Amerikanski Slovenec
-V- -.'Si
- " JsiS?
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 8«.
JOLIET, ILLINOIS, 24. SEPTEMBRA 1915
LETNIK XXIV,
•Kisi se izmotali iz I nemške pasti pri Vilni.
Nemci zavzeli mesto Ostrow in napredujejo na osrednjem Poljskem, a ruske armade se jim ni posrečilo ujeti. Na zapadnem bojišču samo topniški boji. Francoski zrakoplovci bombar-rali Stuttgart.
Po zadnjem italijanskem porazu pri, Bovcu zavladal mir ob Soči.
I Septunai. 19. sept. (Cez London, 20. I stvo"l:30 zj.) — Vrhovno vojno vod-čilo- 16 *^anes objavilo sledeče poro-
^z!lodni Galiciji je vladal včeraj Wi 0t' našim postojankam ob iiVaLJe sovražno topništvo razvijalo ltofu de'avnost. V trdnjavskem tri-ve D V X°lhiniji smo zasedli naše 110-0viral^ianke) ne da bi nas .sovražnik
po avštro-ogrskih in tye» ®etah se Rusi umikaj« iz Li-
I •
Velevažna bitka pri Vilni. Lontl0ll) 20. sept. - Od mnogih ve-
ti nie(iltek' b°jevanih na vzhodni fron mal0 x2adn^imi Petimi meseci, je bilo ^'-sProt'nCe-katera> tako važnih za na-, ^■•■'idaj e-Si armade, kakor je bitka, ki se I kjer n -Vzhodno in južno od Vilne, i ^nbuemŠka armada maršala von Hin-/ "TJskorga Poskuša odrezati in uničiti
1	armado, ki je branila to mesto. P K«si s. . . . .
moči d D.°JuJejo proti ogromni pre-
V je'b f	velik del svoje armade,
Viine "i?, dejansko obkoljena v trikotu Jt ^k ke in Lide. Von Hinden-r »o Prodrl globoko za ruske linije, del	iz Berlina, in zajel večji
tudi ylice iz Vilne v Dvinsk, kakor '"e v Minsk. :t danes j uradno naznanilo, izdano j jevanja e malo osvetljuje napredek bo-
' ; Sov*ažn'u pravi sam°> da "napad Pr°ti li Preduje". ' se umika od Vilne, nail p Petroerad neprestrašen.
L "Je v z8ra? nadalje izraža zaupa-/A "'reže ^?žnost Rusov, izmotati se iz i Voiašlt'iiir2ene okr°E ni»h- Po mnenju "j	Plsateljev so v nevarnem po-
A HV°ietom-V verJetno pa je, da so I l vStV0 spravili na varno, pre-j . r je bil	Prekoračili železnice,
I Pred 13 ZaPustitev Vilne sklenjena
hA ?'C2nici Pnnc Leopold se tudi bliža °sPel v JUg°vzhodno od Lide, ko je 1 ?S od' ožje Dworzeca, ki je za-i JU it! ki ,i C-Ste ob Pripetskem močvir-Dalje ^1 v Rovno. Se "azaj Vern.° so Nemci pognali Ru-«T r°Stnem T01' njihovi postojanki pri i | <k' Dvin. ran'ku pred Dvinskom ob • dr
' iUŽtl° od"';"1. koncu dolge bojne črte. Ifjfc °bvlad« ripetsl£ega močvirja, Rum J : avstr0JVj0 Položaj ter vznemirjali''! n Galicijj ske armade v Volhiniji
2	Kemško
Berl; »radno naznanilo.
W% ^ riln, 20 „
■ ^ept--Veliki vojni stan
je danes objavil sledeče uradno naznanilo:
"Armadna skupina Hindenburg: V-soseščini mostnega branika pri Dvin-sku je bil sovražnik prisiljen k umiku od Novo-Aleksandrovska, kakih dvajset milj jugozapadno od Dvinska, do postojanke dalje v ozadju. Ujeli smo 550 mož. Sovražnik je poskušal pre-dreti naše linije pri Orgonu. Poskus je bil odbit.
"Napad na nasprotne čete, ki se u-mikajo od Vilne, napreduje dalje južno. Naše čete slede umikajočega se sovražnika. Dospeli smo do linije ob Njemenu. Sovražnik se je začasno upiral samo ponekod.
"Armadna skupina Leopold je dospela do Dworzeca in jugovzhodne o-kolice, dočim se njeno levo krilo bliža Mišjaškemu okrožju.
"Armadna skupina Mackensen: Sovražnik je bil potisnjen dalje nazaj povsod."
Rusi zapuščajo Kijev.
Petrograd, 20. sept. Š— Brzojavka iz Kijeva na "Bourse Gazette" pravi, da je ravnatelj jugozapadnih železnic rekel, da Kijev "redno zapuščajo" in da je pri roki zadosti železniških vozov v to svrho.
Vojaški veščaki domnevajo, ker ni uradnega obvestila, da so ruske čete zapustile Vilno in se umikajo južno.
Nemci streljali na Avstrijce.
Petrograd, 19. sept. (čez London, 20. sept.) —• Pravcata bitka med Nemci in Avstrijci je bila prigodek avstro-nemškega poraza po Rusih blizu Tar-nopola dne 8. sept., kakor poročajo češki ujetniki, ki so dospeli v Kijev. Ko jo je nenadoma začelo rusko topništvo ljuto bombardirati, je neka avstrijska divizija v prvi obrambni liniji pokazala svoje pete. Tako razkačile so se nemške čete v ozadju, da so jele streljati na bežeče Avstrijce.
Rusi v največji nevarnosti.
London, 21. sept. — Nemško obkro-žujoče gibanje proti ruski armadi, ki je zapustila Vilno, se je jako zožilo in stisnilo. Ker so ruske čete dejansko brez železniške zveze, je njih umikanje doseglo najkritičnejšo točko. V Londonu zelo dvomijo, da bi se Rusi mogli izmotati iz pasti.
Zadnje berlinsko uradno naznanilo kaže važne napredke Hindenburgove-ga desnega krila, kakor tudi napredek armade bavarskega princa Leopolda v središču. Nemško konjištvo je s sijajnimi napadi obkolilo obe krili ruske
| zali majhen most na železnici med i Metzom in Chateau Salines."
Stuttgart bombardiran.
Pariz, 22. sept. — Oddelek francoskih A-akoplovov je danes napadel Stuttgar*., glavno mesto kraljestva vir-temberškega, ter spustil nad sto bomb na kra!je\ sko palačo in železniško postajo.
2,571,750 ruskih ujetnikov.
Geneva, 16. sept. — Število Rusov, ujetih izza dne 1. maja po Avstrijcih in Nemcih, računa "La Suisse" na 2,571,-750 (;]. Zaplenjenih je bilo baje 6,000 topov in 4,000 strojnih pušk. Časopis pravi, cla so bile te številke sestavljene iz nrad-.ih dnevnih naznanil, izdanih v Berlina n na Dunaju.
"Uraežfte avstrijske in nemške številke, :/ .ne pred dnem 1. maja," pristavlja' časopis, "so kazale skupno število 1,305,000 ruskih ujetnikov, ne vštevši civiliste ali mrtvece in ranjence.
"Gen. Polivanov, ruski vojni minister, je obvestil dumo, da je bilo skupno .število častnikov in vojakov na fronti izza pričetka vojne 5,060,000. Potemtakem je sedanje skupno število ruskih vojakov 1,093,250."
umikajoče se armade in prerezalo njene glavne zvezne linije.
Maršal von Hindenburg je prerezal železnico Vilna-Beranovič, po kateri so se Rusi upali umekniti od Vilne, kakor uradno naznanjajo danes popolu-dne iz Berlina. Uspeh obstranskega zajetja je razdelil rusko armado v tri dele. Ruska armada okrog Dvinska je odrezana od armade vzhodno od Vilne, in ta je zopet odrezana od armad v jugovzhodni Galiciji.
Uradno naznanilo ne poroča nobenih važnih izprememb v bojevanju na_ severu, kjer so nemške armade začele naskakovati zunanje utrdbe Dvinska.
Rusi utekli iz nemške pasti.
London, 22. sept. — Ruska armada, umikajoča se od Vilne, je utekla nemškemu obkrožajočemu kretanju. Nemci pa so dalje napredovali na osrednjem Poljskem, zavzeli mesto Ostrow in obdržujejo sedaj vso železniško progo Vilna-Rovno.
Da so Rusi uspešno utekli iz nemške pasti, priznava nemško uradno naznanilo, ki pravi, da največje število ujetnikov, ki je na kaki točki prišlo v roke Nemcem, ni presegalo 2,000.
Dočim Nemci napredujejo v središču, so Rusi v ' ofenzivi blizu Fried-, richstadta, v okrožju Rige, in tudi na, južnem koncu dolge bojne črte, kjer so bili Avstrijci pognani nazaj v trdnjavskem okrožju Lutsk-Dubno-Rov-no, kakor poroča petrograjsko naznanilo.
