X. letnik. V Gorici, dne 2. jnnuvarja 1902. 2^. a«* 1. številka. l/haja vsaki četrtek ob 11. mi ilopoitliie. Rokopisi Sf 1» Vl'1' čajo. Neiiankov.i.ia pisma sc m* »prejemajo. Cona listu znaša za celo leto ‘1 kiono, /n pol leta 2 kroni. Zn 111 a n j premožne za celo leto .'i krone, i:.i pol leta K l‘5G Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredniStvo v (ioiiii. dvorišče sv lliianj.i , /H i,r W 2. . . r— Naročnino in naznanila s |i r e j e in a upravništvo v Gorici, Semeuiška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakiat 12 vin., triki at 10 vin. VVf- l< i It |l<) pogodili. Izdajatelj iti odgovorni vreti n i k: Ivau itiljl v G<; ici. Tiska „i\arodiia liskama" (pdgov. J. Marušič) v Gorici. w. tk Z Ob desetem letu! «ng! Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delrvskega ljudstva. I. Kdor dela, nič nima. Zakaj? Bil je lep spomladni dan. Dva moža, nizke postave, sta korakala čvrsto iz Gorice mimo Pevme v vinorodna Brda. Prvi, skoraj nemarno odet, širokopleč mož, petdesetletnik, je bil Štefan Lovišček, drugi bolj droban pa nekoliko bolje odet je bil krojač samouk Martin Figelj. Govorila sta glasno kakor je našim Bricem navada, da človek misli, da se prepirajo, tudi ko si ravno isto trdijo. Ko sta prišla na vrh Oslavlja sta se molče ustavila in gledala na Gorico, od koder so se razlegali glasovi mestne godbe. „V mestu godejo in plešejo, pohajajo in zapravljajo in imajo vedno ob čem, mi siromaci na deželi pa še za sol nimamo11, izpregovoril je Štefan Lovišček. „Tako je", odgovoril je Martin Figelj, ne da bi si kaj mislil pri tem. Ali je vender narobe na svetu!“ jezil se je nadalje Štefan. »Nekateri so nagi do kože, drugi se nosijo ošabno v svili in žametu in skorai ne vedo, kam z denarjem. A še bolj čudno se mi zdi, da ravno mi, ki trdo delamo, nič nimamo. Poglej, Martin, ta naš svet! Ali ni to res ljubeznjiva zemlja ? Pomisli koliko truda in gnoja je v njej, pa tudi koliko sadja in vina zrase na teh blagoslovljenih gričih. In vendar je za nas ta zemlja prokleta, ker nam nič ne nese. Mi smo reveži od roda do roda. V mestu jim klije iz trdih tal rumeno zlato. Zakaj bi moralo tako biti na svetu ?“ „E, kaj bi to pravil! Tako je“, odgovarjal je Martin. „Ce boš hodil v Gorico k tistim shodom, ne vem, kaj bo še s teboj. Vže zdaj ti ni nič več prav na svetu. Bog je tako hotel, da naj bodo ubogi in bogati na svetu1'. „Kje je to zapisano ?“ pretrže Štefan tovurišu besedo. »Kje je to pisano ? Ali ne hodiš k krščanskemu nauku? Kako nas vender učijo gospodje v cerkvi ?“ „Veš, kaj ti povem, Martin? Gospodje marsikaj učijo in so radi ojstri z z nami siromaki, gospodo pa v miru pustijo. Če bi jaz prišel na pravo mesto, povedal bi jim tudi jaz nekaj, veš ?*‘ govoril je vedno glasneje Stefan. Pri teh besedah se je ozrl, kakor bi se hotel prepričati, ali ga kdo ne sliši. Bilo je prepozno! Izza ovinka je ravno stopil na cesto župnik, njiju dušni pastir. Štefanu je beseda zastala, popraskal seje 7a ušesom in tiho rekel tovarišu: „Župnik gre za nama'1. „Slišal te je, kaj poreče? Da ne moreš bolj tiho govoriti!“ graja ga Martin. „Naj sliši ! Kaj nama more ? Saj nima palice", odreže se Štefan pogumno. Župnik je čvrsto stopil in v hipu dohitel glasna besednika. „Dober dan, gospod župnik11, pozdravljala sta spoštljivo Štefan in Martin. Župnik jima je prijazno odzdravil in rekel Štefanu: „Kaj se tako jezite Vi Štefan in dohtarite? Kaj ste vže r<;kli nazadnje, povejte še enkrat?" smejal se je župnik, Martin pa tudi. Štefan si je potisnil klobuk s čela za teme — govorili so, da je to vselej storil, kedar se je vmišljaval — in jo odgovoril: „Nič slabega! Pravil sem Mar-ti:m, da sem bil danes pri postni pridigi v veliki cerkvi in da je pridigar rekel ljudem, da če ga želi kedo kaj vprašati, naj napiše na listek in naj vrže v skrinjico pri vratih ali pa naj mu pošlje vprašanja po pošli. Meni je bilo to všeč in sem si mislil: ,,Kaj ne bi ti prašal, če bi tako smel? Ha, ha!“ „Zakaj ne?“ odgovori naglo župnik. Pri nas sicer ni navada, toda če bi kedo tako vprašal, odgovarjal bi mu rad. Moja hiša je vsem odprta". „Vem, vem, gospod župnik, ali človek se ne upa. Zdaj pa ko ste mi sami rekli, ne bom se branil. Stavil Vam bom važna vprašanja in videli boste, da Štefan Lovišček ni tako prazna glava, kakor bi kedo mislil. Bil sem po svetu in sem marsikaj videl in slišal*'. Ko je Štefan postajal vedno bolj zgovoren, dregal ga je Martin in opomi-nal neprenehoma, dokler se ga jo Stefan osorno otre;sel rekoč: „Molči ti!’1 Župnik pa je silil Štefana, naj bi le vprašal, kar misli. — ,.Ne zdaj“, pravi Štefan. „Besede moram dobro premisliti in potem je dam zapisati11. „Prav, še bolje tako“, reče župnik. Moja dolžnost je učiti nevedne.11 V takih pogovorih so prišli v vas pred cerkev, kjer so se razšli vsaki na svoj dom: Tisto noč ni Štefan nič spal. Mislil je in mislil, kako bo postavil vprašanje: Kdo nam je kriv siromaščine ? Zakaj so delavci nemaniči, gospoda pa bogata? od kedaj nismo vsi enaki? itd.