igrač, kakor razmišljamo danes, temveč je bil ob ustanovitvi moto: zagotoviti otrokom varstvo in vzgojo v socialističnem duhu v času, ko so njihovi starši intenzivno obnavljali porušeno domovino. Prvi delavci v didu, kakor se je vrtec tedaj imenoval, so imeli težko delo. Njihove delovne naloge so bile zelo različne: od vzgojnega dela v oddelku, čiščenja, skrbi za 6-oddelčni vrtec v Domžalah, ob Kidričevi c. in v njem prva dva oddelka za dojenčke v samih Domžalah. 1973. leta smo odprli Marlesov montažni vrtec na Viru, 1974 vrtec v Radomljah in oddelek pri Osnovni šoli Moravče, v začetku 1976. leta oddelek v bloku v ulici Veljka Vlahoviča, v katerem imamo od leta 1977 oddelek za razvojno motene otroke, kar je velik napredek in odraz spremenjenega odnosa družbe kot celote do telesno in duševno prizadetih otrok. V letu 1976 smo dobili š£ dva montažna vrtca in to na Rodici in v Ihanu. 1978 pa smo pričeli z gradnjo 12 oddelkov za predšolske otroke in dojenčke v Domžalah. V teh tridesetih letih smo v občini Domžale dosegli velik napredek v razvoju vzgojnovarstvene mreže. Od treh zaposlenih in 80 otrok 1948. leta imamo sedaj 814 vključenih otrok in 130 zaposlenih. Ves vzgojni kader ima ustrezno izobrazbo, strokovne izpite in še vedno se ob delu redno stro- hrano (delo na njivi pri vrtcu), do kovno izobražujejo na različnih se-aktivnega družbenopolitičnega de- minarjih in aktivih. Kvaliteta, me-lovanja. Mnogo je bilo prostovoljnega dela — ne samo delavk v vrtcu, temveč tudi zunanjih — ki So ga opravljale vestno in z za-Vestjo, da delajo za otroke, katerim ttoramo dati najboljše, kar imamo. Zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, sc celotna družbena skrb Za otroke ni razvijala vedno premočrtno. Prioritetna naloga tistega časa je bila obnova gospodarstva tode in oblike dela so se v teh letih močno spremenile, spremenila pa se je tudi miselnost in zavest staršev. Danes ne zahtevajo za svojega otroka samo varstvo, temveč želijo, da se njihovi otroci vsestransko telesno in duševno oblikujejo in da se postopno in kasneje intenzivno pripravijo za vstop v šolo. Kljub vsemu pa je še vedno veliko otrok, ki čakajo na prosta v mostojen. novo šolo v krajevnih skupnostih, 'o je materiuhie baze in celotne mesta v VVZ. Ob upoštevanju 's i družbenega standarda. Sele po psihofizičnih potreb otrok, smo se lotili, 1960. leta je bil usta- zavedali, da moramo skupaj s SOV '°rtjen pri Stanovanjski skupnosti prjčeti izenačevati pogoje za opti-lm'|ef vrtec v Mengšu, ki je bil do ma]nj psihofizični razvoj vseh leta, do združitve z zavodom otrok Zat0 sm0 1974, lcta 0rga-otroško varstvo Domžale, sa- nizirali potujoče vrtce oz. ciciba-* ojen. novo šolo v krajevnih skupnostih, Har l. mzvojem družbenega stan- kjer ni vzgojnovarstvenih enot, ob dar„a,PaJe raste ,u?! osc )n‘s,i"' vrtcih smo pričeli z urami pravljic, žen. Jc čemur so veliko prispevale z gibalno ritmično vzgojo, prazno-ohri k* se zaposlovale, kar je za vanjj za zunanje otroke, ob praznoti! nC- Domžale še posebej zna- vanju prihodka Dedka Mraza smo nar°' 1" zaPosl°vanjem zena Pa Je obiskali oddaljene krajevne skup-v v‘‘SCala potreba po novih mestih nosti Zavedamo se, da je to zelo odXm' 1 j66-leta smo odprli dva malo_ kar ,ahko nudimo tem na vc!v.eb stanovanjih v bloku otrokom m zat0 iščCmo vedno sm0 ;!ln.n.‘škl c; v Domžalah. 1967 nove 0blike in aktivnosti. Letos ga je P;™' ll!?'lt,av!" iz 1 Iz‘"bn’ sm0 pričeli z 80-urnim programom pri vseh enotah in v nekaterih kra- J c postavilo podjetje K1K PO k jKKA iz Murske Sobote na n°‘ičevem; 1969. leta vrtec v sta- ')Vanjskem bloku tovarne Indu-Plati jevnih skupnostih. V letu 1975 smo pričeli tudi z organiziranim varstvom na domu. ve|iknri, * rcscrjah- ^ar 3C posledica kjer so otrocj do dopolnjenega razumevanja samo- tretjega leta starosti. Sedaj imamo ševani.1' orSa',ov v tovarni za re- zaposlene 4 varuhinje, ki so enako-varstproblematike otroškega pravnj člani delovne skupnosti. n0v vrl. SICm'1 1CU1 sm0 1011 ' tu^' Želeli pa bi zaposliti še več varu-p cc v Mengšu. hinj na domu, predvsem tam, kjer neB;i v<)j ustreznega samouprav- ni vrtcev in kjer je problem varstva °troW ,SISlcina družbene skrbi za največji. Zavedamo sc, da sta nivo deia rU , spodbuja produktivnost družbene skrbi za otroke in sociali-nega acio,ralno izkoriščanje delov- stjčno enakopravni odnos do otrok ljudi "V Proslcga časa in osvešča najzanesljivejša pokazatelja stopnje odBo' a 1. vcdno večjo osebno napredka in humanizma in da so 'z8ra(i°rn0St-*0 vP*'vaJ° tudi na pred nami vsemi delavci v VVZ in US, "J0 novih predšolskih cei0,no družbeno skupnostjo še nosti t 111 financiranje te dejav- ninoge težke naloge, katere bomo ski 0L ,° je tt°bro vidno v domžal- iahko speljali le skupno. °bc‘ni. 1972. leta smo dobili Milena Peterka Ob otvoritvi novega objekta ptt v Mengšu, smo bili seznanjeni tudi s tem, kako poteka gradnja v naši občini in kako se uresničuje srednjeročni načrt na tem dokaj perečem področju medsebojnega povezovanja. Zaradi tega objavljamo podatke, iz katerih je mogoče videti, kako dela potekajo in kaj bo potrebno še narediti, da bo zastavljeni program v predvidenem času realiziran. TOZD Ptt Domžale je ena izmed osmih TOZD v DO Podjetja za ptt promet Ljubljana. Na področju občin Domžale in Kamnik ter Ljubljana-Šiška opravlja ptt storitve preko 16 izvršnih ptt enot. V okviru Domžal opravljata pošti Domžale in Mengeš celodnevno službo, ostale pošte pa samo dopoldansko. Celotno ptt službo opravljajo 103 delavci ali 4,9 % napram vsem zaposlenim v celotnem podjetju. Od tega je 53 % žena in 35 % mladine. Višjo strokovno izobrazbo imajo trije delavci, srednjo 42, ostali imajo nižjo. Na celotnem območju živi 68.843 prebivalcev od tega na domžalskem 37.343. V pogledu telefonskega prometa je celotni teritorij vključen v omrežno skupino Ljubljana. Na celotnem območju TOZD obstajata dve vozelni ATC Domžale in Kamnik. V domžalski občini imamo poleg vozelne centrale Domžale še dve končni ATC v Lukovici in Moravčah, ter dve ročni telefonski centrali v Blagovici in na Trojanah. Po kazalcih uspeha za leto 1977 je TOZD ustvarila 36.038,313 din celotnega prihodka. Za leto 1978 pa je plan celotnega prihodka 40.684.000 din, naj takoj omenimo, da je bila realizacija plana v prvem polletju izvršena 51 %. Skupna kapaciteta je 2.550 telefonskih priključkov v TOZD, vključenih pa je trenutno 2.349 telefonskih naročnikov. To je 92 % zasedba central. Zasedene niso KATC Moravče in Vodice, kjer ni kabelskega omrežja. Perspektivna plana razvoja telefonije vozlišča Domžale in Kamnik do leta 2000 sta bila prva v našem podjetju izdelana že leta 1972. Po sprejetju srednjeročnega programa razvoja ptt kapacitet 1976 1980 smo takoj ob ustanovitvi temeljne organizacije obnovili in izvršili večja adaptacijska dela na naših ptt enotah kot sledi: Trojane, Radomlje, Komenda. Blagovica, Vodice, Lukovica, v letu 1976 pa smo pridobili in opremili prostore za novo ptt enoto v Domžalah, to je na Viru. V preteklih letih smo z montažo 100 številčne KATC Moravče tudi to območje povezali v avtomatsko telefonsko omrežje. Pred dvema letoma pa smo razširili za nadaljnjih 120 telefonskih številk KATC v Vodicah. Med najvažnejšimi investicijami do leta 1980 v domžalski občini so: razširitev V ATC Domžale, povečala za 3000 naročniških priključkov, razširitev KATC Lukovica za 120 telefonskih naročnikov, razširitev ATC Moravče na 160 naročniških priključkov ter montaža nove KATC Mengeš s 600 naročniškimi priključki. Med zgradbami na tem območju pa je bila prva prav ta zgradba v Mengšu, prizidek zgradbe v Domžalah in nove zgradbe v Lukovici in pridobitev novih prostorov za ptt enoto v Dobu. Med investicijami pa so tudi kabelska omrežja. Sedaj tako končujemo izgradnjo kabelske kanalizacije v Mengšu, v smeri Domžale-Vir-Količevo in Domža-le-Trzin. Pričela pa seje izgradnja kabelskega omrežja v predelih Domžal, Lukovice in Moravč. Tu bo povsod položen tudi kabel. Investicijski program v domžalski občini za investicije, ki se bodo začele v letošnjem letu in zaključile v letu 1979 je ovrednoten na 52 milijonov din. Dosedaj je podpisanih pogodb za preko 40 milijonov din. Celotni srednjeročni program ptt kapacitet za obdobje 1976—1980 na območju občine Domžale je bil po ocenah v letu 1975 ovrednoten na 67 milijonov dinarjev. Moramo pa povedati, da bo ta vrednost ob realizaciji po-rastla za okoli 50 % zaradi podražitve opreme, materiala in gradbenih del. Montažno podjetje Iskra pa je v letošnjem letu začela in