Avstro-nemški
pohod proti Srbiji.
Avstrijsko in nemško topništvo bombardira postojanke ob severni meji srbski.
BOLGARIJA BAJE Z NEMČIJO.
Grška hiti Srbiji na pomoč. Rumunija tudi mobilizirana.
Z laškega bojišča.
Dunaj, 20. sept. (čez London, 21. sept., 3.45 zj.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"italijansko bojišče: Ob tirolski meji je podjemal sovražnik brezuspešne napade- okrog Adamella in Dolomitov. V bovškem odseku so se Italijani umaknili v svoje stare postojanke izven našega streljanja.
"Naši letavci so bombardirali kolodvor in taborišče v Arsieru."
Nemško kovarstvo odkrito.
London, 15. sept. •— Nemško izdaj stvo je po danes v "Daily. News" objavljenem članku zakrivilo, da je bila veliki ruska .strelivarnica v Ohti pred nekaj? meseci razstreljena, ki je ozna-čenapkot-ruski Woolwich, edina svoje vrst. ina Ruskem".
"Tu je temeljito učinkovalo na ruski vojaški položaj," je rečeno v članku, "ker so bili zdaj zavezniki prisiljeni, po o« nkih čez Arhangelsk pošiljati svojemu zavezniku pomoč. Na tisoče delavcev je bilo usmrčenih. Razdejanje nornice je povzročilo tako pomanjkanje streliva, da se ni moglo ničesar storiti proti topništvu nemškega generala von Mackensena.
"Ohromela Rusija se je morala boriti za pridobitev časa in udarna sila Francije in Anglije je -bila omejena. Vse misli na veliko spomladansko njo so se morale opustiti. Glavica zaveznikov je bilo zalaganje ei s strelivom, stvar, ki je za nenadoma postala vprašanje biti ali ne biti'."
Z zapadnega bojišča.
Pariz, 20. sept. — Strašne topniške bitke se vrše ob celi zapadni fronti, po nocojšnjem uradnem naznanilu.
"V Artois," je rečeno, "so naše baterije dolgo obstreljevale nemška krdela. Sovražno topništvo je bilo zelo delavno, in je posebno bombardiralo z izstrelki težkega kalibra predmestja v Arrasu.
"Pred krajema Faye in Dompierre, jugozapadno od mesta Peronne, se nadaljuje vojskovanje z minami, v o-krožju Roye pa z bombami.
"V vzhodnih Argonih pri Griču št. 285 je sovražnik razstrelil mino blizu naših zakopov.
"Okrog Calonnskih zakopov, v A-premontskem gozdu, severno od Fli-reya in severno od Regnievilla so bili sovražni okopi hudo poškodovani.
"Naše dalekostrelno topništvo je zadelo postajo v Thiacourtu. Med krajema Puzieux in Deime smo prere-
^ x(.n	BALKANSKI POLOŽAJ VZBUJA GLAVNO POZORNOST V EVROPI.
i), ' 111 Avstrija sla pričeli novo veliko kampanjo proti Srbiji v prizadevi, da doneseta Turčiji pomoč. či];(r°*iu SV(;Ustrijsko topništvo že bombardira vse važne postojanke ob severni meji srbski. Bolgarija je sklicala Mtan4*Wotu'°'n tako tudi Rumunija in Grška. Ves položaj na Balkanu pa še ni prav jasen, ker si porosis', 1—Ar " J°' G°ren3a niapa kaže dramatični vojni položaj na bližnjem vzhodu, kakor je bil videti pred krat-' Ol0 ^t t,11 llla Avstrijcev in Nemcev, precenjena na 400,<KX) mož in zbrana za pohod skozi Srbijo v turško c a»,!i —Italija ima baje 200,000 ali več vojakov pripravljenih za ojačenjc zaveznih čel ob Dardanelah. FV>ipraVke "tc so se izkrcale na poluotoku Gallipoli in že napadajo Turke. 4,—Ruske ladje in čete v f, 4 za °dhod preko Črnega morja. 5,—Zavezniško brodovje napada Malo Azijo in prodira v mor-' ^o b0 i Rusl<a armada v Kavkazu jc porazila Turke. 7.—Angleške in francoske čete razpoložne za na-f-	n° znamenje.
hb I i
Turki koljejo kristjane.
London, 20. sept. — Viscount Bryce, bivši angleški poslanik v Washing-tonu, je poslal združenemu časopisju na Združene Države naslovljen poziv, ki izraža v njem željo, da Amerika "napravi klanju Armencev konec".
"Omikani svet," je rečeno v pozivu, • predvsem pa Amerika, bi moral vedeti, da je bila azijska Turčija v zadnjih mesecih prizorišče strašnih gro-zovitosti. In če more kaj ustaviti mo-rečo -roko turške vlade, potem je ta moč mnenje nevtralnega inozemstva in zlasti sojba človekoljubne Amerike.
"Kmalu po izbruhu vojne je turška vlada osnovala načrt in ga z brezozir-no okrutnostjo izvajala, — načrt, iztrebiti krščanstvo z umorom armenskih kristjanov. Poročila iz raznih virov soglašajo v tem, da se krščansko prebivavstvo v vzhodni in severni Mali Aziji in na Armenskem po načrtu iztreblja. Moške morijo a žene in dekleta odvajajo v turške hareme.
"V Trapecuntu je poprej stanovalo nad 10,000 Armencev. Ko je prišlo iz Carigrada dotično povelje, so jih zgnali vkup, odvedli na ladje in pometali čez krov, tako da so morali vsi, ženske, moški in otroci, utoniti. To je videl in opisal italijanski konzul.
"Pol milijona je bilo usmrčenih ali pregnanih, in pregnanci podlegajo grdemu ravnanju ž njimi, gladu ali boleznim. Ceste in griči so s trupli u-morjencev takorekoč posejani.
"Kdo more. končati to klanje? Samo Nemčija. Ali ne bi moglo ameriško javno mnenje prisiliti Nemčijo, da pliva na turško vlado?"
London, 20. sept. — Današnje uradno berlinsko naznanilo vsebuje prvo omembo, da stoje nemške čete ob srbski meji. Izza več tednov se je raz-našala govorica, da nameravata nemška zaveznika novo proti Srbiji naperjeno kampanjo, da doneseta Turčiji pomoč. Mislili pa so, da se ta kampanja prične šele nekako sredi prihodnjega meseca.
Gibanje je naperjeno brez dvoma v prvi vrsti proti Srbiji, ker si morajo Nemci skozi njeno ozemlje priboriti pot do bolgarske meje. Prehod skozi bolgarsko ozemlje ne bi bil zabranjen Nemcem z ozirom na privolitve od strani Turčije. V nekaterih krogih pa mislijo, da bo novo napadno gibanje pahnilo v vojno tudi Rumunijo in Grško.
Največjo pozornost vzbujajo položaj v Bolgariji in prizadeve opozicije, pregovoriti kralja k pridružitvi na zaveznike. Vkljub raznim preklicem pa je verjetno, da je Bolgarija po pogodbi s Turčijo vezana, nasproti nemškima zaveznikoma vzdržati dobrohotno nevtralnost.
Bolgarija z Avstrijo in Nemčijo?
London, 20. sept. — Bolgarija je dovolila prevoz blaga in vsakovrstne robe v Turčijo skozi bolgarsko ozemlje, kakor poročajo danes iz Sofije. To je enakega pomena s pridružitvijo Bol garije na Nemčijo, Avstrijo in Turčijo.
Nemški napad na Srbijo.
Berlin, 20. sept. — Iz velikega glavnega stana poročajo danes, da »se je pričel napad nemških čet na Srbijo. Iz severnega brega Donave je nemško topništvo začelo z uspehom obstreljevati srbske postojanke blizu Smedero-va, 24 milj jugovzhodno od Belgrada. Sovražnik je bil pognan nazaj in njegovo topništvo je utihnilo.
100,000 Bolgarov mobiliziranih.
Atene, 21. sept. (čez Pariz). — Bolgarija je dosedaj, kakor poročajo z zanesljivega vira, sklicala k orožju o-krog 100,000 mož. Več konjiških polkov je odjezdilo iz Sofije. Kam so odjezdili, ni znano. Govori se pa, da so namenjeni proti srbski meji.
Nova kampanja proti Srbiji.
Berlin, 21. sept. (brezžično v Say-ville). — "Naznanilo velikega glavnega stana, da je nemško topništvo začelo streljati na srbske postojanke blizu Smederova in deloma pregnalo sovražne baterije, označa časopisje kot začetek proti Srbiji naperjene velike nemške kampanje.
Uradno iz Dunaja.
Dunaj, 20. sept. (čez London, 21. sept., 3:45 zj.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes naznanilo:
"Jugovzhodno bojišče: Avstro-ogr-
ske in nemške baterije so včeraj bombardirale srbske postojanke na južnem bregu Save in Donave. Trdnjava Bel-grad je bila tudi obstreljevana. Blizu ustja Drine so naše čete presenetile prednje sovražne oddelke, ki so bili razkropljeni.
