polifični o^led. — Y notranji politiki se je že priSelo majlino gibanje. Svobodoiniselni proiesor Masaryk je potegnil za zvon proti slovenski obstrukciji, 6e§, da so Še naše zahteve, za katere se obstruira, nezrele, in vse, kar si želi po vladnih jaslih, je priletelo skupaj ter. ga posluša. Najbolj čudno se nam zdi, da se tega zvonenja udeležujejo tudi glasila dalmatinskib. poslancev. iz Plojevega kluba, ker so ti poslanci vendar glasovali za obstrukcijo in sodelovali pri njej in ker ti vendar ne bodo imenovali svojib zahtev nezrelih. Toda od te strani smo doživeli že toliko hinavske in dvorezne politike, da tudi ta najnovejša neodkritosrčnost ni nemogoča. — Cesarjev 80. rojstni dan. Dne 18. avgusta t. 1. bode naš cesar obliajal svoj 80. rojstni dan. Obhajal ga bode v Išlu v krogu skoro cele cesarske družine. Ta dan bode v kapeli cesarske vile tiha sv. maša, katere se udeleži cosar in člani cesarske družine. Popoldne istega dne bo družinski lobed, pri katerem bode prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v imenu cesarske družine imel nagovor na cesarja. — Bazpust hrvagkega sabora? Med brvaŠkim banom in srbsko-hrvaško zvezo se vršijo Se pogajanja. Vendar pa velja kot gotovo, da bo sabor razpuŠčen, tudi <5e pride do zedinjenja med banom in srb- sko-hrvaško zvezo. Kedaj se bodo vršile nove volitve, je gdvjsno od izida posvetovanj. ~:— Busini in Poljaki. UglednejŠi ruski voditelji se prizadevajo, da bi spravili s sveta rusko-poljsko vpraŠanje. Kakor znano, se Rusi in Poljaki vedno grepirajo in da Rusi tudi zelo sovražijo Poljake. V Avstriji precej postrani gledajo rusinsko gibanje v Galiciji. Ruski politiki priporočajo, naj Avstrija, odstopi Rusiji zahodno Galicijo in tisti del Bukovine, kjer stanujejo Rusini. Rusija bi pa odstopila onih Šest gubernij, v katerih prebivajo Poljaki. To je zopet nov predlog. Morda bi se dalo to izvesti. Ce se to uresni5i, bi vsaj nekoliko ponehala vedna sovraštva med obema narodoma. — Na Španskein hoče sedanje liberalno ministrstvo Canalejas boj s katoliško cerkvijo, zato je na zabrbten način začelo žaliti sv. Očeta. Sv. stolica ima v cerkvenih zadevah gotove pogodbe s Spansko. Canalejas je zahteval sp^emembe, čemur se sv. stolica ni branila, toda dočiin se je pogajal zaradi novih sprememb, jih je med tem že tudi izvršil. To se pravi naravnost žaliti sv. Očeta. V svojili govorih tudi glasno in brez ovinkov, naznanja, da je smoter njegove vlade boj proti klerikalizmu. Kaj razumejo liberalci pod klerikalizmom, nam je znano. Kralj se popolnoma udaja liberalnemu ministrskemu predsedniku. Njegova žena je bivŠa protestantka in se še vedno ni sprijaznila s katoliško cerkvijo. Na dvoru prebiva obenem njena mati, ki je Še vedno protestantka, in ki kot taka tudi naduto in izzivalno nastopa. Vrhu tega pa je kralj Alfonz pogosto v denarnih stiskah, iz katerih mu pomagajo liberalni denarni mogotci. Kaj se bo iz teh homatij izcimilo, je težko prorokovati. Toda kralj Alfonz ima sedaj dva neprijatelja v državi, v kateri tako rado vre, namreč one, ki hrepene po ljudovladi, in sedaj odločne katoličane. Igra z liberalizmom ga lahko stane krono. Mala polifična naznanlla. D n e 29. j u 1 i j a: TurČija namerava radi Krete vnovič priCeti dogovore z velevlastmi. Turški veliki vezir bo radi tega iz Marijinib varovi potoval v London in Pariz. — Bolgarski kralj Ferdinand pride k jubileju črnogorskega kneza na Cetinje. — Na meji Tunisa in Tripolisa se je bil krvav boj med arabskimi in turškimi četami, D n e 30. j u 1 i j a: Listi poročajo z ozirom na nameravan sestanek našega zunanjega ministra, Aehrenthala s turškim ministrskim predsednikom, da žele Turki, naj se okrepe politične in gospodarske razmere med Avstro-Ogrsko in Turčijo, — 'Ogrska zbornica je sprejela predlog o vojaških novincib z veliko večino. Minister deželne brambe se je izrekel med splošnim odobravanjem za 2Ietno vojaško službo. — HrvaŠki ban Tomašič se zopet pOgaja s srbsko-hrvaškimi poslanci, da odstopijo od nekaterih zahtev. D n e 31. j u 1 i j a: Na NemSkem imajo socialni demokratje več shodov, da se pripravljajo na glavni strankarski shod. Zelo ostro prijemajo tiste svoje poslance, ki so v kaki državici glasovali za proraČun. — V Albaniji je Šo vedno vstaja. — Na Spanskem dela ministrski predsednik protikatoliško politiko dalje. Od vseh delov prihajajo poročila o nemirih. f , | Dne 1. avgusta: Ogrska zbornica je sprejela trgovinsko pogodbo z Rumunijo v tretjem branju. — Spanska vlada je odpoklicala svojega poslanika na Vatikanu. S tem je spor med Špansko vlado in papežem dosegel višek. — Angleži prodirajo y Tibet. Trdijo sicer, da vsled tega. da varujejo koristi angleške Irgovine, a v resnici se hočejo polastiti Tibeta. — Avstralska vlada namerava v zahodni Avstraliji naseliti en milijon ruskih judov. Po naseljevanju ruskib judov se zahodna Avstralija popolnoma pojudi.