bo tudi končala z razširitvijo VATC Domžale od 1.000 na 2.000 telefonskih priključkov, končala je razširitev KATC Moravče od 100 na 160 telefonskih priključkov, do meseca decembra pa bo razširila KATC Lukovica od 40 na 160 telefonskih priključkov. Že v preteklem mesecu pa bi morala pričeti z montažo nove KATC Mengeš z začetnimi 600 telefonskimi priključki. V domžalski občini bomo s to realizacijo pridobili 1.780 novih telefonskih priključkov. Nerešenih vlog pa je 2238. Mengeš z začetnimi 600 telefonskimi priključki. V domžalski občini bomo s to realizacijo pridobili 1.780 novih telefonskih priključkov. Nerešenih vlog pa je 2238. Ker je realizacija našega planiranja odvisna od večjega števila dobaviteljev in izvajalcev, se kljub našim prizadevanjem naši roki podaljšujejo. Kot poslovne sodelavce smo pridobili Iskro, Tegrad, PAP, Gradbeno podjetje Grosuplje in Elektrotehno. Tako kot TOZD v okviru DO so tudi krajani Mengša težko pričakovali današnji dan, s katerim so pridobili sodoben ptt objekt v njem pa tudi primerne prostore za opravljanje ptt storitev. Ta objekt je prenovilo gradbeno (Nadaljevanje na 6. strani) r (Nadaljevanje s 5. strani) podjetje Objekt iz Ljubljane. Ker zgraaba prvotno ni bila grajena v te namene, so se morale zaradi potresne varnosti in tudi večje nosilnosti vse nosilne stene ojačati. Gradbeno podjetje Objekt je pri delu vložilo ogromno dela, truda in naporov, za kar mu gre vsa zahvala z direktorjem Antonom Erdelijem in vodjem gradbišča tovarišem Francem Zalarjem na Čelu. Naša TOZD Ptt servis Ljubljana pa je izvršila vsa mizarska opravila kot so okna, vrata ipd. V svojih delavnicah pa še lično izdelala tudi notranjo opremo pošte kot je pult. poštne predale, telefonske celice in ostalo. Gradnja je trajala leto dni. Zgradba meri 1.142 m2, kjer je 356 m2 za KATC, 190 m2 za poštno službo, 597 m2 pa za ostale dejavnosti. Zgradbo, katera je v prvi fazi služila kot šolsko poslopje, je pred leti kupilo podjetje za ptt promet Ljubljana — TOZD Ptt Domžale za 3 milijone din, naknadno je bilo odkupljeno še zemljišče ob zgradbi v vrednosti 100.000 din. Adaptacija prostorov je veljala 11.439.885 dinarjev. Ptt je za nakup telefonske centrale porabilo 2.437.242 dinarjev, montaža pa bo veljala 1.299.485 dinarjev. Kabelska kanalizacija in kabelska mreža pa bo veljala 7 milijonov dinarjev. Kabelsko kanalizacijo, to se pravi kabelsko mrežo v Mengšu gradi podjetje PAP iz Ljubljane. Po za- ključku del na zgradbi in mreži bo vloženih skupaj preko 26 milijonov dinarjev. Z izgradnjo kabelske kanalizacije Trzin -Mengeš drugo leto prt še 5 milijonov dirtarjev tako, da bo skupaj vloženih rta mengeškem območju 31 milijonov dinarjev. Telefonske priključke iz nove KATC v Mengšu tako pričakujemo ob koncu prvega polletja prihodnjega leta. Da so bila zbrana tako velika finančna sredstva za zgraditev poštne, telegrafske in telefonske mreže, gre zahvala tudi ostalim TOZD naše DO, saj so lc-tc združile sredstva tudi za to območje. Nadaljnja realizacija programa na tem področju bo v veliki meri odvisna od tega kako bodo delali organi območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet in kakšno stališče bodo zavzeli do tega vprašanja vsi soodgovorni v občini. Kajti dejstvo je. da bo od dinamike zbiranja sredstev odvisna tudi izgradnja posameznih objektov. Zaradi tega bo tudi v bodoče potrebno tesno sodelovanje, predvsem pa hitro reševanje nekaterih gradbenih in komunalnih vprašanj. Dosedanje sodelovanje v občini kaže. da bo to mogoče nadaljevati tudi v prihodnje in s tem ob rednem združevanju sredstev izpeljati postavljene naloge v srednjeročnem programu razvoja ptt storitev na vseh področjih v naši občini. (Iz govora ob otvoritvi objekta v Mengšu). POHOD PO POTEH RADOMELJSKE ČETE V_________________ Letos smo se mladinci Osnovne šole Josip Broz Tito udeležili pohoda po poteh Radomljske čete. Zbrali smo se, da obudimo spomine na težko pretek lost ter počastimo X. kongres ZSMS. Zbrali smo se pred kino dvorano v Radomljah, se razdelili v tri bataljone ter počasi krenili preko Rov, Dolenie vasi, Vrhovelj, Oberš, Zlatega polja na Šipek. Med potjo je med udeleženci pohoda prevladovalo veselje, oglasila se je pesem, da je bil pohod še bolj živo posvečen prvi in slavni četi tega kraja, ki je med NOB doživela mnogo težkega. Ob vsakem spomeniku, ki je bil oii naši poti, smo se ustavili, položili venec, tovariš Avbelj Lojko pa nam je obudil spomin na pretekle dni. Ob spomeniku na Šipku, kjer je bila ustanovljena Šlandrova brigada, je zgodovinsko pot prvo ustanovljene brigade orisal tovariš Avbelj Franc - Lojko narodni heroj. Vsi smo prisluhnili njegovim besedam. Med svojim govorom, kjer so mu stekle besede kar samo, je dejal, da se je zelo težko vrniti v tiste mučne in težke trenutke iz NOB. Vendar |e v nadaljnjem govoru povedal, da je velika zavest mladih, da obujajo spomine na težko prehojeno pot, spomin na preminule in še živeče borce, ki so preživeli krvavo štiriletno vojno. Po končani slovesnosti smo se veseli in zadovoljni vrnili v Blagovico ter se z avtobusom odpeljali domov.Sklenili smo, da bomo drugo leto zopet ponovili prehojeno pot, da počastimo spomin na padle. Miran Peterka, 8. b OOZSMS Osnovne šole Josip Broz Tito Domžale DOMŽALČANI SO POZDRAVILI TOVARIŠA TITA Občani Domžal in njene okolice smo zvedeli, da se bo peljal skozi naše mesto maršal Tito. Domzalcani smo se na prihod tovariša l ita dobro pripravili. Postavil: smo mlaj. na katerem je bil napis: TITO. \ \S Sl RADI I I IMAMO! \'a smreko smo obesili veliko sliko kita Učenci naše šole naj hi dali šopek I im Za to je biki določena učenka 4. b razreda 1 atija Ješclnik. Drugo soboto v septembru smo se zbrali pred našo solo. V rokah smo imeli zastavice, cvetje in nekateri tudi fotoaparate. Kmalu smo se napotili uti kraj. kjer naj bi se ustavilhovaris Tito, Slekel sem k preprogi, f otoaparat sem imel pripravljen. Pripeljali so se črni mercedesi. Dolg avto sc je ustavil. V njem je bil Tito. Tanja mu je dala šopek. Tito pa jo je poljubil. Predsednik občine Jernej Lenič je podaril Titu velik album, v katerem so bile slike iz preteklosti Domžal. Nato se je tov. Tito odpeljal. Pomahal je. Odpeljal se je v Podčetrtek. Srečen sem sc vrnil domov Premišljeval sem: Videl sem Tita! Videl! Lorko Lončar 4. a OŠ Josip Broz Tito Domžale SKLEPI sprejeti na 6. zasedanju skupščine OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA PTT PROMET LJUBLJANA, dne 27.9. 1978. Skupščina osvoji poročilo o izvršitvi sklepov 5. zasedanja in potrdi odgovore na vprašanja delegatov. Skupščina sklene, da se za območje občin ustanovijo enote območne SIS za ptt promet ter zadolži izvršni odbor samoupravne interesne skupnosti in ustrezne strokovne službe, da do 15. novembra 1978 pripravijo samoupravne akte za ustanovitev in delovanje enot skupnosti po občinah ter predloge sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, statuta in poslovnika območne samoupravne interesne skupnosti. a) Skupščina sc v celoti strinja s sklepi 9. in 10. seje izvršnega odbora območne samoupravne interesne skupnosti, da se pospešeno nadaljuje z akcijo združevanja sredstev uporabnikov I. in II. skupine. b) Skupščina zadolži izvršni odbor, da takoj seznani vse družbenopolitične skupnosti (izvršne svete skupščin občin in skupščine občin) ter družbenopolitične organizacije v občinah o problematiki združevanja sredstev s prošnjo, da lc-tc v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrenejo skupno z organi območne samoupravne interesne skupnosti vse potrebno za vključitev v financiranje kritja dela stroškov razširjene reprodukcije. c) Skupščina sprejme dopolnjen tekst odgovora ustavnemu sodišču v celoti ter zadolžuje sekretarja skupščine, da ga do 30. 