Narod se ne ujema s Ferdinandom.
Sofija, 21. sept. — Vladno glasilo "Narodni Prava" pravi z ozirom na posvetovanje med voditelji opozicije in kraljem Ferdinandom med drugim sledeče:
"Voditelji opozicije se niso vedli primerno v navzočnosti kralja."
Glasilo opozicije pa pravi:
"Ni nam mogoče dati pomirjevalnega poročila o avdijenci. Vlada hodi svojo lastno pot, namesto narodne, poti."
Oborožena nevtralnost.
Washington, D. C., 21. sept. — Splošno mobilizacijo vseh vojaških sil v Bolgariji, ki se ima izvesti danes v svrho oborožene nevtralnosti, je odredila bolgarska vlada. Uradno naznanilo te odredbe je brzojavila njegova vlada g. Panaretovu, bolgarskemu poslancu tukaj.
Ob srbsko-bolgarski meji.
Berlin, 21. sept. (brezžično v Say-ville, N. Y.) — "Z Balkana poročajo, pravi agencija za prekmorske novice, "da je srbska vlada proglasila srbsko-bolgarsko mejno okrožje za vojni pas/
"Tudi poročajo, da so-bolgarske čete zbrane blizu srbske meje, in da so se nemške in avstro-ogrske čete zbirale izza gotovega dne ob srbski mejni črti."
50,000 Macedoncev z Bolgari.
Sofija, 19. sept. (čez Berlin in brezžično v Sayville, N. Y., 21. sept.) — Ugotovljeno je, da je število Macedoncev, ki so se pridružili bolgarskim zastavam v petek, okoli 50,000.
Iz zanesljivih virov poročajo, da je promet na bolgarskih železnicah začasno ustavljen.
Veleznačilno odlikovanje.
Veliko posojilo skoro gotovo.
New York, 21. sept. — Upodajniki in upojemniki ogromne vsote, ki je iščejo v Ameriki za Veliko Britanijo in Francijo, so do nocoj dejansko dogovorili vse podrobnosti predlaganega posojila, izvzemši dve, ki pa nista prve važnosti. Velikost posojila bo menda $700,000,000.
"The Literary Digest"
v svoji izdaji z dne 25. septembra t. objavi velezanimiv članek. "Digest-ovi" uredniki so nedavno pisali uredni-kom časopisov, zastopajočih Rusine Litvane, Fince, Poljake, Čehe, Slo-vake, Slovence, Hrvate, Srbe, Sirce in Armence v Združenih Državah, ter jih odkrito prosili, naj izrazijo, na kateri strani so njih simpatije v sedanji veliki vojni- Odgovorilo je veliko število vprašancev, in ti odgovori bodo objavljeni v "Digestu" z dne 25. sept., ki ga lahko kupite v vseh mestih. Čitajte!
Dunaj, čez Amsterdam, 21. sept. —• Za veleznačilne smatra dunajsko časopisje današnje brzojavke iz Sofije, po katerih je vojvoda M-ecklenburški v imenu cesarja Viljema podelil bolgarskemu kralju Ferdinandu nemški železni križec. •
Balkanci pripravljeni.
London, 22. sept. — Balkanski položaj vzbuja danes glavno zanimanje v Evropi. Izmed premnogih nasprotujočih si govoric so ugotovljena sledeča dejstva: ,
Nemško in avstrijsko topništvo bombardira vsako postojanko vojaške vrednosti ob severni meji srbski.
Bolgarija je sklicala k orožju vso svojo vojsko, a minister zunanjih stvari se ni zavezal na nobeno stran in vzdržuje "oboroženo nevtralnost".
Na sklepčnem posvetu med kraljem Konstantinom in njegovo vlado je bil podpisan odlok za mobiliziranje grške armade.
Rumunija je tudi mobilizirala svojo, armado in vsi Rumunci zapuščajo Bolgarijo.
Izbruhi ognjenikov.
Pariz, 20. sept. — Iz Rima brzojav-ljajo, da so se pripetili istočasni izbruhi Vezuva, Etne in Strombolija, čuden pojav, kakor ni bil zaznamovati nikdar prej. Nobeden izbruhov pa ne vzbuja bojazni.
Povodenj v Indiji.
Bombay, Indija, 20. sept. — Reka Ganges je stopila čez svoje bregove in poplavila velik del doline; 80,000 prebivavcev je prišlo ob streho in 1,-800 hiš se je podrlo, tako poroča brzojavka iz Lucknona. Petindvajset oseb je bilo usmrčenih.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NASE POSLOVANJE JE JAMČENO. .	.
1	krono za...................$ .25
5	" " ...................90
10	" " .................. 1.75
15	" " .................. 2.60
20	" " ..................3.40
25	" " .................. 4.25
30	" " .................. 5.05
35	" " .................. 5.90
40	" " .................. 6.70
45	" " •................ 7.55
50	" " .................. 8.25
Živi pokopani.
Nuneaton, Anglija, 21. sept. — V Exhall-rudniku je nastal ogenj s posledico, da je bil več sto delavcem izhod zaprt. Del glavnega preduha se je podrl. Reševalci so spravili na površje že 10 trupel.
Od 250 delavcev v jami je bilo 200 rešenih, ker so naglo odprli preduh za silo.
Jolietska novica.
— Nova bolnišnica je zagotovljena Jolietu, ki bo brezplačna, namenjena revnim slojem in zlasti jetičnim bolnikom. Okrajnim supervisorjem gre zasluga, da se zgradi nova bolnišnica. Več o tem prihodnjič.
lOO
ZA
$16.50
500 kron za.................. 81.75
1000 " " .................. 162.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
I IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 22. sept. — Začetek je.-e-ni bo v petek, dne 24. t. m., ko bosta dan in noč enako dolga. Letošnje poletje je bilo nenavadno mokro in hladno, njegovi zadnji dnevi pa so bili u-prav mrzli. V ponedeljek je pripilial namreč oster severnik in ohladil o-zračje tako, da je padlo živo srebro do večera na 48 stopinj, in včeraj, v torek, je kazal, toplomer že samo 42 stopinj. Na srečo za farmarje pa ni bilo prav nič slane.
—	Obstranski tlaki (sidewalks) na North Chicago streetu, med Webster in Columbia streetoma, bodo dvanajst čevljev široki, kakor predpisuje odredba, sprejeta v ponedeljkovi seji mestnega odbora pod predsedstvom župana Barberja. Obstranski tlaki na obeh straneh ceste bodo iz portland-skega cementa in bodo zgrajeni v enaki višini s cesto, ki bo tlakovana z opeko. Pred slovensko cerkvijo sv. Jožefa pravkar napravljajo obstranski tlak iz cementa; izdeluje ga zidarski strokovnjak rojak Popek pod kontrak-torskim vodstvom g. Antona Golo-
. bitsha. Želeti bi bilo, da se napravi tlak tudi pred vsemi drugimi poslopji v kratkem, kajti stari obstranski tlaki 60 zdaj v takem neredu, da morajo ljudje hoditi po sredi ceste, ali pa plezati in skakati čez neštete pregraje in okope tako, da si lahko polomijo vse kosti.
—	Nova žarnica. G. A. Nemanich je dal napraviti pred svojim salunom na voglu N. Chicago & Ohio sts. moderno žarnico, kakršne so v notranjem delu mesta, s četverimi svetiljkami, tako da je salun zvečer viden od daleč.
—	Svoj dom. G. Nick Vranichar, znani kolektor za Prudential Insurance Co., si je letos postavil svoj lasten dom in sicer pod h. št. 1021 Wilcox Street, kamor se je s svojo družino preselil dne 16. t. m.
—	Dr. S. Gasparovich, slovensko-hrvatski dentist, je prejel iz starega kraja žalostno vest, da mu je pred kratkim umrla polusestra Ana Lesac na Lescah pri Kolpi. Danes je doktor s svojo go. soprogo roj. Lopartz in par prijatelji odrinil v svojem avtu čez Chicago Heights in Gary, Ind., v Val-pariaso, kamor je bil nujno klican. Povrne se drevi.
—	"Domen"' v Chicagu. V nedeljo, dne 26. t. m., uprizori Mladeniško društvo "Danica" v Chicagu prelepo narodno igro "Domen" in sicer v Narodni dvorani ob 18. cesti in Racine
,avenue (poprej Centre avenue), kakor smo že poročali. Igra se prične ob 2. uri pop. Vstopnina je samo 25 in 35c. Po igri bode prosta zabava in ples. Ne pozabite na to prireditev vsi vi, ki ljubite slovensko dramatiko! V nedeljo v Chicago!
—	"The Bohemian Girl". Prihodnji ponedeljek, dne 27. t. m., pride v Joliet operna družba "The Boston English Opera Company" ter bo igrala in pela zvečer v Orpheum-gledali-šču slavno opero "The Bohemian Girl'.'