“ Drugi dan je bil vže zgodaj pri Valentinu Humarju, izobraženem mladeniču, kateri je prečital vse izišle knjige družbe sv. Mohorja. Zato je znal lepo slovenski govoriti in tudi pisati, da je včasih tudi časopisom dopisaval. Izprva se je začudil, ko je zagledal Štefana, s katerim si nista bila posebna prijatelja, ker je Štefan rad zbadal Valentina radi njegove ukaželjnosti iu pobožnosti. Sploh je imel Štefan dobro srce. a hud jizik. Vender pa ga je Valentin prijazno sprejel in takoj obljubil, da mu spiše, česar koli bi si želel imeti črno na belem. Po dolgem in glasnem razlaganju mu je Štefan srečno dopovedal, kaj bi rad izvedel od gospoda župnika. Skovala sta župniku tri vprašanja, brez vsakega uvoda: I. Ali veste, da je mej delavskim ljudstvom velika siromaščina? je-li Bog hotel, da bodi tako na svetu ? ali je zemlja tako nerodovitna? ali smo sami krivi j? II. Ali veste, da je gospoda bogata, da ima vsega preveč? je-li Bog tako hotel ? ali so bogastvo sami zaslužili ? ali so je nam uzeli ? Ul. Ali bi nam vedeli povedati, kako bi si tudi mi pomagali, kakor si je gospoda pomagala ? Če mi to tretje vprašanje rešete, prekopljem Vam cel vinograd brez plačila. Štefan Lovišček. To pismice jo Štefan dal svoji ženi rekoč: ,,Nesi in molči!" Župnik pa se je začudil vprašanjem. Dolgo časa je hodil po sobi s pismom v roki in mislil, kedo neki jo Štefana učil modrosti. „ln vendar je res, kar sem vže davno slutil", govoril je župnik sam pri sebi. „Ljudje so začeli misliti, dvomiti in so naravnost nezadovoljni. Ta nezadovoljnost je !skra, ki utegne biti še velikega pomena, če ne še danes, o svojem času gotovo. Nam, učiteljem resnice, je treba pripraviti ljudstvo tudi za prihodnje čase". Ko se je v te misli vtopil, stopi učitelj v sobo. „Prišli ste mi ravno prav“, reče veselo župnik. »Poslušajte to pismo!“ Prečital mu je pismo brez podpisanega imena. „D4, d&“, meni učitelj. „Ljudje so začeli vsi vprek tako govoriti. Proti tej nezadovoljnosti ne pomagajo nauki o srečni zadovoljnosti”. „A jaz mislim11, povzame župnik, „kaj bi se pri nas zgodilo, ako bi prišli k nam socijalni demokratje? Kako lahko bi zapeljali ljudstvo, ki nosi kali bolezni vže v sebi ? — Človek, ki mi je to pisal, ni bil v šoli, ali kako lahko bi mu dopovedali : Gospoda nam krade. Mi delamo, a nič nimamo in v brlogih prebivamo, umazani in raztrgani. Gospoda pa pohaja in se šopiri v belih gradeh. Bogatini so pijavke, ki nam pijo srčno kri. Treba je dvigniti kije in vse pobiti! — Kaj bi jaz začisl, da mi pridejo ti ljudje v vas?“ „0 g. župnik“, reče učitelj! „ne mislite, da prav nič ne hodijo v; našo vas. V Gorici imajo javne shode, h; katerim hodijo ljudje tudi z dežele, a še bolj je kužijo pogovori v tvornicah in ktčmah. V nedeljo sem naletel na odrasle mladeniče, ki so brali „Delavca“ in »Svobodo". Mislil sem, ko me zagledajo, gotovo poskrijejo liste, ali motil sem se. Stali so uporno in še pozdravili me niso! Stopil sem k njim in jim rekel, da takih listov ne smejo brati, a kaj so mi odgovorili ? „Ti listi nam dobro hočejo!“ Tako? pravim. Ali ne veste, da so ti listi strupeni proti sv. veri? „Niso ne“, je bil osoren odgovor. — Nauki socijal-nih demokratov imajo na ljudstvo posebno moč". „Ali menite", vpraša župnik, „da bi bilo dobro ljudi poučiti o teh vprašanjih?" „Gotovo,‘ali prav bi bilo, da pokličemo še gospoda župana". „Pro8im, pokličite mi ga" de g. župnik. Ko jo župan prišel, reče mu župnik: „Slišite g. župan, med našim ljudstvom se Siri nevolja in nezadovoljnost". „In kako Se! Ljudje so zdaj /, vsem nezadovoljni: s hrano, s plačilom, z obleko, z delom, s postavo, z gosposko. A ne samo nezadovoljni so, tudi vedno bolj uporni, nepokorni, surovi in — zapravljivi". „Je-li tudi Vam znano, da čitajo skrivaj „Delavca“ ? vpraša župnik. „SliSal sem, videl nisem nikogar", odgovarja župan. ,.Kaj menile torej, ali bi ne bilo prav ljudi poučili v teh rečeh?" reče župnik. „Dobro bi bilo, ako bi vi dva z učiteljem ljudi poučila, zlasti pa mlajši rod1*, pravi župan. ,.Ali so ne bojite pohujšanja g. župnik pri onih, ki o teh rečeh še ničesar ne vedo in takih je veliko?" povprašuje učitelj. „Pohujšanja se ne bojiin. Zveličar je rekel: Resnica'vas bo osvobodila. Krščanska resnica ne more biti pohujšanje; resnica bo ljudem oči odprla in srce, da bodo Jezusa Kristusa in cerkev le Se bolj ljubili. — Mi se ne bojimo ljudstva. Vže 1870 let so ubožci udani Kristusu in cerkvi, ni se bati, da se nam kedaj izneverijo, saj boljega prijatelja ne najde trpeče ljudstvo ko je Jezus Kristus in bolje matere tudi ne ko je katoliška cerkev. — In pa, saj smo tudi mi sinovi trpinov, dolžni smo jim torej pomagati s svetom in dejanjem, ko vidimo, da so nezadovoljni in da si želijo sami pomagati". „Kje pa menite o tem govoriti, ali v cerkvi"? vpraša župan. ,.Ne, v cerkvi ne", pravi župnik. „Cerkev je svetišče božje, kjer se s samim Bogom pogovarjamo. Najti moramo drug prostor, kjer se bomo zaupno pogovarjali o naši sirotnaščini. V Vaši sušilnici, g. župan, bi bil primeren prostor11. „Saj res“, reče zadovoljno župan. „Do nedelje bom prostor pripravil". Ko sta učitelj in župan odšla, poklical je župnik Štefana in ga pohvalil, da je vprašal pojasnila o stvari, katere ne ume. ,,Storite vedno tako!" govoril mu je prav očetovski. „Menim pa, da !>i tudi drugi ljudje po vasi radi izvedeli odgovor na vaša vprašanja". „In še kako radi!