9. posreduje ustavnemu sodišču. Skupščina pooblašča predsednika in sekretarja skupščine ter predsednika izvršnega odbora SIS in strokovne službe, da sodelujejo v nadaljnjih postopkih in na obravnavah pred ustavnim sodiščem. Skupščina sklene, da ne sprejme amandmaja konference delegacij št. 65. da se zadnji stavek na 6. strani, ki glasi: ..predlagamo zato naslovnemu sodišču, da se postopek ustavi"-jčna. Skupščina zavrne predlog delegacije Vektorja, da se fizični obseg srednjeročnega programa razvoja krči. ker je ž.c uti prejšnjih zasedanjih sklenila, da se mora srednjeročni program razvoja ptt zmogljivosti fizično v celoti uresničiti, za izpadla sredstva pa storiti ustrezne ukrepe. Skupščina sprejme predlog cenika za izgradnjo in vključitev v preselitev naročniških telefonov in zadolžuje ustrezne službe izvajalca. da ga posredujejo Zavodu za cene in pridobijo ustrezno soglasje. Skupščina se strinja s podano informacijo o možnih variantah vključevanja bodočih uporabnikov telefonskih zmogljivosi ter zadolži izv i si i i od lun in ustrezne strokovne službe, da do naslednjega zasedanja skupščine ponovno proučijo možnosti vključevanja bodočih uporabnikov v financiranje kritja dela stroškov razširjene reprodukcije /a gradnjo telefonskega omrežja in telefonskih central v skladu z zakonskimi določili tei pripravijo konkretni predlog združevanja sredstev. Razen tega na morajo seznaniti družbenopolitične skupnosti (predsednike občinskih skupščin in IS občinskih skupščin) s celotno problematiko vključevanja in interesnega povezovanja scJuiijilf in bodočih uporabnikov v samoupravni injL' resni skupnosti za ptt promet, upoštevajoč ustavna določila o dejavnostih in zadevali posebnega družbenega pomena ter načela svobodne menjave dela. iz- Skupščina je soglasno potrdila program dela skupščine m vršnega odbora območne SIS za obdobje september decetn k;, Skupščina je sklenila, tla nimajo biti odgovori na dclcg«|,!> ‘ vprašanja in sklepi skupščine posredovani vsem delegacijam bon J-renc delegacij. 107.1). OZD in KS v roku 14 dni po zasedanj skupščine. Predsednik skupščine območne -T za ptt promet Ljubija'111 LOJZE SKOK. 1-r' URADNI VESTNIK domžale leto XI - Št. 14 Domžale, 31. oktober 1978 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KO NFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 'DOMŽALE Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je Skupščina občine Domžale na zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 29.9.1978 sprejela naslednji SKLEP V ODBOR PODPISNIKOV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O NAČINU ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PLANOV IN PROGRAMOV RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI J' občini Domžale se izvolijo iz vrst delegatov za zbor krajevnih skupnosti: GRANDOVEC Pavle, Dob 20. kot predsednik RRIBAR Marko, Zadružniška 25 MACERL Olga, Trojane 2 ,k,rALJ Stane, Ljubljanska 1 MAJCEN Lovro, Miševa 6 SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE številka: 402-14/78-11 Datum: 29.9.1978 PREDSEDNICA zbora krajevnih skupnosti Vera VOJSKA, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni lastnik občine Domžale št. 4/74) je Skupščina občine Domžale na zasedanju zbora združenega dela dne •=9-9.1978 sprejela naslednji SKLEP M ODBOR PODPISNIKOV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O NAČINU ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PLANOV IN PROGRAMOV RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNO-O v občini Domžale, se izvolijo iz vrst delegatov v 2bor združenega dela: ?^pOOER Stanka, Vegova 39, Moravče EONČAR Bojan, Krašnja n.h. J^PENIKAR Marjan, Vir, Cojzova 32 REMSAK Julijana, Prelog 20, Ihan EUKMAN Jakob, Krtina 72 |KUPŠČINA OBČINE DOMŽALE številka: 402-14/78-11 Uatum: 29.9.1978 PREDSEDNIK zbora združenega dela Lado ŠKRJANEC. I. r. ^dtagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni Dom' i°^'ne Domžale št. 4/74) je Skupščina občine 197gA1 e na $eji družbenopolitičnega zbora dne 28.9. kraj_ ler na sejah zbora združenega dela in zbora vmh skupnosti dne 29.9.1978 sprejela naslednji SKLEP 194256 s~9lasie k imenovanju DROFENIK Nade, roj. sti 5 ''z Domžal, Vojkova 2, za vodjo delovne skupno-Žalg ouPravne stanovanjske skupnosti občine Dom- štcv,i?ČI1NA OBČINE DOMŽALE Datum*' J,11-63/78-11 ' 29- 9. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. Žale (n''31. člena statuta skupščine občine Dom-SkuP$činl hAVCS,nik občine Domžale št. 4/74) je ''•ičneoi1 ,° )cme Domžale na zasedanju družbenopo-iBruženem 0^3! dne 28.9.1978 in na zasedanjih zbora 29.9.19-jo' 'e a in zbora krajevnih skupnosti dne 8 sPrejela naslednji br sklep i m^e^ "*ai' r°i" '944, iz Domžal, Zormanova 14, °Pčine Domžiic6 23 vod*° INDOK centra Skupščine S| 14.VI511Cga S Vil tl OV /U L/UIII/.UIU, Sl. .»J I 'H / ! O A - -,/v 1978 (Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/78) javno razgrnjena ou - ■ b. do 20. 7. 1978. Pripombe, podane na razgrnjeno dokumentacijo- J. ■ obravnavala Komisija IS za urbanizem in gradbeništvo na svoji prvl ^ dne 8. 8. 1978. , šči Izvršni svet SOb Domžale je dokumentacijo z obrazloženimi 'sta 1 komisije obravnaval na svoji 20. seji, dne 19. 10. 1978. 1. REZERVAT OSNOVNE ŠOLE VENCLJA PERKA DOMŽALE (SprC memba programa in zazidave) Rezervat OŠ Venclja Perka je bil določen z urbanističnim na^r*Ha Domžale Mengeš, ki ga izdelalo PO Kranj julija 1968 pod št. P^J^| P-1866 C (Uradni vestnik občine Domžale, št. 1 /72), odlok št. 35t> ,ja z dne 21. 12. 1971). Razširitev rezervata do Prešernove ceste je sprejeta z odlokom o spremembi urbanističnega načrta Dorn/a Mengeš dne 7.11. 1972, št. odloka 350-13/72 (Uradni vestnik o Domžale, št. 10/72). Tako obsega po sedaj veljavni urbanistični dokumentaciji rezervat za širjenje Osnovne šole Venclja Perka zemljišča, ki se nahajajo med Ljubljansko cesto, Prešernovo cesto in Roško ulico ter železniško progo Ljubljana—Kamnik. Velikost navedenega kompleksa znaša pribl. 18.000 m2. Deloma je omenjeni kompleks obdelan z zazidalnim načrtom Domžale- Center, ki ga je izdelala DO Biro 71 Domžale aprila 1973, št. projekta 5/73. Ta zazidalni načrt je SOb Domžale sprejela z odlokom št. 351—5/73, 26. 4. 1973 (Ur. vestnik občine Domžale, št. 5/73). Po tem zazidalnem načrtu je predvidena lokacija za širitev Osnovne šole Venclja Perka, severno od te šole pa še lokacijavzgojnovarstvene ustanove.Vendar ta zazidalni načrt ne obdeluje v celoti sprejetega rezervata za širjenje Osnovne šole Venclja Perka in ga zato ne moremo upoštevati kot osnovo osnovo za urejanje premoženjsko pravnih zadev v zvezi s pridobitvijo zemljišč in stavb, potrebnih za razširitev Osnovne šole Vencelj Perko. Zato je Občinska izobraževalna skupnost Domžale pri DO Biro 71 Domžale naročila izdelavo spremembe programa in zazidave kompleksa, namenjenega za lokacijo širitve Osnovne šole Vencelj Perko in lokacijo WU. To z namenom, da točno opredelimo zemljišča, potrebna za širjenje Osnovne šole Vencelj Perko. Novi predlog je bil izdelan kot Rezervat OŠ ..Vencelj Perko" — sprememba programa in zazidave (Biro 71 Domžale, št. projekta 477, februar 1978). Po tem projektu je na obravnavanem predelu predvidena ukinitev lokacije VVU in zmanjšanje rezervata za okoli 4000 m2 ob Prešernovi cesti. Celotna površina rezervata Osnovne šole Vencelj Perko znaša po novem predlogu okoli 14.000 m2, od tega odpade na obstoječo šolo Vencelj Perko 3200 m2, za predvideno razširitev ostane 10.800 m2. Projekt zaradi ukinitve VVU predvideva nadomestitev iste v predelu. k> ga omejuje cesta M 10 in železniška proga Ljubljana Kamnik in sicer mi območju parcel št. 4946.4947. 4949.4950,4952. 4953. 4955.4956. i, 0. 4961. 4965. vse k. o. Domžale. To je med železniško progo Ljubljana Kamnik in Ljubljansko cesto v predelu Domžale STOB. V času javne razgrnitve so podali pripombe Danilovič llerta, Rozman uiie/, Ložar Marija in Čebokli. Po opravljeni javni razgrnitvi pa še Ljubčka banka Domžale. . * J J e i j Danilovič llerta. Rozman Janez in Ložar Marija se ne strinjajo s potenj'] meje rezervata za Osnovno šolo Vencelj Perko na zahodni strani in s j^d viden im dostopom iz Prešernove ceste po poti pare. št. 3808 k. o. Komisija IS za urbanizem in gradbeništvo meni. da se pripomba glede ostop;, Uo šole preko parcele šl. 3808 lahko upošteva, kar je v načrtu z e Popravljeno. Dostopi so predvideni preko parcel št. 3844 (dvorišče obstojice osnovne šole Vencelj Perko) iz Roške ulice (parcela št. 3788) in peš °p°P D Ljubljanske ceste (parcela št. 3816). Pripomba o zmanjšanju rezervata na zahodni strani pa se zaradi po-z.'1''Jkanja površin z ozirom na program šole ne more upoštevati. Katarina ..'•uokli navaia da ne nasnmtnie nrertvideni p ••■• navaja, da ne nasprotuje predvideni širitvi Osnovne šole Vencelj j r | ■ Svoje nepremičnine prepušča bodočemu koristniku pod pogojem, ško | nat*l,musL|1p zemljišče in objekt, ne strinja pa se z denarno od- j ljubljanska banka je po opravljeni javni razgrnitvi pismeno predlagala. Ce|.Sp/enilji5če med Ljubljansko banko in obstoječo Osnovno šolo Ven-V(J 1 erko predvidi za bodoči razvoj banke. Tega predloga ni mogoče v I, V1* upoštevati iz istih razlogov kot pri pripombah, podanih na za-u° mejo rezervata. štev n n;K*;i*jnjem programiranju razvoja LB na sedanji lokaciji lahko upo-Uuff0 samo Parcelo št. 3818 in 3817. ki pripadata stanovanjski hiši na |)|x> | Duški cesti. Ker ta objekt po sedanji urbanistični dokumentaciji ni Pm\VUen /a ri,šcnje mora LB predel, ki prihaja v poštev za njen razvoj a., f a,nsko obdelati, in predlagati postopek za sprejetje odloka o zazi-■nteresne cone LB. ~ ureditev pokopališča v ihanu iiačrv^eVlla skupnost Ihan je pri DO Biro 71 Domžale naročila izdelavo aria j1 Ureditev pokopališča Ihan. Načrt ureditve je bil izdelan febru-iljpl . 