—	Večerna šola v jolietski občinski visoki šoli (high school) se zopet prične dne 11. oktobra. Poučevali bodo vsak ponedeljek, torek in četrtek zvečer dvajset tednov.
—	Silver Cross-bolnišnico nameravajo razširiti tako, da prizidajo dodatno poslopje. Z gradnjo prično menda že meseca oktobra. Novo poslopje bo stalo kakih $35,000. Nekaj denarja je že nabranega. V soboto, dne 25. «ept., bo "tag day" za pomnožitev sklada in nad 100 deklet bo nabiralo prostovoljne pri-pevke vsepovsod po mestu.
—	Nova državna velika cesta, ki bo držala od severne do južne meje državne in ki bo njena gradnja stala do $10,000,000, bo držala tudi skozi Joliet, kakor čujemo.
—	V bližnjem Rockdalu so imeli zadnje dni dva požara. V petek je zgorel skedenj na Holehanovi farmi, in zadnji ponedeljek zjutraj je ogenj razdejal hišo Frank Hiblerjevo na York avenue. G. Hiblerju je zgorelo tudi nekaj denarja, ki ga je imel skritega v žimnici svoje postelje; ob izbruhu ognja se je gospodar nahajal pri «vojem delu v tvornici "American Steel and Wire Co.'S a gospodinja je bila odšla v Gary, Ind., k svoji oboleli hčeri. — G. Josip Kuhar, slovenski trgovec v Rockdalu, je odpotoval v Pittsburgh, Pa., na konvencijo S. N. P. J., ki se je pričela tam v ponedeljek. Na povratu obišče svojo sestro in svoje stare prijatelje v Cleveland«, O., tako da bo odsoten'kaka dva tedna.
Ironwood, Mich., 18. sept. — Cenjeno uredništvo Am. Slov.! Prosim, da uvrstite ta moj dopis v predale Ani. Slovenca.
Najprvo naznanim, da so se delavske razmere že precej zboljšale, črez 300 ljudi je dobilo delo, od 8.—10. sept. so jemali za nočno šihto, in sedaj imamo zopet po 16 mesecih dve šiliti. Marsikateri ni delal že leto dni in še več! Marsikateri je iirlel solzno oko ok veselja, da je zopet dobil delo. Teh
300 mož je bilo vzetih samo v eno jamo (mino), namreč v Pabst mine' šeft G. Sedaj pravijo, da s prvim okt. bodo se še druge .jame odprle. Marsikateri je poslal prijatelju brzojavko, da se naj požuri, da bode delo dobil. Mr. Joseph Severin je samo v enem dnevu brzojavil v 14 raznih krajev. Mr. J. Severin je rodom Hrvat od Severina in dela že 2 leti pri brzojavu na North W. depot.
LetQS imamo več zime ko poletja.
V	juliju smo imeli mraz, in slana je padala na naše kumarce in jih posmo-dila, da ne bodo nič kisele. Dne 13. t. m. je pa tako grmelo in treskalo skoro celo noč, da sploh spati nismo mogli. No, saj i v stari domovini treska in grmi, toda iz topov.
Zadnji teden smo dobili pismo iz stare domovine od soseda in piše, da jim se še zmirom dobro godi. Tukaj Vam pošljem tudi pismo, če bi koga kaj zanimalo, da tudi lahko priobčite, kar je bolj stvarnega.
Sedaj sklenem ta moj že precej dolgi dopis, in ker nimam nič več kaj novega za pisati, Vam postavim za sedaj piko. Pozdrav — od Belih Kranjcev.
Dostavek uredništva. Iz doposla-nega nam pisma posnemamo sledeče:
V	Tribučah, 12. julija 1915. Dragi sosed Matija! Danes sem prejel tvoje pisanje in bom precej odgovoril, ker si pisal, da nisi nič od Božiča pisma dobil, pa sem ti bil pisal na tvoje zadnje pismo.... Travo sem prodal jako poceni, ker nima kdo kositi; kosci so povsod drugači, ponekod 5 kron in dobro košto in vino. Mnoge lože so 6-
stale nepokošene---- Stara Grunčka
je umrla____ Od vojske bi ti tudi kaj
pisal, pa se bojim, da bi šlo moje pismo v koš. Samo to ti pišem, da pri nas je vse iše dosti dobro. Od slabih časov nam ni nič znano. Po mestih je malo slabeje, ker je drago. En par volov, ki so' koštali, ko si bil ti doma, 150 forenti, zdaj stane 12 do- 14 sto forenti. Mesa 1 kilo v Črnomlju fp-rint 60 krajcarjev.. ..
Kansas City, Kaws., 17. sept. — Krasno je bilo, namreč v cerkveni dvorani slovenske cerkve dne 12. sept. zvečer. Skoraj bi ne bili pričakovali tolikega uspeha pri mladem "Slavče-ku" in njegovih na odru še večinoma neznanih igralcih in igralkah.
Že kratka predigra "Vojak z metlo in fajfo", koliko nedolžnega smeha je izvabila med mnogoštevilnimi poslušalci! Saj pa sta jo fanta Kovče France in Gak Anton tako dobro pogodila. Zamislili smo se nehote tjakaj v razna starokrajska vojaška vežbališča, kjer se dostikrat taki prizori ponavljajo, da namreč ne mcire korporal na nobeden način tega ali ovega pristnega gorjan-skega fanta naučiti raznih vojaških naukov.
Ko pa je nato g. župnik kot pevo-vodja naznanil, da se bo oglasil "Slav-ček", je nastala smrtna tišina, lil o-glasila se je iz navdušenih mladih gr-lov pesem "Pevec sem in milo peti. .", katero je kot nalašč za uvod zložil g. pevovodja. Zapele so se tri kitice brez pogreška, tako, da so morale gotovo vsem poslušalcem ugajati. Nato se je zapela mila, tako ljubka pesmica " Rožici" (Janez Laharnik), ki je globoko' segla poslušalcem v srce. Ravno tako tudi pesem "Večerna" (Janko Žirov-nik), ki nas je popeljala v duhu tjakaj v ljube domače livade, po katerih smo tudi mi nekdaj po trudapolnem delu zvečer isto pesem popevali.
Zapelo se je v teku veselice še mnogo drugih lepih pesmic, kakor "Ljubezen do domovine" (Ant. Foerster), "Hišica očetova" (P. A. Hribar), "Pre-memba" (P. H. Sattner), "Slepec" (M. Hubad), "Kukavica" (J. Žirovnik), "Po jezeru bliz Triglava" (M. Vilhar). Vse te pesmice so precej težke, vendar pa se je g. pevovodji po vsem posrečilo, da so jih pevci in pevkinje brez vsakega večjega pogreška res prav izborilo zapeli. Oglasil se je tudi moški zbor in nam je zapel 2 krasni in milo doneči pesmici "Triglav" (Josip 1'leišman) in pa ovo znano Bajukovo "Že rožce cvetejo,". K sklepu veselice se je zapela sklepna pesem, ki je bila tudi v ta namen zložena in je velepo-menljiva.
Ii} kaj naj rečem o igri "Tri sestre", katero so uprizorili 4 fantje in 5 deklic? Ponavljam oceno vseh navzočih, ki se je glasila, da je bila igra res nad vse dovršeno uprizorjena in je v polnej meri dosegla svoj namen.
Igra sama na sebi je že polna smešnih prizorov, tako, da se je človek moral smejati. Še k večjemu užitku pa so pripomogli vsi igralci in igralke, ki ^o z jedno besedo vsi prav dobro imeli svoje uloge v polnej oblasti in so jih res izvrstno izpeljali.
Ulogo očeta Orla je igral pevec Kovče France, ki nam je že iz igre "Revček Andrejček" znan kot izvrsten igralec in je tudi pri tej igri pokazal vso svojo sposobnost s tem, <la je nad vse dovršeno izpeljal svojo ulogo. Prav izvrstno je posnemal precej bogatega kmeta, ki je imel sitnosti s svojimi tremi hčerami, ki so bile vse različnega značaja, a končno je dosegel vendar le zaželjen mir. Fant Kovče France ima poseben dar, da zna prav dobro posnemati značaje naših kmečkih oseb in bi v tem oziru delal lahko
vsakemu velikomestneniu gledališču čast. Žena Orlova je bila gospa Dr-ganc Lina, ki je za prvi nastop v večji igri prav dobro ugodila isvojo ulogo. Njeno srce je gorelo le za hčerko Ano, za Špelo in Majdo ji ni bilo dosti in ravno s tem sta prišla večkrat z možem v nasprotje. Vse kretanje„g. Dr-ganc je bilo njenej ulogi prav primerno.
Tri sestre so igrale deklice: Stamfl Julijana (Ana), Mikolič Antonija (Majda), Mikolič Frances (Špela). Vse tri šo rešile svoje uloge izvrstno brez vsakega najmanjšega pogreška.