“ „A kako naj spravim ljudi skupaj, da bom vsem govoril"? vprašal ga je župnik. „Kako spravile ljudi skupaj, ste rekli? Jaz Vam spravim do nedelje cola Brdu v vas, ako želite". „Tega ne“, pl-etrže mu župnik besedo. „Skličite mi le moje ljudi ker za druge ne bo prostora. Skrbite torej, da se zberejo ljudje v nedeljo ob štirih pri županu v sušilnici". „Ne ostane Vam doma nobeden, ne, bodite brez skrbi"! Kar ga ni poprej ni kdo sodil, to je bil zdaj Štefan Lovišček: pravi agitator. Vže isti dan je vsa vas vedela, kaj je Stefan, pisal gospodu in da bo gospod Štefanu odgovarjal pred vsemi ljudmi v sušilnici županovi. „Ali bo zabava!“ šalili so se ljudje. „Kaj takega nismo še imeli". Štefan je bil vsakj dan bolj ponosen. Bil je gotov, da pride vsa vas po odgovDr na njegova vprašanja. Bil je pa tudi vesel, ker je bilo to vsem všeč. Še pripredzadnji dan je izvedel, da v krčmi le Petelinu hudo zabavljajo o shodu, češ: Kaj je bilo lega treba, ljudje so vže tako nori, zdaj bodo še bolj. Če bodo taki berači nosili zvonec, imeli bomo lepe reči itd. V soboto je Štefan našel hlapca Petelinovega in mu je kratko rekel: „Povej gospodarju in gospodinji, da bom pri shodu povedal, zukaj se ona dva našega shoda bojita". Bilo je kake • bi bil Petelinovim jezik prerezal. (Dalje pride.) Politični pregled. Kranjski deželni zbor je imel v pondeljek prvo sejo. Kat.-narodni poslanci so nastopili odločno proti dr. Tavčarju, ki je kot deželni odbornik na shodu v Žireh rekel: Liberalcem groš, klerikalcem knof! Vspeh energičnega nastopa je bil, da cela zbornica ni več volila dr. Tavčarja v deželni odbor, ampak g. Grassellija. Srbsko vseučilišče. — Srbska skupščina je pred kratkim sklenila, da se v Belemgradu ustanovi popolna univerza, ki bode imela tudi še medicinske fakulteto. Srbski vseučiliščniki pojdejo j tedaj v kratkem z Gradca in Dunaja j domov, da se ne bodo več zadevali nemškim dijakom in profesorjem. Italijanska zbornica je odpravila vžitniuo na moko in kruh. Razpor mod Argontinijo in Chile je poravnan. Vojske, na katero sle se že pripravljale obe državi, no bo. Vojna v južni Afriki. — Pogumni burski vojskovodja Devvel je ravno na sv. večer provzročil Angležem strašen poraz. Zajel je tabor angleškega generala Firtnan.su, v katerem so bile štiri stotnije. Buri so popolnoma vničili ves angleški oddelek, niti en mož jim ni ušel. To poročilo je napravilo v Londonu grozen vtis! Novice. »Slovensko katoliško delavsko društvo" bo imelo izreden občni zbor v nedeljo dne 5. t. m. ob 4 uri popoludne v prostorih gostilničarja g. Josipa Gorjanca v Attemsovi palači (na Kornu). Odbor. Pismo sv. Očetu Leonu XIII. avsti ijskim škofom. — Meseca'novembra so avstrijski škofje, zbrani na Dunaju. poslali sv. Očetu vdanostno izjavo. Sv. Oče jim je odgovoril v posebnem pismu dne 4. decembra m. '1. V pismu izraža posebno veselje nad skupnim delovanjem avstrijskih škofov za blagor sv. kat. cerkve. Sv. Oče upa, da se bo njihovemu prizadevanju posrečilo odstraniti nevarnost, ki preti raztrgati vezi, s katerimi so avstrijski narodje zvezani se sv. Stolico. Veseli ga, da si školje prizadevajo ohraniti mladino katoliško, skrbeč za versko odgojo doma in v šoli. Smrtna kosa. — V pondeljek je umrl po dolgem hiranju vsled starosti č. g. Jurij Merci n a, vikar v pokoju v Sovodnjah, 84 let slar. Rajnik je služboval v Štanjelu na Krasu, v Kredu, na Banjšicah in v Sovodnjah. Ko je stopil v pokoj, je šel nekaj let za duhovnega pariti«’;:', v Erzelj nad Vipavo. Kmalu se je pa vrnil v svoje priljubljene Sovodnje če tudi je bil v Erzelju v najbližjem sosedstvu Goč, svojega rojstnega kraja. Bil je znan in povsod priljubljen vsled svoje ponižnosti in naklonjenosti priprostemu ljudstvu, s katerim je najraje občeval. Bog mu daj večni tnir! M o n s i g n o r Anton Z e r n i t z, kanonik prvostolne cerkve, je umrl zadnji dan minolega leta ob 78/* zvečer. Pokojni je bil rojen dne 20. avg. 1826 leta v Gorici. Služboval je v stolni cerkvi kol sakristan, v Ajellu kot župnik 8 let, v Korininu kot dekan 20 let in zopet v slolni cerkvi kot kanonik 5 lot. Bil je kot dušni pastir povsod zelo priden in delaven. Njegovo blugo in ponižno srce gaje delalo vsem priljubljenega. Za uboge je imel vselej odprte roke! Zato upamo, da je prejel od Gospoda, kateremu je služil, obilno plačilo. Pogreb bo jutri ob 10. uri. Svetila mu večna luč I C Franc Setiiičar, vodja slov. „Alojzijevišča“, jo imenovan za kaplana na Placuti v Gorici. Za Alojzijevišče kol .,novoletno darilo" so podarili: preč. g. BI. Grča 20 K, preč. g. Jan. Murovec 20 K, preč. gg. Ant. Bratina, Andr. Brezovščik Ant. Gi-bič, Fr. Čer v, Jan. Fellrin, Jož. Golja, Jož. Golob, Jož. Pimšar in Ed. Štrekelj po 10 K, preč. gg. Goth. Pavletič, Prim. Zakrajšek in Ant. Zarli po 5 K, preč. g. Ant. Jug 4 K, vlč. g. Otilij Medveš 3 K, vIč. gg. Sim. Dolar in Jan. Franke po 2 K, preč. g. Jož. Primožič 25 \ 07 h, poslal svoj „Prvačinski ofer“, preč. gosp. Ant. Pahor 20 K, preč. g. Jak. Pirih 10 K, preč. gg. Kar. Oigon in Jan. Rojec po 5 K, preč. g. Val. Knavs 4 K, N. N. 20 K. Deželni zbor goriški. — Dne 27. m. m. se je seSel novi deželni zbor. Pred prvo sejo daroval je preč. gospod prošt sv. mašo v stolni cerkvi, katere se je udeležil poleg poslancev tudi Nj.Jeks. c. kr. namestnik Goess. Po maši okolu 11 in pol so se zbrali v deželni dvorani vsi poslanci. Udeležil seje pa otvoritve novo izvoljenega deželnega zboru tudi Nj. ekscelenca c. kr. namestnik grof Goess. Ta naznani zbranim, da je Nj. Velič. cesar sklical za včeraj noro izvoljeni deželni zbor k svojemu prvekiu zasedanju. Ob jednem predstavi zbo|nici novo imenovanega