'S P°ri št. projekta 330 (odgovorni projektant Branko Rebek. Huin !'g u*D ). Zaradi urbanizacije krajev, ki gravitirajo na pokopališče \,N Predlog za razširitev in preureditev pokopališča umesten. ter. 'lCI1 predvideva južno od sedanjega pokopališča ureditev novega v oblik,* yVet^1' posameznih terasah bodo razvrščeni grobovi v krožni "ik v. sevemem delu predvidene razširitve bo mrliška vežica in sporne-cen, a Južnem delu pa je predvideno parkirišče, ki bo služilo obiskoval-iia|,Uj!10^°Pališča in za obiskovalce športnih prireditev na igrišču, ki se riše,, | V/*llu*no od predvidene širitve pokopališča Ihan. Na tem parki-ve>jC| t’° parkirnih mest. Ob gornji vstopni ploščadi pa oh mrliški Parkirišče za intervencijska vozila. V g ra/šiijenem pokopališču bo novih: 8tob„v ^^Upuj j»n in i^ntbe v času javne razgrnitve so podali: Nina Horvat, Nuša Čučnik 220 80 300 Nina Horvat in Nuša Čučnik se ne strinjata z lokacijo mrliške vežice, ker je predvidena v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Komisija je bila mnenja, da se ta pripomba lahko upošteva in da se zamenjata lokaciji mrliške vežice in novega spomenika, kar je v načrtu korigirano. Župnijski urad meni, da bo s predvideno razširitvijo pokopališča oviran izhod iz. garaže, ki pripada župnišču in izgubljeno sedanje parkirišče za obiskovalce cerkve. Pripombe župnijskega urada niso utemeljene. Izhod iz garaže z razširitvijo pokopališča ne bo oviran, ker objekt župnišča stoji na severni strani ceste, predvidena razširitev pokopališča pa bo na južni strani ceste. Načrt razširitve predvideva lokacijo parkirišča ob južni dostopni cesti in s tem izloča promet iz ožjega kompleksa starega in bodočega pokopališča Ihan. kar je iz prometnih in pictetnih razlogov edino pravilno. 3. ZAZIDAVA OB LJUBLJANSKI CESTI V DOMŽALAH (Stanovanjsko poslovni blok SPB-2) Stanovanjsko-poslovni blok SPB-2 ob Ljubljanski cesti v Domžalah je bil predviden že z zazidalnim načrtom Domžale - Center št. 5/73. ki gaje izdelala DO Biro 71 Domžale aprila 1973 (Odlok št. 351-5/73. 26/4-1973. uradni vestnik občine Domžale, št. 5/73). Zaradi spremembe programa gradnje iz stanovanjskega še v poslovni in vključitvijo vzgojnovarstvene ustanove, je po naročilu CIP OBNOVA Ljubljana, Titova 39 1)0 Biro 71 Domžale izdelala načrt spremembe Zazidava ob Ljubljanski cesti v Domžalah (SPB-2) št. projekta LD 1129/a, junija 1978 (odgovorni projektant Rado Ferjan, dipl. geod. kom. ing.). Načrt predvideva pozidavo v dveh fazah. V celoti je predvideno okoli 200 stanovanj, potrebni kletni prostori, zaklonišče, poslovni prostori, trafo postaja in VVU za 60 otrok, vključno s svojim ograjenim igriščem na južni strani bodočega objekta. Novi načrt upošteva elemente prometne študije za mesto Domžale (Rekonstrukcija križišča pri Majheniču, dostope do kompleksa pozidave in parkirna mesta ). Vertikalni gabarit predvideva SPB-2 K + P + 3 do 7. V času javne razgrnitve na načrt ni bilo pripomb. 4. SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NAČRTA PRESERJE - Območje ..Slovenijales" V zazidalnem načrtu Preserje, ki je bil sprejet z odlokom št. 06-6/76-11 z dne 16. 3. 1976 (Uradni vestnik občine Domžale, št. 6/76) ni bila dokončno opredeljena industrijska cona ..Slovenijales". Zato je omenjena delovna organizacija pri Biro 71 Domžale naročila spremembo zazidalnega načrta Preserje, kompleks ..Slovenijales". Načrt spremembe je bil izdelan avgusta 1977. št. projekta 422 (odgovorni projektant spremembe ZN Preserje Verbolc Tomaž. dipl. ing. arh.. Rado Ferjan, dipl. geod. kom. ing.). Načrt spremembe ZN Preserje opredeljuje industrijsko cono obrata Slovenijales 1 esna in pohištvena industrija, lokacijo upravne zgradbe in parkirne prostore. V času javne razgrnitve so na načrt podali pripombe: Kosec Milena in Janez ter Kosec Minka iz Preserij. Pelehova 20. Imenovani sc ne strinjajo z lokacijo upravne zgradbe in parkirišča južno od Pelechove ceste in ob levem bregu Mlinščice. Osporavajo predvsem bližino dovozne poti do upravne zgradbe in parkirišča ter izgubo parcele številke 755. katere del je predviden za izgradnjo dovozne poti do parkirišča. Pripomba glede dovoza in parkirišč je bila upoštevana. Dovozna pot in parkirišča so pomaknjena proti Mlinščici v največ možnem odmiku od parcel in hiš pritožnikov. 5) ZAZIDAVA MED LJUBLJANSKO IN KOLODVORSKO CESTO V DOMŽALAH (Širitev Pošte Domžale). Zazidalni načrt Domžale— Center sprememba. Načrt je izdelala DO Biro 71 Domžale marca 1978, št. projekta 483 po naročilu PTT Ljubljana (odgovorni projektant Branko Rebek, dipl. ing. arh.). Izdelava načrta je bila potrebna zaradi tega. ker zazidalni načrt Domžale Center (st. projekta 5/73. april 1973. sprejet z odlokom št. 35 I 5/73. uradni vestnik občine Domžale, št. 5/73) ni upošteval širjenja oziroma povečave sedanjega PI T poslopja za potrebe pošte in ATC. Izdelovalec spremembe ZN Domžale Center je obdelal celoten kare med Ljubljansko in Kolodvorsko cesto v Domžalah v treh variantah A. B in C. Komisija IS za urbanizem in gradbeništvo pa predlaga, daje predmet spremembe samo objekt PTT in funkcionalno zemljišče, potrebno za uporabo tega objekta. Revizija ostalih površin naj se opravi pri kompletni spremembi ZN Domžale Center, katera je nujna zaradi zastarelosti tega dokumenta. Ob času javne razgrnitve na ta načrt ni bilo pripomb. 6) ZAZIDALNI NAČRT DOB L faza - vzhodni del Naročnik zazidalnega načrta Dob je Krajevna skupnost Dob. Načrt je izdelala DO Biro 71 Domžale marca 1978, št. projekta 465 (odgovorni projektant Rebek Branko, dipl. ing. arh.). Predel, ki ga obravnava zazidalni načrt Dob, leži vzhodno od večji del strnjenega naselja Dob in južno od magistralne ceste Ljubljana-Maribor M 10. Vzhodni in južni del obravnavanega kompleksa zaključujejo kme- tijske površine in obstoječe poti. Površine celotnega kompleksa znašajo 13.20 ha Od tega v prvi fazi 5.80 ha v drugi fazi 2.30 ha v tretji fazi Struktura zazidave v prvi fazi: 5.10 ha Individualna stanovanjska gradnja, in sicer — samostojna stanovanjska hiša 24 enot - samostojna atrijska stanovanjska hiša 28 enot - vrstna atrijska hiša 12 enot — vrstna hiša 6 enot - dvojčki 12 enot Skupno novih enot 82 Skupno obstoječih in novih 91 enot Gostota zazidave 65 prebivalcev na ha Višinski gabarit P+M, P+1. Načrt vsebuje tudi programsko zasnovo komunalnih vodov in aproksi-mativni predračun komunalnega opremljanja, ki obravnava: — kanalizacijo 3.900.000 din — vodovod 1.040.000 din - ceste 6.650.000 din - elektrika 2.000.000 din — javna razsvetljava 1.000.000 din - telefon 500.000 din SKUPAJ 17.490.000 din V času javne razgrnitve so podali pripombe: Branko Srebotnjak, Dob 113, ki predlaga za obrat žage določitev cone za širitev in cone za skladiščenje lesa. Pripombo komisija IS za urbanizem in gradbeništvo ni v celoti upoštevala. Predlog za določitev cone skladišča lesa je osvojen. predlog za razširitev obrtne cone pa ne more biti v celoti osvojen, ker se obrat ne more širiti v stanovanjski predel zaradi emisije hrupa. Vrisana pa je cona sedanjega obrata brez željene širitve. Komisija je tudi upoštevala predlog spremembe vrstnih atrijskih hiš v prosto stoječe stanovanjske hiše. Komisija IS za urbanizem in gradbeništvo predlaga, da se gradnja na omenjenem predelu lahko začne samo pod pogojem, da odkup zemljišč, potrebnih za izgradnjo dostopov in minimalno komunalno opremo tega predela (ceste v makadamu, voda, elektrika) prevzame Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale, s katero bodo morali bodoči graditelji skleniti pogodbe o financiranju vsaj minimalnekomu-nalne opreme pred izdajo lokacijskih oz. gradbenih dovoljenj. 