Stamfl Julija (Ana) je kot ustvarjena za take uloge, kar nam je že ponovno dokazala na odru; a v.. tej igri je pa dosegla vrhunec dovršenosti, posebno s svojim glasnim in razločnim govorom, pa s svojo neustrašeno strogostjo svojemu mlademu možu nasproti.
Mikolič Antonija (Majda)! Prvokrat je nastopila na odru in kakšen uspeli! Kako dovršeno je igrala, kako glasno in neustrašeno je govorila, kako neustrašeno, prav ulogi primerno, je nastopila svojim starisem in sestram nasproti. Kdor je slišal mlado igralko, jo je pač moral pohvaliti in tudi g. prireditelju je častitati na pridobitvi tako izvrstne gledališke moči.
In Mikolič Frances (Špela), kako vrlo in dovršeno je pogruntala naša na odru že stara znanka Mikolič Frances! Prav izborilo je posnemala pri-prosto, a vendar poleg tega ponosno kmetiško dekle, katera se na videz ne briga za drugo kakor za gospodinjstvo, da nima časa za prazne ženitnin-ske kvante, a v srcu ji pa le prija, ako se oglasi kak ženin, kar je pokazala s poznejšo ženitvijo. Kako spretno je osramotila Antona in kako umetno je odbijala na videz vse ponudbe Francetu! Res, vse je bilo polno dovršeno v njenem ponašanju. Pač vsakdo želi, da vidimo v bodoče zopet večkrat našo Frances na odru, saj ^i je sedaj precej časa počivala!
In Anton — Prebilič Ivan? Zjifelo se nam je, da res vidimo starokraiyskega organista, fanta bolj ' boječega, a o svojem času tudi strogega pred seboj. Saj je že truplo fanta prav primerno organism, razun tega še pa njegovo izvrstno ponašanje, njegov čisti izgovor, vse to je pri njem izvrstno odsevalo! Fant je pri svojem prvem nastopu na odru pokazal, da ni le dober pevec, ampak tudi izvrsten igralec, zato pa ga prosimo, da se nam večkrat prikaže na odru. V-ikdar ga bomo z veseljem pozdravili.
Pa tudi naš France — Kobe Peter ni zaostal in je lepo izvršil svovjo ulogo. Akoravno je njegov govor precej hiter, vendar pa se je potrudil, da je v igri primerno počasi in rgovoril. Prav prileglo pa se mu je nje- ' govo kmečko obnašanje. Fant, ne izgubi poguma, kajti želimo Te še večkrat videti na odru!
Pa tudi dekla Jera, nam že tudi znana igralka Sterk Marija je prav dobro posnemala kmečko deklo, ki si pri-svoja radi dolge službe nekaj pravice v hiši.
Berač — Bižal Peter pa je znal tako umetno spremeniti svoj značaj, da ga v igri nihče ni poznal. To je jako težavno delo, a vendar ga je naš navdušeni pevec tako mojstersko pogruntal, da zasluži vse pohvale. Naš Bižal je pokazal s tem, da ima veliko nadarjenost za dramatiko, prosimo ga le, da se nam prikaže večkrat na odru ne samo kot izvrsten in navtlušen pevec ampak tudi v tej ali ovej igri kot toli nadarjen igralec.
Tako nam je prešel večer v prijet-? nej nedolžnej zabavi in gotovo si vsi želimo več takih večerov v bližajočem se zimskem času. Zato pa prosimo g-prireditelja, da nam še večkrat pripravi tako prijetno zabavo, *aj mu bodo gotovo k temu radi pripomogli tukajšnji fantje in dekleta!
Udeleženec.
La Salle, 111. — (Še nekaj popra za Kristanove kadete') V Proletarcu štev. 416. hoče neki 1'erdo Arzenšek Peru, I11-, Kristanov kaprolček, postaviti slovenski javnosti nekaj omejene laži, katero on primerja z resnico. Nadalje on juriši, da j,e bil sam on osebno na pikniku. In ta ubogi rudeči kaprolček, kateri se hoče nekaj šaliti in 1101'čevati z našimi poštenimi slovenskimi mladeniči in možmi, nazadnje se pravi, da bi on take ljudi krstil. Za Boga vendar, Vas vprašamo, ali soei-jalisti Vi rudeči gospodje, š,e verjele danes v krst? Mi dobro vemo, da ne verujete, zato pa tudi ne morete Vi govoriti, da bi koga krstili. Nadalje P:l Vam, Kristanovemu kaprolčku povemo, da še nikdar nismo videli tacega slučaja, da bi vrana, vrani oko sklju-vala, kakor ga je tale kaprolček 1'- A. svojemu sodrugu, kateri je bil blagajnik sv. Barbare društva štev. 7. Res je zelo čudno, da so ti gospodje tega rudečega kalibra tako neznačajni, se celo šiloma štulijo in rinejo v odbore katoliških društev. In če je bil ta gospodek blagajnik dr. sv. Barbare št. 7 pravi socijalist in zastopnik socialističnega lista, je bil gotovo tudi Vaš sodrug. Za Vas je pa največja "čast", ker kljujete oči svojim lastnini sodrugom.
Kindly let us hear from you.
Ta bojeviti!
prosijo pomoči v denarnih prispevkih; prosijo vsa slovenska društva, da bi vsako darovalo za nesrečnega rojaka, ki je v nagli jezi svojo hudobno ženo ustrelil, samo $1.50. Jaz sem priporočal nekemu društvu, naj bi se usmililo nesrečnika, tudi jaz sem hotel nekoliko v denarjih pomagati, pa so rekli društveniki, da je društvo premalo, ker nima velikih financ. Jaz pa pravim: Nobeno društvo ni premajhno za toliko svotico, $1.50. Le naša ljubezen do bližnjega je premajhna. Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli. Nekatere žene so že res fajn in dobre, ali se tudi nekatera taka dobi, da svojega moža silno jezi; so pa možje nagle jeze, in v jezi človek stori, kar se. ne da nikdar več popraviti. Revni delavci, usmilite se nesrečnega rojaka! Hudobni bogatini imajo srce trdo ko kamen, oni ne bodo dali nič. Jaz upam: Kdor pošlje na tipravni-štvo Am. Slovenca, bo miloščina gotovo prišla v pravi kraj, da bo v pomoč nesrečnemu. Na sodni dan reče Gospod usmiljenim: Bil sem v ječi, pa ste k meni prišli. Z Bogom in pozdravljeni.	I. Culjan.
PRI GENERALU BOROEVICU.
Bojna črta ob Soči, 26. julija 1.915.
Poveljnik naše na južnem bojišču se vojskujoče armade, general pehote Bo-roevič, je sprejel danes neko skupino vojnih poročevalcev, ki jo je vodil major Rouland. V gorskih bojih preizkušeni vojskovodja je zdaj prevzel težko nalogo na južnem bojišču. Videli smo Boroeviča med bitko ob Sanu, v sobi neke vojašnice v Przemyslu, pozimi večkrat v njegovi sobi v poslopju zbornega poveljstva v Košicah in pod milini nebom v dolini Onada in po-slednjič meseca majnika med obleganjem Przemysla v njegovem glavnem stanu v Sanoku.
Armadnl poveljnik general pehote Svetozar pl. Boroevič je pozdravil vojne poročevalce s sledečim nagovorom:
Veseli me, ker Vas zopet vidim med mojo armado. Nahajamo se v drugem letu vojske in veste, kaj vse da smo že storili. Izjavim Vam tudi tu, da nimamo ničesar, kar bi morali prikrivati in da smete videti vse, kar se more videti. Nahajamo se v desetem tednu italijanske vojske in druga bitka pri Gorici je prikipela danes deveti dan na višek. Podajte se v najsprednejše vrste in povsod boste najboljše videli. Zavest in trdno zaupanje, ki nadvla-duje naše čete in kakor se boste prepričali, utemeljeno, zanesite med prebivalstvo in tako boste tudi armadi služili.
* * *
" Agramer Tagblatt" piše z dne 29. julija: Druga bitka ob Soči se bliža svojemu koncu. Napadi italijanskih čet so že oslabeli. Samo mestoma vzdržujejo Italijani artiljerijski ogenj, ki vsak napad uvede in konča. Drugo borenje ob Soči se bo enako kot prvo končalo >s popolnim porazom Italijanov. Pod višjim poveljstvom generalnega polkovnika nadvojvode Iivgena izvedena brambna bitka je hijajen u-speli, katerega bo pač šele zgodovina znala prav ceniti.....................
delajo velike luknje v kamenita tla. Ako se pa naši topničarji le parkrat zglasijo in odgovore na njihova "vprašanja", morajo Italijani takoj utihniti. Pa tudi, ako se kje pokaže laška pehota, jo mora pred morečim avstrijskim ognjem takoj odkuriti nazaj v svojo "luknjo" s krvavo butico. Mi pa jim veselo kličemo in ponosno dvignemo roke, češ: Le pridi še, drugič pa še veliko hujše. Bodo pomnili nas Slovence. Živio!