deželnega glavarai v osebi dr. vit. Pajerja ter njegovega i\nestnika v osebi dr. Antona Gregorčiča, častitajoč obema na tem imenovanju. Predstavi tudi zbornici vladnega komisarja v osebi c. kr. namestniškega svetovalca in voditelja c. kr. okr. gla-i varstva "oriškega grofa Attemsa. Na to pozdravi vse druge poslance tor obljubi, da bode vlada šla vedno na roke deželnemu zboru pri njegovem delovanju za koristi in prospeh cele dežele. Po dokončanem namestnikovem govoru položita slovesno obljubo v njegove roke deželni glavar in njegov namestnik. Deželni glavar dr. Pajer povabi v obeh jezikih poslance, da polože slovesno obljubo v njegove roke, prečitavši jim isto v obeh jezikih. Popoludne okolu tri četrt na šesto je pričela druga seja. Na dnevnem redu so bile te-le točke: Trimesečni prora čunski provizorij in proračun zal. 1902; overovljenje volite/ deželnih poslancev; poročilo komisije, ki ja bila poslana, da obišče razne norišnice ter da poroča, kaj bi bilo najprimerneje glede zidanja goriške deželno norišnice. Predno se je prestopilo k dnevnemu redu, prečita deželni tajnik zapisnik prve seje, ki se je potrdil. Potem naznani deželni glavar, da so došli deželnemu odboru nekateri dopisi od c. kr. namestništva, med temi oni glede gradenja železnice od Gorice do Červinjana ter oni glede uravnave hudournika Grajščeka. Deželni tajnik prečita celo vrsto došlih prošenj od strani dijakov, občin in drugih korporacij za podpore. Glede prve točke dnevnega reda, o kateri poroča dr. Verzegnassi, se sprejme nujnoslni predlog, da se predlagani proračunski provizorij takoj sprejme v vseh treh branjih. Glede dež. proračuna za 1. 1902 se pa isti izroči finančnemu odseku, ki se je na predlog dr. Venutija izvolil jer acclamationem in ki sestoji iz sledečih poslancev : Berbuč, Jakončič, Bolko, Verzegnassi, Panigai, Naglos in Holzer. Tozadevni predlogi deželnega odbora se glase : Od L januarija 1902 do definitivne jolrditve proračuna deželnega zaloga se jodo: I. opravljali navadni uradni troSki jo potrebi v mejah proračuna dež. zaloga jotrjenega za leto 1901, toda na račun creditov, ki se določijo v doličnih poglavjih in naslovih proračuna dež. zaloga za leto 1902. II. pobirale za deželni zalog: «) doklada po 15 "/o na državni zemljiški davek; h) doklada po 17% na državni liišno-razredni in hišno-najeinninski davek; r) doklada po 20 % na pridobnino (obrtni davek), prihodnino (rentni davek) in na dohodnino večjih službenih plač (izvzemši osebno dohodnino upeljano z zakonom od 25/11 1890 drž. zak. štv. 220). — tl) doklada po 80°/o na državno užit-nino mesa, vina in mošta; r) davščina 1 krone od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva. Glede načina za pobiranje dež. davščine na pivo, posebno glede oseb, od katerih in pogojev, pod katerimi je ista davščina plačati, potem glede pravice kontrole organov, ki jo imajo pobirati in glede kazenskih odredb v slučajih prestopkov, se analogično vporabijo postavna določila, ki so vpeljana za pobiranje državne užitnine na vino. III. Pooblašča ae dež. odbor, da se poslužuje za zgoraj navedeno dobo kreditov dovoljenih vsled zborovih sklepov let 1900 in 1901. Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Nalaga se deželnemu odboru da sklep visokega deželnega zbora od 25. julija 1901 štv. 3995 točka 1—4 takoj izvrši. 2. Pooblastuje se deželni odbor da preskrbi denarna sredstva, da se pokrijejo troski za izvršitev zgoraj navedenih zborovih naročil s kreditnim započeljem, ki ga smatra najprimernejim, iz finančnega stališča naj prikladnejim in iz ekonomičnih ozirov naj ugodnejim deželnemu gospodarstvu. Pri verifikaciji volitav so bile potrjene vse volitve razun izvolitve dr. Treota in Klavžarja. Proti dr. Treotovi izvolitvi so vložili kraški volilni možje protest, v katerem so dokazali, da je bila izvolitev dr. Treota ne p o s ta v n a, ker ni imel dr. Treo v smislu določb našega deželnega volilnega reda niti aktivne niti pasivne volilne pravice. Izvolitev Klavžarja pa se je izvršila popolnoma pravilno in ni bilo sploh nobenega postavnega razloga, radi ka- terega bi se zamogla ista ovreči, to pa tem več, ker je zadnji hip okrožno sodišče predsedništvu deželnega zbora naznanilo, da je državno pravdništvo ustavilo vse poizvedbe, ki so se vršile proti Klavž rju vsled ovadb od strani — „Sočinega“ uredništva, ter . |° nobenega povoda proti Klavžarju kazensko postopati. A gnjusni napadi v „Soči“ in hujskanje od strani njenih kolovodij proti Klavžarju je vendar doseglo svoj namen pi i Italijanih, ki so z naprednjaki vred glasovali proti izvolitvi Klavžarjevi Poročilo komisije v zadevi zidanja ’ nove deželne norišnice odstopilo se je poseb-nemu odseku, v katerega so bili izvoljeni poslanci Berbuč, Bolko, Tuma, Valentinis Verzegnassi, dr. Graziadio Luzzatto in Michielli. Nnsilstvo v deželnem zboru go-riškem. — Trije „napredni“ deželni poslanci Tuma-Treo-Štrekelj, združeni z italijanskimi liberalnimi in židovskimi poslanci, razveljavili so dne 27. m. m. izvolitev „Sloginega“ kandidata g. Klav-žarja. Ta čin ni bil drugega, ko nasilstvo na volilce tolminskega okraja, kakor je g. poslanec Grča v zbornici povedal. Na ta način lahko večina razveljavi vsako izvolitev! Mi vemo dobro, da bi bili naprednjaki v dež. zboru molčali o g. Klavžarju ko bi bili kat.-napredni poslanci molčali k dr. Treotovi izvolitvi. 