7) LOKACIJA VZGOJNO-VARSTVENE USTANOVE V MORAVČAH Biro 71 Domžale je v februarju 1978 izdelal po naročilu Samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva Domžale lokacijsko dokumentacijo za postavitev otroškega vrtca v Moravčah. Otroško-varstvena ustanova v Moravčah je predvidena za kapaciteto 40 otrok v starosti od 3. do 7. let in za ves dan. Gradnja OVU je predvidena v neposredni bližini OŠ Jurij Vega, na katero bi se objekt predvsem komunalno tudi priključil. P° programu naj bi imel objekt 2 igralnici s pomožnimi prostori, kot so sanitarije, kabinet, garderobe, razdeljevalno kuhinjo, in druge manjše prostore. Za opisano gradnjo bi bilo potrebno pridobiti še ustrezno uporabo zemljišča oziroma omogočiti odkup. 8) UREDITEV PLOČNIKOV IN AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ TER DOVOZOV na cesti 1/10 Ljubljana — Maribor v naselju VIR Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale je predložila načrte za ureditev pločnikov, kolesarske steze, avtobusnih postajališč, internih dovozov in dostopov ter ureditev križišč z javnimi cestami v naselju Vir pri Domžalah. Z načrtom predvideni posegi v prometno ureditev na Viru bodo znatno spremenili obstoječe stanje, predvsem zato, ker bo več priključkov na cesto M/10 Ljubljana—Maribor ukinjenih in so predvideni dostopi in dovozi z ustreznimi servisnimi cestami, za katere bo potrebno pridobiti zemljišča. Zato je potrebna širša obravnava med občani, delovnimi organizacijami na območju Vira in drugimi dejavniki na cestno-pr°' metnem območju. KRAJEVNA SAMOUPRAVA NA NOVIH TEMELJIH DOBLJANI: VAŠE DELO LAHKO VREDNOTITE Že dlje časa se osnovne organi- čevali preko vrste delegatov v raz-zacije oz. krajevne konference ličnih organih krajevne skupnosti. SZDL v naši občini prizadevajo, da Teh pomembnih nalog sc je žabi v vseh naših krajevnih skup- vedala tudi krajevna konferenca nostih zaživela nova krajevna SZDL in vse družbenopolitične samouprava, kjer bi tako skupščine organizacije v krajevni skupnosti krajevne skupnosti kot tudi sveti Dob. zato so se prve pomembne našli svoje mesto. Delovni ljudje in naloge za konstituiranje skupščine občani naj bi svoje interese uresni- KS začele realizirati že vzporedno Usahnila je turistična sezona, končuje se maratonsko razkopavanje ceste na Viru. Z dograditvijo kanalizacijske mreže, pločnikov in razširjenega cestišča ter poslovnih prostorov Ljubljanske banke in novega silosa ŽITA bo krajevna skupnost dobila lepšo podobo živahnega in razvitega kraja. Foto Rojc s pripravami na volitve. Že tedaj je bila iz različnih organizacij evidentirana vrsta možnih kandidatov za člane skupščine in sveta, vsa ta imena so šla v javno razpravo, delovni ljudje in občani pa so na posamičnih zborih izbirali tudi neposredne delegate iz svojih sredin. V samo pripravljanje na konstituiranje skupščine so bile zajete tudi delovne organizacije, v katerih dela večje število občanov in delovnih ljudi iz KS Dob in so evidentirale prav tako možne kandidate za skupščino, ki se je sredi septembra sestala na svoji prvi seji. Na tej so delegati skupščine za svojega predsednika izbrali Maksa Jerana, za podpredsednika pa Pavleta Vojsko. Na tem sestanku so bile sprejete tudi spremembe statuta naše KS, ki zadevajo zlasti naslednje spremembe: - krajevna skupnost kot temeljna skupnost delovnih ljudi in občanov, v kateri se izražajo interesi vseh in vsakega posameznika - pristojnosti skupščine KS - pristojnosti sveta KS - delo delegacij - vlogo sindikata v krajevni skupnosti itd. Na prvi seji skupščine krajevne skupnosti je bil prav tako konstituiran tudi nov svet KS. Najprej smo slišali poročilo o delu dosedanjega sveta, ki je zlasti obsegalo realizacijo nalog iz dosedanjega srednjeročnega plana. Svet KS je v obdobju 1974 -78 dosegel velike uspehe na vseh področjih, na kar kaže tudi številka tri milijarde, ki je bila investirana na področju KS Dob. Urejena je bila osnovna šola, ki pa ji manjka še zunanja ureditev in športni objekti, začela se je re- lirati Rača, opravljenih je bila sta očiščevalnih akcij. PrePrC" ne so bile poplave, izgrajenih Je o vrsto mostov, vzdrževane so c vse makadamske ceste, priten! drževanju je potrebno omcnl delovanje krajanov pri posipa nju gramoza in urejanju teh ces • pešno je bila asfaltirana ces )b-Gorjuša-Krumperk, vse si občani in delovni ljudje Pn~e varno urediti pokopališče. t ve so nastopile tudi pri izgrj,tJ movanjsko-poslovnega , |,0 terega začetek izgradnje se rjetno zavlekel v začetek prh' :ga leta. Pristopljeno je odo esničevanju odloka o obvo/i'1-važanju smeti. Lahko bi onici vrsto manjših akcij, ki pa vse 1 evajo k boljšemu in urejenejse olju v KS Dob. hk0 Zadnja velika zmaga bi. lameli je izglasovanje sainoprisp ^ izgradnjo oz. asfaltiranje c • :h delili krajevne skupnosti, sebno pa je potrebno oni cijo vaščanov obrobnih vas. lijo, da bi bila leta 1980 asD ta tudi cesta na Trojico. ,j ni smo, da jim bo ob P° še skupnosti to tudi uspeh'>• Po poročilu p r c d sc d 111 k a $ c,,, je v svojem poročilu p ,.c v vedel konkretne pridobitve ‘ n obdobju, so bile na vrsti novega sveta KS, kije ses a članov iz vseh vasi, tako . gotovljen enakomeren -h predelov naše KS. (,il Za predsednika sveta No J .j oljen tov. Rihtar Aleksander, podal programsko usmeri c lo sveta KS, tov. Jeran P-> J J (Nadaljevanje z 12. strani) podal programsko usmeritev skupščine KS. Svet bo svoje delo gradil na naslednjih izhodiščih: - skušal bo realizirati nerealizirane naloge iz srednjeročnega plana (dokončna ureditev pokopališča. komunalna ureditev zemljišč in KS. skrb za zdravo okolje. začetek dela za izgradnjo mrliške vežice in avtobusne postaje, obnovitev in povečanje javne razsvetljave. regulacija Rače in vaškega potoka, skrb za ceste in mostove idr.) več pozornosti bo potrebno posvečati šolstvu, otroškemu varstvu. trgovini in gostinstvu (k tem bo prispeval tudi nov blok), pri tem se bo zlasti potrebno povezovati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi treba bo takoj nadaljevati z gradnjo in asfaltiranjem cest. kajti izglasovani samoprispevek zahteva takojšnjo akcijo, prav tako bo potrebno izdelati nov prostorski Plan. v katerem bo potrebno upoštevati tudi načrtovano industrijsko cono na severovzhodu krajevne skupnosti potrebno posvetiti izdelavi novega srednjeročnega plana, v katerem bo potrebno upoštevati tako potreba kot možnosti KS. Treba bo gledati na to. da sc bodo vsa naselja skladno razvijala in da ob teh problemih ne bomo pozabljali na razvoj krajevne samouprave, o kateri je več spregovoril novi predsednik skupščine KS. Potrebno bo najprej in povsod upoštevati vlogo občanov, več časa posvetiti medsebojnim odnosom, informiranju, sodelovanju s TOZD in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, treba bo varovati interese vseh in vsakega posameznega. več bo potrebno storiti na področju LO in DS. skrbeti za kvalitetno delo delegatov in delegacij, se materialno povezovati s TOZD in SIS na podlagi samoupravnih sporazumov. Več pozornosti bo potrebno posvetiti delu družbenopolitičnih organizacij, katerih delo je včasih še preveč forumsko in premalo povezano. Tako skupščina kot svet. pa tudi tajnik bodo morali paziti, da bodo kakovostno in pravočasno opravljali naloge na svojih področjih in s tem pravočasno obveščali vse krajane. Oh končuje bil ustanovljen tudi poravnalni svet. Vera Vojska- posebno pozornost bo OŽIVLJAMO IN UTRJUJEMO TRADICIJE NOB Gradec, Dravograd, Prevalje. Poljana, Kotlje — Rimski vrelec. Polzela. Gornji grad, Kamnik. Domžale. V Velenju smo si ogledali muzej NOB in afriške zanimivosti. V Slovenj Gradcu nas je pričakala delegacija ZB. nam pokazala njihove zanimivosti, ob grobnici padlim v NOV pa so nam izčrpno prikazali potek ustanovitve NOP, in potek partizanskih borb v tem kraju. Tudi v Dravogradu nas je pred spomenikom padlim borcem pričakala delegacija ZB in ZVV1. Prikazali so nam življenje v Dravogradu še pred II. svetovno vojno in med okupacijo, delo aktivistov v NOP kakor tudi borbe NOV. Pokazali so nam tudi mučilnico zavednih državljanov, aktivistov in ujetih partizanov. Po ogledu mučilnice smo si ogledali še spomenik padlim v NOV na Viču. Skozi Ravne in Prevalje nas je pot vodila na Poljano, kraj. ki je znan in bo zapisan v zgodovini kot spomenik zmage Titove armade nad armado hitlcrjcvega generala Von Lelini, ter nad zločinci usta-škili, četniških. domobranskih in drugih sovražnih enot. Strašni boji s sovražniki na Poljani v dneh od 10. do 15. maja 1045 so nam bili izčrpno pojasnjeni. Tu smo pred spomenik padlim borcem NOV položili venec, njihov spomin pa počastili z enominutnim molkom. Po res napornem dopoldnevu smo sc preko Kotelj odpeljali v Rimski vrelec, kjer nas je čakalo kosilo. Po krajšem premoru smo sc odpeljali v Mozirje, si ogledali Savinjski gaj raznovrstne cvetlice — katerega so si naše mamice z zanimanjem ogledale. V Gornjem gradu je bila zadnja postaja izleta. Tu smo se spet malo podkrepili, nato pa nadaljevali pot proti domu. Da sta oba izleta tako lepo uspela, se je zahvaliti posameznikom in vsem delegacijam za prisrčen in topel sprejem ter za tolmačenje o NOB v posameznih krajih, katere smo obiskali. Na obeh izletih so nas spremljali tudi zvoki harmonike, ki so oživeli vzdušje vseh navzočih. Kako taka medsebojna srečanja ob zvoku harmonike in partizanskih pesmi vplivajo na posameznika je dokaz, da se je marsikatera mamica, ki se smatra za onemoglo, znašla na plesišču, zaplesala in vsaj trenutno pozabila na svojo bolezen in vsakdanje skrbi. Vsi udeleženci izleta izražajo željo, da takih srečanj ne prekinemo. ampak da to delo še poživimo ter na ta način oživljamo in utrjujemo tradicije Narodno osvobodilne borbe. Štefan Kmetič IZ MORAVČ 00 KOSTANJEVICE fe* LOJ KO - Franc A CoIT'? ko:iču>e!