DOPIS IZ ZAKOPOV ČEŠKEGA VOJAKA NA ITALIJANSKEM BOJIŠČU.
(Po "Čechu".)
Utica, 111., 15. sept. — Pretekli mt" sec smo čitali v Glasilu K. S. K. J<-"1'" note, da je neki slovenski rojak obsojen na smrt na vislice, in da prihodnji mesec oktober bi se imela smrtni* kazen izpolniti, tamošnji bližnji rojaki pa
Italijani so že vajeni porazov, kajti
izmed vseji vojska, kar so jih vodili doslej, niso še nobene uspešno izvoje-
vali. Vse prejšnje vojske se pa niti primerjati ne morejo s >edanjo, posebno glede na izgube. In vendar ka-
ko je Italijane že bolel poraz, pri Ku-stoci, kjer so izgubili skupno 6000 mož, od katerih jih je pa bilo polovico ne-ranjenih od nas ujetih. Poraz pri Adui v Afriki, kjer je Menelik popolnoma porazil generala Baratiera in njegovo armado skoro popolnoma u-ničil, je razmeroma le mala nezgoda
v primeri s strašnimi izgubami v obeh bitkah ob Soči, kjer so Italijani zgubili do 180,000 mož. Te izgube se nanašajo samo na bojišče med Gorico in Tržičem. Ako pa prištejemo še o-gronine italijanske izgube v bojih pri Plaveli, na Krnu, na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju, dobimo število, ki ne bo dosti manjše od četrt milijona. In to je šele začetek vojske, ko so naše čete še v defenzivi. Kako .se bo pa godilo Italijanom, ko bodo enkrat naši vrli junaki prešli v ofenzivo, nam bo poka«ala bodočnost.
Dokler še slovenska kri živi, Italijan Gorice ne dobi.
Martin Klakočen, vojak našega ... pešpolka. ki se bori na italijanskem bojišču, je poslal pesmico, zloženo v strelsckih jarki. Tz kitic veje junaški in samozavestni duh slovenskih voja-kov. Med drugim piše Klakočen: "Nič se ne boj, Gorica in Vipava, če tudi nisi daleč od Taljana, dokler še slovenska kri živi, Taljan slovenske zemlje ne dobi!"
____Slovenci proti Italijanom.
Slovenski vojak ... pešpolka Janez Mlakar, doma iz velikonedeljske župnije, nam piše z južnega bojišča:
Naznanjam Vam, da smo Slovenci na italijanskem bojišču zidane volje. Skoro vsak dan se razlega po kanu-nitih kraških planinah lepa slovenska pesem. Italijani nam vsak dan poš-lljejo obilo šrapnelov in granat, ki pa malokdaj najdejo .svoj cilj. Največ pa jih niti ne eksplodira. Mislim, da morajo biti Italijani dobro založeni z municijo, da tako potratno razsipavajo z njo. sebi v škodo in nam pa v zabavo, Kar cele kupe jih leti skupaj in
Draga mati! Dajem Vam na znanje, da danes zopet zapuščamo svoje bivališče. Škoda! Včeraj — na nedeljo smo imeli prost popoldan. Proti večeru sem pol ure pomagal tukaj-šjim vaščanom spravljati seno. Imenitno smo se zabavali in v teh 14 dneh smo bili tukaj kakor doma. V naši istotniji so ljudje večjidel iz srednjega stanu, torej točni in kolikor mogoče čisti in skrbni za red. Dasi smo vstajali zgodaj, vendar nismo hodili spat pred deseto uro. Domačini — Slovenci — so bili dobri z nami. Kar so imeli, pa so nam dali. Dobil sem na dan pol litra ali liter mleka, štirje pa smo imeli krompir s salato, kar nam je bilo jako po volji. Seveda smo imeli tako večerjo samo štirje, zakaj za vse niso imeli dovolj.... Tukaj so bili včeraj redovniki in sodnijski uradniki. Tudi jaz sem z njimi nekoliko govoril, prišli so naše domače ljudi obiskat, kakor je to navada po kmetih. Govorili so slovensko in nemško.
V nedeljo 4. julija smo dobili od g. nadporočnika za dobro dovršeno delo po pol litra piva, ki je tukaj bolj redka pijača. Bili smo kmalu židane volje. Zvečer je prišlo povelje za odhod popolnoma nepričakovano.
Danes smo za tričetrt ure dalje, kjer se stotnija zbira, ker smo bili dosedaj razkropljeni. Zdaj počivamo. Jutri, 6. julija pojdemo tri ure do rojne črte, kjer bodemo, kakor se govori, popravljali pehoti zakope, kakor so to delale že tri naše stotnije. To bo pač težko in nevarno delo, ali vajeni smo že vsega, o kakem strahu ali trepetu pa ni niti govora. Zaradi tega se nič ne bojte zame, kar je Bog komu namenil, mu ne uide. Takoj naslednjega dne, če bo le mogoče, Vam bom sporočil,
kako nam kaj gre, in kako se
godi.	' -iim
Naši so prodrli naprej za 4 kilo®' tre.
Denar sem prejel včeraj, k° -,e napovedan odhod. Danes smo p'1'zl to vinsko kapljico, jako dobro vin«--to, a drago kakor pri nas v mini-1* smo se spet deloma porazvedrili-^ i dar je kaj božjega v žepu, je ze * Dozdaj še nisem bil suh. Vie, ta"' mogoče tu kupiti, si človek lahko sli.	11] I
Hvala stricu za poslane reci m jj prav iskreno pozdravljam kakor t j vse naše drage. Ohranite me v r ■ jetnem spominu, ako me zadene» prosna usoda.
Hvala tudi Vam, zlata moja ffl^. vse dobro, ki sem je prejel od Naposled Vas prisrčno pozdravu1 poljublja Vaš — Karel.
Svoj naslov
nam naj blagovoli poslati ona o-ki nam je poslala iz West rul ^ • Illinois, vsoto $28.00 dne 20.' t. » nar smo odposlali v staro donl° ^ a pobotnico pa pošljemo, ime pošiljatelja.
Grozen čin očeta. , u
Grozna rodbinska drama -e | godila v Rostocku na Nemške®^ ' reki Varnov so našli dve deski ^ i ki ste imeli na rokah privezano , kamenje. Par ur nato je vlak P trgovca Otona Blatta. Iz P'*1113'^ je Blatt zapustil, je razvidno, ^ utopil svoje tri sinove. Tretjtf* še niso našli.
Prvi alarm.	jj
Bolečina je navadno prvi a'arnLj čoč našo pozornost h kaki ne,re. v opravilih našega telesa. " d krivo in hitra pomoč je P^KjA prvo pomoč v takih slučajih, 2 ^ ! neredih želodca ali droba, že''"1^ poročiti Trinerjevo ameriško 1 ^ no grenko vino. V resnici je t0 v ponajveč slučajih ne le izvrstn^,)|i pomoč, temveč vsa potrebna P ; Hitro vam izčisti telo in tako krat odstrani vzrok bolezni. 1 j krepi ves ustroj. To je navad" česar človek potrebuje v nag1le j razpoloženju. Uspešno prega ' j gubo slasti, utrujenost in s'3^0'^ peko, bolečino in ščipanje. ~ J V lekarnah. Jos. Triner, izdel%., %
1333-1339 S. Ashland ave., Ch * * *
Za olajšbo revmatičnih in P® $ nih bolečin rabite Triner's 1>\.J Cena 25 in 50c, po pošti 35 in
HHHfflHfflffliaiaiaia^
i*
p
a
g
i ta
S
s
E
BOL V HRBTU
in v straneh se hitro prežene z rabo
Severas
Gothard 011
g. Štefan Plačko, iz ffi rietta, N. Y., nam je
"Trpel sem vsled bole«" v hrbtu in straneb vec " EO pet let ter sem med Časom poiskusal zdravila toda brez uspel" Čital sem v VaSem A>®Jj! nahu o Severovem CJottt»r" tkem Olju ter sem K;1 f'e iskusil in so mi boef" kmalu izginile. I.abkoi" di rečem, daje izborilo'?; per bolečine v nogab- glu poročam na vsim, ki tn™„ vsled krajevnih bole«"-
(Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper
revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost V sklepih, krče, bolečine in poškodbe.
Je mazilo preiskušene vrednosti.
Cena 25 in 60 centov.
RANE,
otiske, ureze, odprt® rane, tvori, bule, pekline in ožganm® se hitro zacelijo. »* se nadene
Severas
Healing Ointment
(Severovo Zdravil"0 Mazilo). Cena
Severove PrlpravkV io naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Scvfrove, nit« nadomeslitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jih od n"9,
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Io**
Iz malega raste velik0'
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite iniet' ' 1 starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3% ,
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebn°_^ ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet ,
Nation01
Bank,
JOLIET, ILL'^ f
J
AWtfieKKflOfOflE^	i
IZ STARE B0M0YINE.