'To pa ni bilo mogoče, ker je dr. Treotova izvolitev bila popolnoma nezakonita. Za to so se naprednjaki združili z Italijani in ovrgli izvolitev g Klavžarja. G. liberalci naj nikar no mislijo, da nas s tem ostrašijo! Mi dobro vemo, koga so v prvi vrsti hoteli udariti. Povedal je to v zbornici dr. Tuma, ko je kot prvi razlog za razveljavljenje izvolitve gosp. Klavžarja navedel, da je duhovščina tolminskega okraja o volitvi grozila ljudem z večnim pogubljenjem, ako Klavžarja ne volijo. S tem se je dr. Tuma kajpada italijanskim liberalcem ponižno poklonil. Prvi, ki je v zbornici vstal proti Klavžarju, je bil žid Luzzatto, zagovornik in zaveznik Gabrščekov. Glede lažnjivih dejanj, katere je Klavžarju „Soča“ očitala in jih je v zbornici dr. Tuma ponovil, sejo državno pravdništvo izreklo, da nima razloga postopati proti njemu in da je vsako preiskavo proti njemu vstavilo. Deželni poslanci so tedaj izvršili, kakor je rekel poslanec Grča, pravo nasilstvo na volilce. Bodi pa temu kakorkoli, mi izjavljamo javno, da smo se borili za stranko, ne za posameznike. Osebe naj sodi Bog! Pogum torej, možje tolminskega o-kraja! Udarili so nas, a udarili so nas naši najhujši nasprotniki, proti katerim no smemo odnehati. Že izvoljeni volilni možje tolminskega in sežanskega okraja bodo morali, kakor je v takih slučajih sploh navada, še enkrat na volišče in trdno upamo, da si zdaj pridobimo tudi sežanski okraj! Vedno dosledni v lažeh. — Ako bi hoteli vse laži, s katerimi polni „Soča“ svoji! predale, za to, da si ostane dosledna, pobili, porabili bi morali v ta namen ves prostor vsake številke našega lista, s či-mur bi pa gotovo ne ustregli ogromni večini čitateljev svojega lista, ki so seže dovolj prepričali, da „Soča" vedno laže. Semtertje smo pa vendar primorani, da pokažemo na take laži. Jedna takih laži je tudi ona, katero je priobčila „Soča-t v predzadnji številki pišoč o verifikaciji volitev, ki se je vršila v zadnji deželno-zoorski seji. „Soča'1 pravi namreč, da sta poleg Italijanov in naprednjakov Tume, Treota in Štreklja glasovala proti izvolitvi g. Ernesta Klavžarja ludi poslanca gg. Bolko in Jakončič. Vsi, ki so bili navzoči pri tej seji, so videli, da sta omenjena gospoda glasovala za overovljenje Klavžarjeve izvolitve. In vendar trdi „Soča", kakor smo že gori omenili nasprotno in je s tem pokazala, da hoče biti vedno dosledna ter vztrajati v — lažeh. — Enako neresnično je, da bi bil glasoval g. Bolko za Treota. Poziv »Ir. Tumi! V seji deželnega zbora d.ie 27. t. m. je dr. Tuma navedel kot prvi dokaz, da se mora g. Klavžarja izvolitev razveljati, to, da je č. duhovščina ljudem grozila z večnim pogubljenjem, — a k o njega ne volijo. Tega ni trdil dr. Tuma morda o enem duhovniku ali dvema, ampak na sploh o vsej duhovščini tolminskega okraja. G. poslanec Berimo ga je v zbornici takoj pozval, naj svojo trditev dokaže, a dr. Turna jo sramotno o tem molčal. Zato ga poživljamo tukaj slovesno, naj svojo trditev rdi dokaže ali pa prekliče. Ako tega ne stori, veljal liani h<> ko navadnega lažnika in obrekovalca, ki hi ne smel sedeli v deželnem zboru. Učitelj Sodoveič na Vngerskem postaja vedno bolj drzen. Nedavno je ljudstvu javno govoril: „K ar d u h o v-š č i n u v c e r k v i u č i, n i nič. Duhovniki so farji!" O domačem g. župniku je rekel: „Kaj vas bo far učil ?“ Za te besede imamo priče, ki so pripravljene priseči. Ali niso taki pojavi med slovenskim „naprednirn“ učiteljstvom obžalovanja vredni? Hlapci in priganjači slovenskih liberalcev. — Vrli ..Slovenski Učitelj" piše v zadnji številki I. 1.: „Liberalci smatrajo učitelje samo za hlapce in priganjače, kar pa »voditelji" svojim ne povedo, a slovenski svet to dobro vidi in ve in jih potem tudi ceni. Liberalec pozna samo sebe. Mi pa učiteljem samo pravimo: Glejte, premišljujte in sodite! Podhclu v kobariškem Kotu. — Po končani deželnozhorski volitvi v Kredu sem šel po opravkih v Podbelo. Tam so imeli pri litrih vina misijon. Prvo pridgo je imel g. Verlovec iz Tolmina od 7. ure zvečer do 9. Bo 9. uri je nastopil g. Gabršček ali po domače Kramarjev Brejc. Govorila sta z veliko navdušenostjo, kakšne krave da moramo rediti, namreč s tanko kožo, gladko dlako in dolgim repom, kor take krave so dobre za mleko. Hvalu lepa gg. govornikoma! Zdaj so v Kobariškem Kolu na prodaj vse krave, ki imajo debelo kožo, kosmato dlako in kratek rep. Naj omenim še, da sla ta dva gospoda, ko sta šla iz Kobarida proti Kotu k volitvam, pozdravljala vsako krčmo, po porazu v §edlu pa sta se vsa žalostna vračala v Kobarid. Po polu nista od žalosti nobene besede izgovorila. Bila sla podobna onemu možu na Hrvaškem, ko-jernu je umrla žena, pa je zmiraj mislil, da bo oživela. Ko so jo pa nesli pokopat, je bil ves žalosten in ko so jo zakopali, ni govoril, niti jedel niti pil več. Tako sta bila gg. Vrtovec in Gabršček po potu domov. Beljani pa vse jedno upajo, da jim ta dva gospoda šolo napravita. S Krasa. — Ko jo brzojav dne 28. t. m. naznanil, da je izvolitev dr. Trea razveljavljena, se je ves Kras tresel. Kaj bo zduj, ko bo huda zima in ako ne bode imela muha vpliva? K sreči, da je dr. Treo Kraševcem obljubil in tudi priskrbel mnogo vode, hvala Bogu, za celo zimo. Zato so mu lahko hvaležni vsaj tisti, ki so okoli njega pili. Poročilo o shodu socijalnili demokratov v llcnčah. — Ker je v