° a »'inskih lSk,° akci>° pop' nskth obeležij NOB v na ki,n 1 etos /c predvidena s slikami skoraj stol Pook(r ploič' koliko/ DoSr° ,,a ht»misk^dv,dcna ,,a Na r J Ka razstzacija Zveze vo-je v Voin*h invalidov Domžale si na|()nQai'|ln za leto 1078 postavila sv0jjm' Pl)leg nenehnega stika s skrb h | anstv°m. posvetimo vso 0 nim- ostarelim, onemoglim in osamelim invalidom vdovam in staršem padlih borcev, organiziramo dva izleta v kraje, kjer so se bili herojski boji. kjer je okupator zapiral in mučil zavedne aktiviste in ujete partizane, ter da si ogledamo spomenike padlim borcem NOV in da na ta način obujamo in utrjujemo tradicije Narodno osvobodilne borbe. V DRAŽGOŠAH Prvi izlet smo organizirali 19. 8. t. I. v smeri Škofja Loka. Dražgoše. Soriška planina. Bohinj, Šobčev bajer. Pirniče. Domžale. V Škofji Loki smo si v gradu ogledali muzej NOV, ter ostale starinske znamenitosti. Nadaljevali smo pot v Dražgoše. Ogledali smo si veličasten spomenik padlim borcem NOV in položili venec, njihov spomin pa počastili z enominutnim molkom. Predsednik ZB Dražgoše nam je izčrpno prikazal kako je potekala Dražgoška bitka in kakšne posledice so občutili Dražgošam po bitki. Na Soriški planini nas je v Li-tostrojski koči čakalo obilno in okusno kosilo. Po krajšem počitku smo si ogledali okolico z njenimi naravnimi lepotami, nato pa se odpeljali v Bohinj skozi Bled v Pirniče. Tu smo se zopet malo okrepčali. zapeli partizanske pesmi, ter sc vsi veselo razpoloženi in dobre volje vrnili na svoje domove. NA KOROŠKI M Drugi izlet smo organizirali 5. 9. 1978 v smeri: Velenje. Slovenj Moravsko društvo upokojencev je pripravilo prijeten izlet na Dolenjsko. z. ogledom zanimivosti iz. naše zgodovine. Za dobro počutje so bili izpolnjeni vsi pogoji: lepo vreme, odličen šofer SAP-ovega mercedesa Marjan in vodja izleta Ivan Lovrač. Vseskozi je bilo poskrbljeno za veselo vzdušje, h kateremu je pripomogel tudi harmonikar. Z glavne ceste Ljubljana Zagreb smo zavili pri Ivančni gorici v dolino Krke. Po ogledu stiškega samostana smo sc podali na Muljavo, rojstni kraj Josipa Jurčiča. V njegovi rojstni hiši so shranjeni mno - gi predmeti iz tedanjega življenja, pa tudi zapisi o pisatelju ter njegovih dopisovanj z našim ožjim rojakom Kersnikom. Poleg hiše je še stari uljnjak, ob gozdu pa Krjavljeva bajta. V gostilni pri Obrščaku smo videli freske iz Jurčičevih povesti. Dolina Krke je zelo slikovita, videli smo še nekaj starih hiš s slamnatimi strehami. Krka je tu še čista. Na hribu nad Žužemberkom se dviga obelisk, spomenik padlim med NOB v Suhi krajini. Veliko je vklesanih imen padlih; našli smo tudi (Nadaljevanje na 14. strani) Člani Društva upokojencev Moravče na izletu v Stični USPEH BRIGADE SLAVKO ŠLANDER V BRKINIH 20.9. 1978, proti večeru. Ugotav- meljski potok, kjer so na dolžini ljanja vzrokov pogina se nadaljuje, ca. enega kilometra poginile vse potočne mladice. Malomaren V letošnjem letu je to že drugi odnos kjer so na dolžini ca. enega pogin rib. Spomladi je hišnik sta- kilometra poginile vse potočne novanjskih blokov v Radomljah mladice. Malomarn odnos je po-spustil gnojnico v gojitveni Rado- vzročil pogin rib. VSAK ČETRTI - UDARNIK V prvi izmeni republiške mladinske delovne akcije je sodelovala tudi brigada Slavko Šlander, ki jo je organizirala Občinska konferenca ZSMS Domžale. 4. junija je v • Tatre odšlo 47 brigadirjev, ki so gradili vodovod in cesto. Komandant Martin Koler je že med akcijo pohvalil delo mladincev, ki so bili sorazmerno zelo mladi. Ko so se brigadirji čez tri tedne vrnili, so imeli kaj pokazati in povedati. Poleg žuljev in lepih vtisov ter spo- minov so prinesli trak akcije - največje priznanje, ki ga 1 alt ko prejme brigada, štirikrat so bili udarna brigada, saj so normo, ki je po jugoslovanskih normah predvidena za gradbene delavce, čeprav so bili v brigadi predvsem peresa vajeni srednješolci, presegli tudi 200 odstotno. Pozabiti pa ne gre tudi dvanajstih posameznikov udarnikov, ki so zadnji dan na prša sive brigadirske srajce pripeli udarniške značke. Igor Lipovšek INDUSTRIJSKE ODPLAKE VNOVIČ POMORILE RIBE V PŠATI DOKLEJ TAKO? Iz dneva v dan govorimo o varstvu okolja. Zaman so vsa opozorila. tudi zakonskih predpisov se nekateri posamezniki in tudi delovne organizacije ne držijo. Z malomarnim ravnanjem, z odpadnimi vodami povzročajo škodo na vodnem življu in onesnaževanju okolice. V četrtek, dne 21. 9. 1978. je ribič tov. Željko Danetovič nameraval loviti ribe v Pšati niže od Dragomlja. Predno pa je pričel loviti. so ga otroci opozorili, da iz struge lahko pobira samo mrtve ribe. Imenovani je takoj obvestil Ribiško družino Birstrico Domžale in ta je obvestila še Postajo milice Domžale. Obveščeni so bili tudi inšpektorji SOb Domžale. V vasi Pšata je zapisnik o povzročeni škodi sestavila Postaja milice Domžale. Industrijske odplake iz odtočnega kanala usnjarnc Grčar so povzročile pogin rib nizvodno od iztočnega kanala. Poginile so vse ribe do iztoka Pšatc. Komisija je ugotovila. da so ribe nad odtočnim kanalom žive. Vzorci vode iz kanala odplak in nad kanalom ter vzorci rib so bili oddani Zavodu za ribištvo v analizo. Škoda, ki so jo povzročile odplake. je ocenjena na 120.000.00 din. Ribiška družina bo zahtevala od povzročitelja škodo. Po pripovedovanju okoličanov so ribe poginile že v sredo, dne (Nadaljevanje s 13. strani) znance z Moravskega, sem so prišli s Šlandrovo in z drugimi brigadami. Tu so dali svoja življenja v borbi proti nemškim in italijanskim okupatorjem ter proti belogardistom. Naša pot nas je vodila mimo vinogradov naprej v Dolenjske toplice. kjer smo sc razkropili po skupinicah in si ogledovali zdravilišče. Vendar sc nihče ni vrgel v bazen, razen z dvema prstoma voda je bila kar topla. ..Lepšega kraja nej. kut ja Šentjernej, lejpšega ptiča nej, kut je Jretjalen”. tako nekako poje narodna o Šentjerneju, naši naslednji postaji. Pesem je resnična podoba kraja, petelina smo pa v gostilni Ivana Zagorca pojedli in zalili z dobro domačo kapljico. Presenečeni smo bili z odlično in prijazno postrežbo. Ob petju in harmoniki smo kar pozabili, da v Pleterjah, kamor smo še namenjeni, začno svojo popoldansko službo ob štirih in potrebujejo mir. Ženske so počakale pred vrati kartuzije, moški pa smo si ogledali notranjost. V času najhujšega okupatorjevega in belega terorja so tu našli pomoč partizani. Ob ogledovanju nas prevzame zlasti razmerje med veličino zgradbe in skromnostjo ljudi v njej ter majhnostjo nas obiskovalcev, ki o tem malo vemo in tudi težko dojamemo smisel tega življenja. Za nas iz Moravške doline je bilo zanimivo to. daje v teh krajih nekaj vasi s podobnimi imeni kot na Moravškcm: Vrhpolje. Javorovica. Selo. Zadnji kraj na našem zanimivem izletu je bila Kostanjevica. Videli smo umetniške stvaritve v lesu naših in tujih umetnikov. Pohiteli smo z. ogledom notranjosti graščine in že končali dnevno bero kulturnih in zgodovinskih zanimivosti. Vožnja nazaj je bila še posebej zabavna, saj so sc pri mikrofonu vso pot menjavali vicarji. Najbolj zabavna pa je vsekakor bila Štefka. Takih izletov si še želimo. Upokojenci KINOLOŠKO DRUŠTVO TUDI V DOMŽALAH Sodobna dresura čistokrvnih psov Vse večje število ljubiteljev psov in želja po uporabnosti teh štirinožnih človekovih prijateljev je privedla do tega. da smo v domžalski občini ustanovili Kinološko društvo Domžale. Namen društva je združevati ljubitelje psov športnih, službenih in lovskih ter jim nuditi možnosti šolanja m v tem doseči večjo uporabnost /a službene namene, za namene pri SLO, pri reševanju izpod ruševin v primeru hujšega potresa, kakor tudi pri