KRANJSKO.
-----J	__
^aše ljudstvo praznuje cesarjev r°istni dan pri "Mariji Pomagaj". Pod 'f® naslovom piše "Domoljub": Bila Srečna misel, da se slovensko ljud-(S v°i ki se po pravici lahko imenuje Tanjino ljudstvo", v teh hudih ča-S'h Poloni nebeški Materi tudi na CBem kraju, v onem svetišču, kjer še P;av POiebno uslišuje zaupljive prosim rern'h romarjev —: na Brezjah. na-j1 smo v Ljubljani in drugod po siti), ei-' .^omov'ni že obilo prošenj-v . . 1 ln pobožnosti v namen naše
goli breZ vidnih usPehov- B,a" - _ - ov božji ni izostal. Vsi moramo
na' r	očividno Bog varuje
vanih ° Avstr'j°' kol'lko nepričako-
P zmaS "am je že naklonila božja
ju \/10st- Toda stiska še ni pri kra-
vsalr 0,omni Italijan je hotel na
pod naČ'n sv°iemu "Viktorju" za god
vedlo"'' Gorico in Trst- Ni se mu naš 1	— rojstnem dnevu
Lfebn presvet'ega cesarja — je ob-■Vem-''	tržaškim "neodrešen-
2ane. zas'iala svoboda. Mi se vsekdar jn :?,m° na junaštvo naših hrabrih modr i .vztrajnih brambovcev ter se 1 roditeljev njihovih; zavedamo Gosn'jda SC "zast°nj trudi zidar, ako
^bih-"6 Z'da hiše" Zavedamo se> b; n 1 vsi naši napori zastonj, če
s^^ nebo ne rosilo blagoslova. V
»loč -m° se ve(lno zanašali na po-
karninaSe božje Matere. Tudi sedaj
S|la VC116 dv°mimo, da nam bo izpro-
šnjj ^rStV0' Pomoč, zmago in skoraj-
Pričal; agodejni in od vseh nestrpno
8«sta °Vani mir" Zat0 smo se 16" av~ Bre2jePodali k Mariji Pomagaj na
Prosti'.	romanje ni bilo zgolj
sijajn a Pobožnost, ampak obenem
domo,- "lanifestacija katoliške vere in
Pot j^u- ga mišljenja. Naša božja
sk0 i^ _'Ic> obenem pohvalno, prošenj-
Va m0iSP0korno romanje. To je pra-
zreti UeV' Je Bo& ne more Pre"
L'..
C'kajšniVSem soditi, smo se nadejali do-tija, dae udeležbe. Sila, ki nas priga-slaVa ' molitvi iščemo pomoči, profited h3letnice ljubljenega vladarja, Vodite]0 ' vabilo naših odličnih [ kile sku V:- VSC te okoliščine so priva-j vi„0 PaJ toliko vernih in za domo-kaj ta)."Ctl11 Slovencev in Slovenk, da I Gorenj*P ni bilo pričakovati. Iz cele r^arji i f So vre'i in se strinjali ro-nih VQz °ma peš, deloma na okraše-Cerkye, na ci'ju našega patriotično voziia Cfa Javlja. Iz Ljubljane sta i ka. __ "deležnike dva velikanska vla-dili '..Posameznih župnij so prire-Pej.ro Pn'^ani z duhovniki vred pravo j	anje na Brezje, na primer
Zal, da .zuPmia pri Ljubljani. °dhaj'a| a )e Posebni vlak iz Ljubljane 'ika pr 0 uro prepozno in še je ve-morala poprej izvršiti, f' ^oino V'.dosPe'i romarji tega vlaka.
je e®sčenje sv. Rešnjega Telesa t Polni i„ K eVal° ves čas ob nabit0 ^led s"S«> razsvetljeni cerkvi, zgod, 'm' mašami. ki so se pričele j St'li k S1J1 Zor»i uri, so se verniki vr-dovj Povednicain in k mizi Gospo-
I
1 'mel poi>tifika1no sveto
mašo je
'ki 4r- \ RiJcn' knezoškof ljubljan-? cerkVen Jcg,ič' Poprej je bil pa r- E. 1 . 1 SOVor stolnega kanonika l! c«rkv(mi)eta; ob istem času je zu-Kor0jePndi8oval državni poslanec
uPni	ie bil prizor, ko je ce-
* ^eželnim°r sl<Upno 2 duhovščino in l-^sno jn glavarjem dr. Šusteršičem to prilik l'°l,darkom molil nalašč f J' dobrotr Sest:iv'jeno prošnjo, naj t2r'° "a naš J'V? „l>°^e Srce Jezusovo
I ^ '' Podeli]"	'n domovino
I ].atl' Od vsel' ° Z zmagoslavjem oven-M ?n ^aželjcni mir,
naj bi ljub-
> pomočaSa Marija izl,rosila iz"
esvetl,. V sedanji potrebi. v kahT Cesarju deželni gla-n°stnn Vseh udeležencev poslal
^ 0 castitko.
j^štova,?^' Preminul je naš ob-r ,e , .g' Iva" Kušljan. Dne 21. S? u"1lraj zaPrl svoje oči v sta-šit trani i jen ie bil v Cerknici 'etil, . m in se je bavil v mlaj-č® Je Udele'^ '1,arstv°m- Leta 1866 ,V>dju fj bitke pri Kustoci kot ffl ka Pcspolka- O tej bitki je "v ,lJoseb,U) { 'ad Pripovedoval in nam 1**1 Sv°Je v e.t0®nje vojno leto izraže-® takoiOCKe že|je. ko bi bil še V;, le bil J bl sel nad Laha. Že 28 l?Vkam;TOSPodar znane Pelkotovc le je bil ? bil priženil. Zadnjih h Ve'ike Ak- 1 odbornik in svetova-Š«»hel-Stopiče, ki je bl Sv()vjo j radovoljno in vest-|)(^ajnik j!pno". nazadnje kot obč. šf Oj"ik'w^avno,ako vesten je/ bit VH gar , Vltrajni član unif. rac-di 7ndiji 'p .V®s čas svojega bivanja Mil b«r in ajni Kušljan je bit pa tu-Hif. ar j" '^der gospodar. Kot go-!iiid'U in rad Popolnoma na svojem IcatPr' 1 -S° ga obiskovali razni W/1 (er le'' 1)C Znal prijetno kratko-MBg* temil ' ajal večkrat dobre, na-I PtQ 2»Pustil °neinu v raznih sluča-
I 80 mesar; PolcK žene hčer. «0"
Ja '« gostilničarja g. Mež-
Ki
naršiča iu sina Toneta, ki se nahaja sedaj pri vojakih.
—	Iz Škocijana pri Mokronogu. Dne 4. avgusta so pokopali na novomeškem pokopališču Janeza Hrovata, cerkovnika iz Telč. Par dni prej je prišel ranjen iz Galicije v novomeško bolnišnico, kjer je podlegel. Bil je priden mladenič in vnet za vse dobro; zelo ga bo manjkalo v naših hribih.
—	Iz Št. Jerneja. Vprašanje sejmišča je sedaj rešeno. Ker so lastniki starega sejmišča zahtevali previsoko odškodnino, se je oskrbel nov prostor — do pet oralov velika parcela, ki je po najnovejših predpisih razdeljena, ograjena in za sejmišče prirejena. Tako velikega in vzorno razdeljenega sej mišča nima po izjavi strokovnjakov nobena občina od Ljubljane doli.
—	Pokopali so občeznanega g. Viljema Bernarda, hišnega posestnika in dimnikarskega mojstra v Rudolfo-vem, ki je 20. julija umrl, 66 let star.
—	Iz Skaručine pri Ljubljani, 21. jul. Letina bo tukaj, kakor se kaže, prav dobra. Sena se je nakosllo veliko in se je lahko zgodaj spravilo pod streho. Žetev je že dokončana. Rž in pšenica sta lepi in bo več kot lansko leto. Ječmen se je pa malo pokvaril zaradi prevelike vročine. Krompir, fižol, koruza, proso in drugo kaže krasno in bo vsega dosti. Novi krompir, fižol in kumare že pridno jemo. Tudi sadje je precej polno. Sploh se nam obeta vsestransko prav zadovoljna jesenska žetev. Pomanjkanja ljudje do sedaj trpeli. So pa tudi ljudje tukaj hvalevredno skromni, ki žive v normalnem času zelo zmerno, kaj še-le v sedanjem vojnem času, ko je treba pomagati z živili našim vrlim vojakom, ki se vojskujejo za vero, dom in cesarja. Četudi je naših mož in fantov prav malo doma, p ase vendar vse stori in opravi v pravem času, ker žene in dekleta delajo, da je veselje. Dobro se namreč zavedajo, da s svojo pomnoženo pridnostjo pri poljedelskih in gospodarskih opravilih ne samo vrlo nadomeščajo moške moči, ampak veliko pripomorejo, da dosežemo z Božjo pomočjo čimpreje tolikanj potrebni mir in nad vse častno zmago.