Renčah čez 400 zidarjev, zalo so ljubljanski socijalisti sklenili imeti tu shod na praznik sv. Štefana dne 2(5. m. m. v prostorih znanega Pirča Pahorja. Kot vladni komisar je prisostoval g. baron Bauin. Kol prvi govornik je nastopil socijalist .Linhard iz Ljubljane. V svojem pet četrti ure trajajočem govoru je povdar-jal, da socijaini demokratje morajo doseči splošno in enako volilno pravico, da se morajo organizovati, zahtevati večje plače za delavce, posebno skrb za starost in čas onemoglosti, s kratka, govoril je na dolgo in široko o organizaciji delavstva in poživljal delavce, naj se vpišejo v soc. demokraška društva. Pobijal je ugovore in očitanja, ki se pripisujejo na rovaš socijalistom, posebno je prijemal ta-mošnjega č. g. župnika, ki je isti dan v cerkvi ljudstvu razložil, kaj je in kaj hoče socijalna demokracija. Ker je tudi omenil, da se socijalci ne umešavajo v verske zadeve, ker zastopajo načelo, da vera je zasebna stvar, da vsak naj veruje kar hoče, je bil primoran navzoči g. župnik J. Pavletič oglasiti se in pra-šati za besedo. Ko se mu beseda dovoli, je g. župnik glede vere omenil, da vera ni zasebna reč, ampak da mora segati v vse javno življenje, v zakonodajstvo, v Sole, v zastope itd. Kakor socijaini de mokratje, tako spoštujemo tudi katoličani drugoverce, naj si bodo protestantje, židi ali razkolniki, le njih verske zmote ne moremo odobravati. Dalje vpraša g. župnik demokrate: Ako niste proti veri, zakaj pa vaša glasila „Rudeči prapor" itd. napadajo vero in duhovščino? „Duhov- ščina ni vera", zaupjjejo socijalisti. Pro- ^ sim, odvrne g. župnik, duhovniki so uči- | tolii in zastopniki vere in cerkve, ako napadate njih, napadale posredno tudi vero. Sicer pa, upraša nadalje g. župnik, ako niste proti veri, zakaj se ne poprimete pri reševanju toliko važnega so- , cijalnega vprašanja okrožnice sv. Očeta Leona XIII. iz leta 1891, v kateri podaja , navodila, kako naj delujemo v socijalnem oziru. Da se konča socijaini boj, je treba, da sodelujejo cerkev, država, delodajalci in delavci. Na poziv sv. Očeta so se povsod osnovala krščanska delavska društva, katera imajo enake namene in težnje v pomoč delavcem. Vi hočete delavcem pomagati, mi tudi, mi pa le na krščanski podlagi. Na te besede je reagiral g. Linhard, češ, da jo g. župnik cerkev zlorabil, ker mesto verskega da je imel političen govor. — Na to je kvasil, da sedanji jezu-itje učijo vso drugo vero, nego sv. očetje, da eden sv. očetov je prvi zapisal to, kar se dandanes socijalistom podtika, namreč da lastnina je tatvina. (G. župnik: Kdo? Povejte ime!) G. Linhard: Imena ne vem, čital sem to v neki brošuri, če želite, Vam jo dopošljem. (G. župnik: Lepa hvala, brošuri verjamem toliko, kakor Vam!) G. komisar vstavi govornika, češ, da to ne spada k programu. G. Linhard omenja tudi sina mizarja v Nažarelu. (G. župnik : Kdo je ta sin mizarja v Nazaretu?) G. Linhard : Naš Odrešenik. (G. župnik : Govorite spodobneje. Recite: Sin božji Jezus Kristus.) Ker je g. komisar videl, da govornik postaja vedno nesramnejši, mu je vzel besedo in shod razpustil. Na to smo se mirno razšli. Nekateri posamezni glasovi so se slišali : živio socijaini demokratje, a iz več kot 150 grl je zadonel mogočen glas : živio krščanski socijalci, mi smo kristjani in laki hočemo tudi ostati. Renčauom na čast moram omeniti, da med renškimi zidarji (razun enega) ni nobenega sneijalnega demokrata. Pač pa sta se dva Rončana v Ljubljani, kjer stalno stanujeta, vpisala v njih društvo. Ta dva sla tudi la shod priredila. Umrla je Frančiška Trampuž soproga Jožefa dne 31. decembra 1901 v 56. letu starosti. — Bila je skrbna in vzgledna krščanska žena in mati. Shod ,,Slomškove zveze1' se je vršil dne 29. in 30. m. m. v Ljubljani zelo sijajno. Udeležba je bila ogromna. Goriške kal. učiteljice je zastopala gdč. pl. Holzinger, učitelje g. nadučitelj Gen-čič, gg. katehete pa gosp. Dermastia iz Solkana. Katoliško društvo slovenskih učiteljic je imelo dne 24. decembra svoje redno zborovanje. Predsednica je govorila o Antonu Wiggerrnannu, normalskem učitelju in šolskem nadzorniku, učencu in zvestem sodelovalcu nepozabnega Bernarda Overberga. Prebrala je potem društvenicam povest »Nepozabni sveti večer". Podarila je društveni knjižnici novo knjigo „Markuš Findes". Dru-štvenice so pele „Alma redemptoris" in „Laetentur coeli". 29. in 30. decembra je predsednica zastopala društvo pri občnem zboru „Sloinškove zveze" v Ljubljani. Prihodnje zborovanje bode dne 12. januarja ob 10. uri. M. H. W. Kdo je med tržaškimi Slovenci agitiral za pravoslavje? — „Novi list" piše v zadnji številki: „V zadevi prestopa v pravoslavje znano nam jo: Agitacija je šla iz pisarne enega slov. prvakov, ter se vgnezdila v krčmi št. 19. via Valdirivo. Tam je bil takrat nameščen: prej kot vodja, potem kot krčmar-gospodar F. K. Agitacijo skrivoma vodil je pravoslavni Srb, Hrvat, Grk, Italijan, Slovak, Madjar itd.