reševanju ponesrečencev izpod snežnih plazov v planinah. Društvo bo nudilo svojim članom strokovna predavanja o prehrani, bolezni in vzgoji psov, za kar so bili člani, ki so bili do sedaj vključeni v ljubljanski klub. prikrajšani. Prikrajšani so bili zaradi oddaljenosti in preštevilčnosti članstva v ljubljanskem klubu Trenutno je bilo iz domžalskega področja včlanjeno v ljubljanski klub 58 članov. Iz tega vidimo, da je v Domžalah in okolici veliko zanimanje za kinologijo in upamo, da bo društvo s sodelovanjem vseli članov doseglo svoj namen. Glavni namen društva je vzreja in šolanje pasemskih psov. Seveda pa s tem niso zaprta vrata tistim, ki pasemskega psa nimajo. Član društva lahko SOLA V NARAVI OŠ Josip Broz Tito v Domžalah je dala z e letos tretjič zapored učence četrtih razredov v šolo v naravi v Puntiželo pri Pulju. Puntižeiu je majhna, toda lepa. Tu je jugoslovanski rekreativni center, kamor zahajajo v poletnem času otroci iz vse Jugoslavije. Tudi čez 1200 otrok se tu zabava, plava, nabira novih moči. V Puntiželi stoje tri velike stavbe: Brionka. Istranka in Učka. Nova in najlepša je Učka. ki je pravi hotel. V njej so bili učenci naše šole dvakrat zapored. Letos so bile vse tri stavbe zasedene. Sem so prišli otroci iz. ljubljanskih vrtcev. Kar mrgolelo jih je. Nas so namestili v Cvetno naselje, kjer je bilo okrog 15 hišic. Veselo postane vsak občan, če ima psa ali Je včlanjen kot podporni član brez psa, Ustanovni občni zbor našega društva smo imeli 8. maja 1978 v gostišču Repovž, udeležilo sc ga je lepo število članov. Od 23.4. 1978 pa že poteka tudi tečaj za šolanje, s katerim želimo članom pomagati, da bodo lahko izšolali psa in se pri tem tudi sami usposobili za pravilno ravnanje s psom. Tečajnikov imamo 17, vsak ponedeljek |n četrtek od 16. ure dalje usposabljajo pse pod vodstvom tov. Zidar Miroslava na vežbališču pod Sumbcrkom. Društvo vabi k sodelovanju m,lij?® lan te in dekleta, vse, ki bi imeli veselje, da se usposobijo za sodniške pripravnike za ocenjevanje zunanjosti pasem; škili psov in za ocenjevanje dela psa P’1 polaganju izpitov. Prav tako vabimo vse. ki bi se želeli usposobiti za vzrejne rete- rente, za vodje tečajev za šolanje ps°v-vse, ki bi se želeli ukvarjati s propu gando, itd. Izvršilni odbor je, na svoji I. seji SP1\" jel program dela. ki med drugim obsCP nastop športnih in službenih p'°v Domžalah, prijateljsko srečanje "*■ članov ob zaključku tečaja z nainenoi ■ da se med seboj spoznajo in si izmenjaj izkušnje in strokovni izlet na eno 1 razstav psov i mogoče v Mlini lici) ‘ svetovno razstavo nemških ovčar)1- ; lak način dela naj bi združeval obL-11 v ljubitelje psov in s tem povečeval izpopolnjeval kinološko izobraževanji• ki spada v kulturo civiliziranega narm• Društvo si bo v nadaljnjem o ^ prizadevalo pridobiti sodelovanj1 -- - • oddelkom za notranji Kulturno skupnostjo, z vojaške zadeve, oddelkom z.i zadeve, pri SOb Domžale, ker bo v ta način društvo opravičilo svoj ol’s in koristilo celotni družbi. ob- Pozivatno vse ljubitelje P'0' ' ' močja naše občine, da sc aktivno v čijo v delo društva in tako tudi prispevajo k razvoju kinologije Vse informacije lahko dobite J poldaltskvm času na naslovu: Kreda. Domžale, /aboršt. n h m ■ Podrečje 4.' bar Janez. Domžale. dopoldanskem času na telelon 7- ŠSK- /a Kinološko dn-šm) Hribar Jani z mo se zdiužili v skupi*'*-’ P0 ičcnccv m sli vsak v svojo liisb-1 • 'saka hišica si je izlivala linč. Še bolj veselo je bilo. ko sim’ \ t morju Najbolj korajžni so mnG aplavali. drugi pa so samo colo ->o vodi. Dan na dan so neplavalci nap lov til i in kmalu splavali. , Pri pouku smo zvedeli tovega in zanimivega o ms n živalstvu v morju, o kis,l,l;_ uorske vode. o Pulju in 0 eni amfiteatru, o Brionski' v tih. Peljali smo se tudi / tovinj. . sll)o Po popoldanskem plavanj ,. meli športne igre. pioni|S 1 |,() n. peli smo. barvali kanu Z11 spoznav’’1 !čerji pa smo sc eni. Tu smo imeli |jčc- čcr. glasbeno prireditev o zlati glas Punt,žele^W|(). me. za konec pa je bil sv i Ini večer. * ■ IN MEMORIAM IGNACIJ ŠKRLEP Na domžalskih Žalah smo sc 10. septembra poslovili od pokojnega Ignaca ŠKRLEPA. Pokojni Nace sc je rodil leta 1904 v revni kmečki družini v Depali vasi. Mladost je doraščal tako, kot otroci številnih družin ob vsakodnevni skrbi za kruh. Trdo delo je v njem zbudilo čut odgovornosti in doslednosti. Takšen je bil tudi leta 1929, ko je postal član gasilskega društva v Stobu, v katerem je delal vse do svoje smrti. Bil je dolgoletni gospodar društva in nesebično pomagal pri razvoju društva, ali pa takrat, ko je bilo potrebno reševati goreče imetje. /a svoje požrtvovalno delo je Prejel številna odlikovanja in bil leta 1972 imenovan za častnega člana. Db zadnjem slovesu so ga pospremili številni njegovi stanovski tovariši s prapori; godba 1,1 Pevci so mu zapeli v poslednji Pozdrav. Predsednik društva je orisal njegov hk in spomnil vse elane, da se naj zgledujejo po Pokojnem Nacetu, ki mu je društvo pomenilo drugi dom, za katerega je tako vzorno skrbel. I-. I). , ZAHVALA iw?,?tcmbru 11)77 se je na cesti zale - Trojane smrtno ponesrečila naša draga N A D A UDOVIČ rojena Zorce kj ***** sc zahvaljujemo vsem. milj „ -*1 darovali cvetje in jo pospre-,d nJe'ii zadnji poti. M oz Branko, hčerka Romanca, ata. mama in brata iz Čakovca ter Udovčevi s Trojan A Veterinarski zavod Domžale OBJAVA Veterinarski zavod Domžale, sporoča vsem kmetom rejcem plemenskih svinj, da se lahko poslužujejo umetnega osemenjevanja svinj. Naročilo za osemenjevanje sprejema Veterinarski zavod Domžale, Ljube Šercerja 1, vsak dan od 7. ur do 9.ure dopoldne, ob nedeljah, sobotah in praznikih pa od 8.do 9. ure, tudi po telefonu štev. 72-372. Imamo tudi možnost ugotavljanja brejosti svinj v najprimernejšem času, to je od 35 do 65 dne brejosti; po želji in naročilu rejcev. Z ---- s SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, oddelek za splošne zadeve in družbene službe objavlja na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS. št. 31 /76) JAVNO DRAŽBO NAJDENIH STVARI dne 9. 11. 1978 v Domžalah. Krakovska 26. ob 9. uri. Na javni dražbi se bodo prodajala najdena kolesa, mopedi, ure in drugi predmeti. Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu omenjenih predmetov, imajo možnost ogleda dne 8.11. 1978 od I 2. do 15.30 v Krakovski ulici 26. Domžale. Oddelek za splošne zadeve in družbene službe OGLAS Cenjene stranke vabim, da se noslnžijo uslug v novo odprti cvetličarni od 1. oktobra dalje. Cvetličarna v Preserjah pri Radomljah nudi sveže in suho cvetje ter lončnice. Izdelujemo vse vrste aranžmajev za svečane in žalne namene. Posebnost izdelave so suhe naravne ,.ikebane". Se priporoča Vrtnarstvo in cvetličarstvo Semen Vaška pot 27. Preserje V________________________________________________________J ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega, nepozabnega očeta in brata IGNACA SKR LEPA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili toliko lepega cvetja in se od njega poslovili ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem pripadnikom gasilskih društev, zlasti pa gasilskemu društvu Stob za častno spremstvo, tov. Dovču pa za besede slovesa ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi višji medicinski sestri Vandi Hočevar iz Infekcijske klinike v Ljubljani za nesebično pomoč in požrtvo -valnost v času njegove bolezni. Se enkrat vsem najlepša hvala. Hčerki Mimi in Eli, sin Jože in brata Vinko in Tone z družinami ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ANTONA HABJANA Golarjevega ata sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga tako številni pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi pevcem za lepo petje, Domžalski godbi in gospodu kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: Vsi njegovi Z GOLDONIJEVA KRČMARICA MIRANDOLIN A i V IHANU Člani dramske skupine KDK Svoboda Ihan so v februarju in marcu 1978 uspešno uprizorili veseloigro Carla Goldonija: Krčmarica Mirandolina in to v Ihanu kar trikrat, z igro so pa gostovali tudi v Vodicah, Baričevem, Šentvidu pri Lukovici in Šentjakobu ob Savi. Krčmarico Mirandolino je zelo uspešno podala Dragi Pirc, grofa I ranči Dime, markiza Pavle Peterka, viteza 'Ione Lenček, natakarja Brane Markič, slugi franc Ložar in Janez Hribar, igralki pa 1 rancka Hribar in M ir j ant Kokalj. Režije se je tokrat vnovič zelo uspešno lotil Boris Kopitar, ki sedaj že drugo leto deluje pri tej igralski skupini kot režiser. Scena je bila tudi njegova, poskrbel je pa tudi za luč in glasbene vložke. Ihanskim igralcem za uspelo uprizoritev Krčmarice Mirandolinc iskrene čestitke. j I one Ravnikar Priporočamo nase izdelke v lastni prodajalni v Jaršah induplati OGLAS ELEKTROINSTALAC1JE vseh vrst izdelujem po konkurenčni ceni. Božidar ZAJC, Mala Loka. 61230 Domžale. • S V NAJEM dam prostor za skladišče cca 300 m2. Nakladanje ali razkladanje pod streho. Asfalt do hiše. Naslov v uredništvu pod ,,Ugodno". • • MONTIRAM TV ANItNE za črno-bele ter barvne televizorje. Sašo Pavlič Dragarjeva 6 (Rodica) Domžale • • Mlada družina išče garsonjero, enosobno ali dvosobno stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici. Zdravstveni dom Domžale • « Iščem popoldansko varstvo /a 2 in pol leti staro hčerko vsakih 6 tednov. Pod šifro ..nujno". r RAZGLAS NEKAJ O DELU AMD LUKOVICA VELIKO DRUŠTVO - MAJHNE VASI Oddelek za Ljudsko obrambo skupščine občine Domžale obvešča, da organizira v dneh: 7., 8., 9., 10. novembra 1978 na podlagi 15., 16. in 18. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ štev. 22/74 AMD Lukovica je razmeroma majhno, amatersko avto-moto društvo, ki pa je kljub temu dobro poznano skoraj po celi Jugoslaviji, nekoliko manj pa v naši občini. Društvo ima približno 300 članov. Član društva je tudi James Hunt, znani dirkač formule 1. Lansko leto je društvo praznovalo 30-letnico delovanja. V tem dolgem obdobju so člani dosegli pomembne uspehe. Za svoje delo je društvo prijelo več visokih priznanj. Zlasti pa je pomembno to, da se društvo v tem času ni sko-mercializiralo kot večina avto-moto društev v Sloveniji. Posledica tega pa so finančne težave, ki zavirajo še hitrejši razvoj športne dejavnosti, ki ji v klubu posvečajo največ pozornosti. V društvu je nekaj odličnih rally voznikov, ki se z velikim uspehom udeležujejo večine turističnih rallyev v naši republiki. Poleg teli pa je v društvu tudi nekaj mladih tekmovalcev motocrossa. ki tekmujejo na državnem prvenstvu v kategoriji 50 in 125 cent. Vendar pa je zanimanje za motocross v Lukovici vse večje in bo naslednje leto začelo tekmovati še nekaj mladih motoristov, ki pa že sedaj pridno vadijo. Društvo si prizadeva, da bi v naslednjem letu uredilo stezo za motocross, na kateri bi tekmovalci trenirali, priredili pa bi lahko tudi dirko. V času, ko smo priča vse številnejšim nesrečam na naših cestah, posveča društvo vedno več pozornosti promčtni vzgoji krajanov, predvsem otrok in mladine. Društvo pa omogoča kmetom Črnega grabna, da lahko v domačem kraju opravijo izpit za traktor; tako društvo s tem prispeva k večji varnosti naših delovnih ljudi. To je le krajši pregled dela vaškega društva, ki je kljub pomembni družbeni vlogi deležno premajhne podpore naše skupnosti . . -T- obvezni nabor v prostorih Hale Komunalnega centra Domžale — mala dvorana, vhod s Titovega trga. Naboru so dolžni pristopiti vsi moški državljani SFRJ in sicer: 1. — vsi mladinci rojeni leta: 1960 2. — vsi obvezniki—naborniki, ki so bili na prejšnjih naborih spoznani za začasno nesposobne, ali kot taki predčasno izpuščeni iz JLA pa jim v tem letu začasna nesposobnost preneha, 3. — vsi obvezniki—naborniki starejših letnikov, ki iz kakršnih koli razlogov do sedaj niso pristopili naboru in oceni sposobnosti za službo v JLA, 4. — vsi obvezniki—naborniki, ki začasno bivajo na območju občine Domžale ter so začasno prijavljeni v občini Domžale, pa do sedaj še niso bili na naboru. Obvezniki—naborniki, ki niso prejeli poziva, so se dolžni javiti naborni komisiji od 7. do 8. ure v zgoraj navedenih dneh na podlagi tega splošnega razglasa, s seboj pa morajo imeti osebno izkaznico. Oddelek za Ljudsko obrambo skupščine občine Domžale ____________ J ----------------------------------------"3 PRVO AVTO SPRETNOSTNO TEKMOVANJE V________________________________________) V Mengšu je bila v soboto, 23. septembru 1978 zanimiva avto športna prireditev. Blizu petdeset avtomobilistov je merilo svoje sposobnosti za volanom na I. Avto spretnostni vožnji, ki jo je organiziralo domače avto moto društvo, na ploščadi pred novo tovarno Trak v Mengšu, Tekmovanje je bilo zu ekipe in posameznike, ki so bili razdeljeni v tri razrede. Razred A vozila do 900 ccm, razred B do 1150 ccm in razred C vozila nad 1150 ccm. Posebnost tekmovanja je bila v tem, da so vozili tekmovalci na izločanje tako, daje opravilo drugo-finalno vožnjo le po 6 prvoplasira-nih iz vsake kategorije. Nekaj nad 300 m dolga proga je imela veliko zahtevnih zaprek pri katerih so morali vozniki pokazati precej svojih spretnosti, posebno, ker je bil pri uvrstitvi vazen tudi dosežen čas vožnje. Še posebej je povdariti. da je sodelovalo na tekmovanju tudi pet voznic, ki sc niso ustrašile konkurence moških. Uvrstitve: EK1PL: Prva je bila ekipa AMD Lukovica II s 1851 kaz. točkami pred ekipo Predilnice s 2045 k. točkami in ekipo AMD Mengeš 1 s 2074 kaz. točkami. POSAMEZNIKI: Razred A 1. Kersnik Griša 2. Čokan Miro 3.1 lut Drago Razred B 1. Bleje Jože 2. Blučič Cveto 3. Stupar Franc RazrcdC l.Prčač Srečo 2. Pišek Lojze 3. Stopar Janez Med ženskami se je najbolje uvrstila tov. Peterka Cveta, pri moških tekmovalcih pa je prednjačil tov. Kersnik Griša. Plasirani do šestega mesta so prejeli praktične nagrade in priznanja. prvi trije iz vsake kategorije pa še lične pokale. Prav isto so dobile ekipe, le brez nagrad. Posebej je bila nagrajena najboljša tekmovalka. Sodelujoči tekmovalci, ki so bili iz domačega in drugih avto moto društev, športnih društev, organizacij združenega dela in delovnih skupnosti so bili z organizacijo prireditve in potekom zadovoljni. Velika udeležba pa je dokaz, da so mladi navdušeni za tovrstna tekmovanja. Da je ta športna manifestacija tako lepo uspela gre v prvi vrsti zalivala delovni skupnosti tovarne Trak Mengeš, ki je prevzela pokroviteljstvo nad priieditvijo, odstopila ploščad za tekmovanje in vsestransko podprla avto moto društvo pri izvedbi I. avto spretnostne vožnje. J. B. Streljanje KJER JE VOLJA, TAM JE POT! Trzin je brez dvoma postal zadnja leta središče strelskega dogajanja v domžalski občini. Zaradi tega je prav. da vam predstavimo dejavnost Strelskega društva, ki je organizator vseli večjih tekmovanj in tudi številnih treningov strelcev iz različnih društev. Mimo tega pa so trzinski strelci pokazali veliko prizadevnost pri gradnji novega avtomatskega strelišča, za kar so žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur in si tako še povečali članstvo. Novo strelišče je brez. dvoma eno najbolj urejenih v naši občini. Čeprav ni bilo na razpolago kakšnih večjih finančnih sredstev, so vneti strelci brez tuje pomoči skonstruirali in tudi izdelali lastno napravo, ki omogoča strelcu, da sam potom stikala nastavi tarčo, ki jo naprava na podoben način tudi vrača na ustrezno mesto. Idejo je uresničil član društva Viljem KRALJ in sedaj se zanjo zanima tudi Strelska zveza Slovenije. Da delo v društvu nemoteno poteka in to na vseh področjih, je velika zasluga predsednika tehnične komisije Franca Mušiča, tajnice Nuše Mlakar, predsednika Matevža Štefeta, kot tudi vseh ostalih članov upravnega odbora.Tako imajo svojo lastno društveno značko, diplome z lastnim emblemom, redno kupujejo orožje in si prizadevajo urediti tudi strelišče za MK puško. Pri vsem tem pa so Organizatorji različnih tekmovanj: občinske strelske lige. ..Memoriala Tineta Kmetiča • občinskega mladinskega tekmo'*1 nja z zračno puško in v rste drugih; Ob stalnih vajah, kjer Pr‘*lllL tudi do problemov rednega zavej1 vanja strelišča, pa tudi uspehi majhni. Lahko se pohvalijo z n'IK gimi prvimi mesi i. osvojenimi lH,ku. ■' ki so jih osvojili kot posamezni ali ekipno. Ze dvakrat so /nU-L'-oziroma Osvojili ..Zlato lMlsUII"‘ občine in prejeli zaradi treh /J1 rednih zmag v trajno last P° ‘ ..Tineta Kmetiča", memoriala. 1-vsako leto organizira Krajevna oig* nizaeija ZB NOV Trzin skupaj _ drugimi družbenopolitičnimi o'r- nizacijami Trzina. Tega tekiiiovJ'J se udeležujejo skoraj vse sne družine iz občine in letošnji rezin . ti so bili naslednji: 1. SD TRZIN I. 2. SD TRZIN II. 3. SD DOMŽAL F. ,„cai Med posamezniki je ,ZI1‘ :a Andrej PERNE, ki že dve Ict'0^ vse lovorike v občini v stre J‘l.Zclll zračno puško. Tudi na repuj' ls ^ tekmovanju je bil med \. tekmovalci in se tako ttvis ^ y državno prvenstvo, ki je .jC. Ohridu, vendar se ga zaradi 0 nosti ni mogel udeležiti. ( Kjer je volja, tam je pot trzinskih Upati10' strelčev bodo usp- avali- da prizadevnih doseženi uspehi nc uuul'." ,‘ (1j;0 ampak da bodo tudi v bodoč delovni in uspešni. T. Orel