— G : Nehrony, kateri je z obljubo bogatih botrov — tukajšnjih pravoslavcev srbske vere, a nedoločene narodnosti — dosegel, da je prestopilo toliko mož v pravoslavje, kolikor je Nehrony narodnostij rapre-zentiral. Javno agitiral je znani Jajčič, katerega so otroci in obrtniki radi njegove predrznosti v agitaciji za pravoslavje morali izgovarjati. — P. je v tem toliko sodeloval, da je s svojo pisavo v ,.Slovanskem svetu" razkolnike osrčil". Iz Škednjn pri Trstu nam poročajo o vedno lepšem razvijanju tamošnjib cerkvenih bratovščin. Dopisnik pravi: „Naše bratovščine dičijo našo vas ter prav lepo napredujejo". Bog daj, da bi se versko življenje med tržaškimi Slovenci vedno bolj razvijalo in krepilo! Mlekarsko zadrugo so ustanovili v Hrušici pri Podgradu. Načeljuje jej č. gosp. dekan Anton Rogač. Prošnjo za registriranje so že odposlali c. ki1, trgovskemu in pomorskemu sodišču v Trstu. Hranilnica in posnjlnca Hiljana-Mcdnun bode imela dne 12. januarja t. I. (d) 4. popoldne v društvenih prostorih izvenreden občili zbor Dnevni red: I. „Popolnitov zadružnih pravil". Kam gre denar?! — Devetnajst evropejskih vlad potrosi na leto samo za oboroženje vojaštva na suhem in na morju: 5 miljard, 122 milijonov kron!! ,,1'rokleta bo roka, ki udari svojega očeta"! — Bilo je v Italiji. V neki hiši se oče in sin nista nič prav razumela. Vedno so bile besede: sin ni premolčal očetu nobene. Oče stiskal je z raino, molčal večkrat in dosti potrpel, samo da bi sina zboljšal. Pa vse zastonj. Necega dne gre oče po opravkih. Sin si ta čas kuha polento. V tem pride oče v hišo in prav prijazno reče sinu: ,.Dragi si.i moj! bi ne bil tako dober in dal tudi meni malo polente!?" Nesrečni sin pa v odgovor lačnemu očetu, uslane, zgrabi z obema rokama polentar, pa mahne očeta po glavi. Toda pravični Bog ni pustil, da bi sin dokončal svoj namen nad očetom, od katerega je prejel življenje in vzgojo — tisti hip se mu posušite obe roki!! Polentar pade na ognjišče. Strašen dogodek se bliskoma razširi po vsej občini in po vsej deželi. Trumoma hiti ljudstvo gledat nesrečneža. Živel je še tri dni, na to je umrl ter zapustil vsem mladim opomin, da oče je oče, mati je mati iu da četrta zapoved božja je sveta. Trikrat gorje temu, ki jo prelomi! „I)ajtc nam tisk, in svet bo judo vski“, — (Tako je rekel jud Monle-liore). Da, da! 'tako je. Še tisk jim manjka, potem imajo judje ali Židje vse v svojih rokah. Saj ga že tako imajo preveč, da pohujšujejo svet, da je strah in groza. Kako potrebno je tedaj dobro časnikarstvo! Kako potrebni so katoliški listi". Časnikarstvo in tisk je velemoč, katera sicer nima podložnikov, kakor vladarji, niti vojakov, niti orožja, vendar pa veliko vpliva kakor na posameznega človeka, tako tudi na cele narode in ljudstva. — Utegne biti pa ta velemoč blagodejna ali pa pogubna, kakor so časopisi dobri ali slabi. O da bi ljudje in tudi naši deželani še za časa sprevideli, kakšne važnosti je dobro berilo in kakšne slabo! Nič človeka tako hitro ne spridi, kakor slaba tovarišija in slabo berilo, pohujšljivi listi! Kedor ima ušesa za poslušati, naj posluša iu kedor ima razum, naj razume! Čuvaj se slabega berila. — Blizu Postorile na Moravskem so našli koncem meseca oktobra mladega moža, ki se je usmrtil. Bil je to Ant. Sedliček, stavbeni pralikant, doma iz Ogerskega Broda. Našli so pri njem pismo, v kojem je stalo pisano to: »Odpustite ta moj korak, opominjam vse znance svoje, du se varujejo slabega berila; to sem ja/, prebiral in pogubilo me je". — Koliko slabih posledic izvira po branju slabih knjig in liberalnih listov, je nemogoče našteti. Zato opeto-vano ponavljamo: Varajte se liberalnih listov 10 knjig. V krsti prebudila. — V Lissaboni se je dogodil pred kratkim grozen slučaj. Dona Marija Romano de Gavazzo, dama iz najboljših meščenskih krogov, je bolehala par dnij; nekega jutra pa sojo našli mrtvo v postelji. Ostavila je par nedoraslih otrok. Kor pokopavajo na Portugalskem radi gorkega podnebja mrliče že tekom 24 ur, so truplo kmalu blagoslovili in ga poiožili v krsto v grob. A pri pogrebu jo začulo ljudstvo mahoma pridušeno vpitje v krsti in lahno praskanje. Odprli so urno krsto, in Marija Romano de Gavazzo se je dvignila in sedla pokonci. Nesli so jo hitro domov, kjer je v par urah v resnici umrla. Strašna železniška nesreča v Ameriki. — Na VVabash železnici v bližini Adrian Mich, je sto in petdeset ljudi zgubilo svojo življe-n j e vsled tega, ker sta dva brzovlaka trčila drug ob druzega. V dveh vozeh jednega vlaka so bili priseljenci in pripoveduje se, da je vse v jednern vozu doletela smrt in da je samo polovica v drugemu vozu ostala pri življenju. Uzrok nesreče je bila zmotnjava telegraličnih povelj. Ponesrečeni potniki so bili v razdrtih vozovih tako zagozdeni, da se niso mogli izruvati. Grozni ta položaj pa je postal neizmerno hujši, ko je začelo v razdrtih vozovih med popot- niki goreli. O n i, kat e r i ni s o našli smrt m a h o m a, so se p e k I i , do smrti. Ves \lak priseljencev ji' objel plamen in kmalu so vozovi s potniki vred liili goreči kup, iz katerega so se čuli srce pretresajoči kriki in klici po pomoči. Tik žele- aice stanujoči far merji so prihiteli ponesrečenim na pomoč, ter so skušali r< šili one. kateri niso bili preveč na dnu goreče mase. Mrt vece, večinoma Italijane, so farmerji pozneje položili v svoje hiše, ranjeni' pa so odpeljali v bolnišnico v Peru, Intl. T u d i več naših rojakov je bilo na p o n e s r e č e u e m v I a k u in tudi ranjeni so bili nekateri. Ako je kdo izmed njih srede našel tako grozovito in žalostno smrt na pluji zemlji, to danes še ne moremo poročali. Neko privatno pismo poroča, da so ob tej nesreči umrli tudi trije Slovenci iz Žužemberka na Kranjskem : Franc O h e r m a n Janez H r o v at in A n a P e r k o. V Pueblo je došlo — tako se poroča — nekaj rojakov in rojakinj, kateri so bili na tem vlaku. Ti naši rojaki, ki so ostali pri življenju so: Alojzij Jean, Miha G v a r, Janez Zobec in Anton Mihelič, na potu v Pueblo, Golo, ter Ana Kraševec. Katarina Plut in Ana Jakše namenjene v D m v er, Golo. Bežal pred vislicami. — V Moun Holly se je izvršil te dni grozen prizor, prodno so obesili na smrt obsojenega Ch. Bro\vn. Ko so obsojencu ob 9. uri še enkrat prečitali smrtno obsodbo, so ga pustili samega z duhovnikom, ki mu je čital posamezne odstavke sv. pisma. Koje bil duhovnik tako zatopljen v čitanje, jo dobil obsojenec nekje železen drog, s katerim je udaril dvakrat po glavi duhovnika, da se je zgrudil nezavesten na tla. Potem si je Brovvn odprl vrata, odkoder se mu je posrečilo uteči preko dolgega hodnika na dvorišče. Ravno ko je bolel preskočiti dvoriščni zid, sla prihitela za njim dva kaznilniška uradnika. Zagrozil jima je, da ju z drogom ubije, toda ko je eden ustrelil proti njemu z revolverjem, mu je upadel ves pogum in se je dal takoj ujeti. Pol ure pozneje so ga obesili. Zemlja se je usula v petek zjutraj oh 9. in pol uri na železniško progo med Čedažom in Barkovljami. Kmalo na to je prišel dunajski vlak 1721. Isti pa se je, kakor drugi ital. in dunajski vlaki, moral vrniti v Nabrežino. Zemlja se še usuva in sodo po razpoklinah, se je utegne posuli še precej. Socijalne drobtinice. H zasebni lasti.*) — 18. Ako s e z a pridobivanje lasti z a -h t e v a s v o h o d n o d e I o, v p r a š a m o, kaj je v tem oziru z o l r o c i, k i n i s o š e z a v e d n i in tor e j tudi niso zmožni svobod n e g a d e I a? Na to vprašanje kratek odgovor! Otroci ki niso zmožni svobodnega dela, izvirajočega iz proste volje, so tudi nezmožni- pridobivati si last. To je naravno in ne potrebuje pojasnila. Isto velja kakor smo že zadnjič rekli, na sploh o ljudeh, ki nimajo uma. Drugo vprašanje pa je, kaj je z darovi in zapuščinami, katere volimo otrokom? Ali dobe otroci lasti v pravem pomenu besede, pač pa dobe p ravo sprejeti last v poznejšem času, ko se zavejo. Tako nas uči zdravi razum! Ako ima namreč otrok že po naravi vrojeno pravo pridobivali si pozemeljska dobra na sploh, čeprav si jih zdaj še ne more lastili, je pač očitno, da dobi lahko tudi pravo do kake določene stvari, čeprav je zdaj še ne more imeti. Poglejmo, kaj se zato zahteva! Pred vsem se zahteva, da je stvar, katero otroku darujemo, naša in sicer izključno naša, da nimajo drugi do nje nobene pravice. Ko bi imeli do nje tudi drugi tako pravico, bi je sami na svojo roko no mogli darovati. To pa ni še dovolj! Zahteva se dalje, da jo darujemo, oziroma da se jej odpovemo tako, (Dalje na četrti strani.) *) Ra/pravo v zasebni lasti bomo v novem letu nadaljevali iu sicer v bolj ko mogoče samostojnih poglavjih, da bo tudi nove naročnike zanimala. 140.000 kolčij Riparija portalis in Rupostris monticola. 100 komadov 1 krono, pri večji množini se cena zdatno zniža, odda Oskrbništvo grofa Žige Attemsa v Podgori. da jo preklic odpovedi, oziroma daritve nemogoč, kar se zgodi, če Klarisi, ali varuh, ali kdo drug v imenu otrokovem dar in odpoved sprejme ter se ol» enem zaveže, da hoče dolično stvar veslno branili in jo v svojem času otroku izročili. Kakor razvidno, se pogodba prav za prav izvrši med darovalcem in va-rnhom. Varub sprejme sl rog o dol/,nosi izročili dar ali zupuščino olrolui. na drugi strani pa dobi olrok pravico lerjali jo o svojem času ter si jo k o n e č n o prilastiti. Še le tedaj smemo govorili o pravi lasti! Za kratek č«is. Davki rastejo! Liberalen poslanec pride v neko vas na shod in vpraša župana: ,.No, kaj rasta pri vas najbolje?“ Župan: „Davki!“ Pijanec idoč po široki cesli s kraja v kraj šlata po žepih in modruje: „0udno, prečudno je to! Vsi mi pravijo, da ga imam preveč, ali jaz vidim, da nimam prav nič več“. Narodni pregovori in izreki. (Nabral J. Volkov). Najboljše oral, najslabše žel. Sili se mu, ko trnje v Žakelj. Mu ponuja rog za svečo. Dobro zna, kako se vodo brede. Za makovo zrnice ni greha v njem. Zapisano z ogljem v dimnik. Lazi okoli njega, ko dihur okoli jajec. Se vlači ko megla brez vetra. Težka noga, tanek led. Vse konce zvezal v en vozel. (Daljo pride.) >0000000« Krojaška mojstra čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fme ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. j^rctou jp*oix, klobučar in goslilničar v Seineniški ulici, iin:i linčalo /.vlogo raznovrstnih | klobukov in lori v svoji krčmi p risi -j na domača vina Iit posdreže IimI. | z jako iikiisninii jedili. Poslrožba in ceno jako solidne. Podpisana naznanjata slavnemu ob-činslvu da sta prevzela na svojo roko mlin v Prvačini, ter zagotovljata, da bosta vedno skrbela za točno in pošteno postrežbo. Imata tudi hleve za živino. Cenjenim družinam se zatorej prav toplo priporočata Frančeškin & (J,jan. Lekarna C, Cristofolfltli r Gorici ‘ Pravo in edine žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih -dvakrat na dani po jedno žličieo (\ arstvena znamka) p0pjje_ — Okrepis želodec, store, da zgine v kratkem (asu omotica in ši-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Hm ■ c 4 m v« w W« m rmrm ar Ivan Bednarik priporoča, svojo knjigoveznico v (»o riti ulica Vetturini št. 3. Vv v< O • . f/. Vy s* v u %y% % % A \ \ \ ° . S> %