—	Iz Belekrajine se poroča: Dne 15. julija okrog treh popoldne je plat zvona na Vinici naznanil požar. Gorelo je v Čakovcih poleg Kolpe. Štirim gospodarjem so pogorele hiše z vsem gospodarskim poslopjem. Da se ogenj ni bolj razširil, zahvaliti je požarno brambo na Vinici, ki je takoj prihitela in omejila ogenj na že goreča poslopja. Žal, da je le malo moških doma, ker so skoro vsi na vojski, nekateri pa še v Ameriki. Enega pogorelih gospodarjev že več deset let ni bilo doma.
—	Novi predpisi glede na izdelovanje moke in kruha. "Slovenec" z dne 13. avg. piše: 15. avgusta bodo tudi vse zaloge starega žita in stare moke zasežene. Zato je treba odpraviti za po 15. avgustu neprimerne dosedanje določbe o izdelovanju in prodaji moke. o najvišjih cenah za žito, moko in o-ves. Današnja "Wiener Zeitung" res odpravlja te stare določbe in prinaša nove. S 15. avgustom stopijo v veljavo tudi nova določila o peki kruha. Tudi zanaprej se za peko kruha ne bo smelo rabiti pšenične moke za peko in kuho, toda za izdelovanje peciva se bo smelo rabiti pšenično krušno in pšenično enako moko ali poljubno zmes teli vrst. Izdelovanje vsake vrste malega peciva je prepovedano. Deželna vlada ima določiti obliko, težo in prodajno ceno za to pecivo in je poleg tega pooblaščena, da izdelovanje malega peciva omeji, dovoli le pod gotovimi 'pogoji ali pa sploh prepove. Pri izdelovanju sladščic se bo odslej smelo porabiti pšenične in ržene moke v množini, ki ne presega 30 odst. (doslej 20 odstot.) skupne teže testa. Sicer pa ostanejo v veljavi dosedanji predpisi, da se sme za izdelovanje kruha rabiti samo krušna moka. o prodaji kruha in peciva, predpis, da se mora kruli tudi v kosih rezan prodajati, da se sme kruh in pecivo dajati po gostilnah in podobnih podjetjih le na zahtevo gostov. V veljavi ostanejo tudi dosedanje nadzorovalne in kazenske določbe. Odpravljen pa je predpis, da peki in sladščičarji ne bi smeli li rabiti pšenične, ržene in ječmenove moke kot posipno moko, da ločijo testo. Vsi peki, sladščičarji, prodajalci kruha iu gostilničarji morajo te predpise nabiti na vidnem mestu.
—	Padel je na bojišču znani ljubljanski sportsman, kadet Fr. Bremec. Njegov tovariš piše z bojišča: Ob D.njestru se je naš polk posebno odlikoval. Mnogo jih je padlo, med njimi, žal, tudi naš nogometni prvak, ka det F I". Bremec. Radi smo ga imeli, vedno dobre volje, vedno šaljiv, pogumen in hladnokrven nam je bil pravi vzor slovenskega vojaka. Fredno so se naše vrste pripravile na naskok, nam je dejal: "Naprej iti se prav nič nc bojim, samo pred jurišem mi je nekoliko tesno, ker me bo zapeljal moj preživahni temperament." In res, na čelu svojega oddelka je z naravnost čudovito vervo jurišal, kar prileti ruska krogla ter ga zadene v glavo.
"Fantje, naprej!" je še kriknil in se zgrudil mrtev.
—	V ruskem ujetništvu. Jožef Gor-kič iz Vrtojbe se je oglasil iz vojnega ujetništva v Rusiji. Njegovi ljudje so pribežali pred vojno v Št. Vid nad Ljubljano. — Ivan Klavžar se je oglasil iz Taškenta v vroči turkestanski deželi svojcem, ki bivajo v Jesenicah št. 32, pošta Cerkno. — Blaž Pretnar je tudi prišel v vojno ujetništvo na Ruskem po vročih bojih v Galiciji. Nahaja se v mestu Tomsku v Sibiriji, kakor je sporočil svojcem, ki bivajo v Cerknem. Pošilja prisrčne pozdrave v drago domačo vas in kliče svojcem in prijateljem na srečno in veselo svidenje po vojni. — Ivan Spačal se nahaja v Novem Nikolajevsku kakor ruski vojni ujetnik. Tako je sporočil svojim dragim, ki bivajo v Vojščici št. 13 pri Kostanjevici blizu Komna. —Ivan Sancin iz tržaške okolice je sporočil svojemu bratu, da je še med živimi, in sicer v daljnem ruskem mestu Uii. (Ufa leži na reki Demi v uf-ski guberniji v zapadnem podnožju u-ralskega pogorja. Mesto Ufa šteje 49,000 prebivalcev. V ufski guberniji sta poljedelstvo in živinoreja glavni panogi narodnega gospodarstva.)
—	Padel je na bojišču dne 13. junija pri Smuli v Galiciji Milan Planine, enoletni prostovoljec 58. pešpolka.
—	Oderuštvo z vojnim kruhom. A-provizačni odsek mestne občine ljubljanske se je 24. avgusta zopet pečal s ceno novega vojnega kruha, oziroma s pritožbo pekov katerim je cena 44 vin. za 1 kg. tega kruha prenizka. Dognal je da vsakdo lahko peče kruh po tej ceni. Aprovizačnemu odseku pa se je tudi sporočilo, da prodajajo nekateri peki vojni kruh, ki ga je dobiti v mestni vojni pekariji po 44 vin., po 70, 90 vin. in celo po 1 K. Ne glede, da se bo proti takim oderuhom vpeljalo kazensko postopanje, se je sklenilo, da ima mestna občina ustaviti oddajo moke takim ljudem. Taki slučaji ode-ruštva se imajo nemudoma javiti magistratu.
—	Izkoriščanje. Ljudje iz okolice izkoriščajo vojno prodajalno v Ljubljani na brezobrazen način. Hodijo namreč v mestno vojno prodajalno kruh kupovat in ga potem prodajajo. In sicer prodajajo štruco, ki velja v Ljubljani 44 vin., kakor je pač stranka, celo po 70 vin. Kje dobe ti ljudje krušna nakazila in je-Ii res, da imajo gotovi ljudje krušnih kart, kolikor jih hočejo? V mestu kupljeni kruh prodajajo v Mostah brez krušnih kart. ■
—	Obsodbe radi navijanja cen. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni štirje posestniki in tri posest-nice iz Podsmreke, Šujce in Kožarjev na občutnem denarne globe, ker so v maju pšenico stot po pretiranih cenah 70 do 84 kron prodajali. Dva posestnika iz Kožarjev sta bila obsojena vsak na 200 kron, ena posestnica na 300 kron, druga iz Šujce na 200 kron, dva posestnika iz Podsmreke na 300 kron in 200 kron ter ena posestnica od tam na 200 kron denarne kazni. O-krajno, sodišče v Postojni je obsodilo 31 oseb na denarne kazni in zapor, ker so prodajale razna živila po pretiranih cenah.
ničar Josip Supanič, doma iz Jarenine, piše: Moja edina želja je vedno bila, sestati se z bratoma tukaj na bojnem polju, kar se mi je tudi večkrat po tru-dapolnem iskanju posrečilo. A žalibog starejši brat je prišel meseca marca živ v roke sovražnika, kar mi je moje ure tukaj na bojnem polju nekaj časa zagrenilo; a v sedanjem kritičnem času moramo pač vse pretrpeti. Mlajšega brata, ki sem ga imel še kot za neizkušenega in prišteval že večkrat med pokojne, sem pa šele po enoletnem iskanju na bojnem polju našel zdravega in imel priliko ž njim par dni zaporedoma govoriti. Kako sva bila vesela, da sva se še našla zdrava in nepoškodovana. Te urice skupne radosti so pač minule po bliskovo. Kmalu nas bo pet bratov na bojišču. Eden se nahaja še v vojašnici, drugi pa čaka potrjen doma poziva pod orožje. Po prestanem letu bojev se mi zdi kot čudež, da sem kljub pretečim nevarnostim ostal živ. Bili smo v me-težu jeklenk, kosov železja, razpoče-nih šrapnelov in granat, a v hudem mrazu ali pa do kolena v blatu, a kljub temu smo si mnogokrat zapeli Slovenci pri naših havbicah kako lepo slovensko pesem. Pred nekaj dnevi sem .se tudi moral ločiti od svojega najljubšega prijatelja Slivničana Franca Dobaj. Šel je namreč nekaj bolan za kratek čas v bližnjo bolnišnico. Vsem znancem in prijateljem pošiljajo slovenski topničarji iz mariborskega o-krožja pozdrave: Josip Supančič, Josip Korpar in Fr. Fekonja.
—	Odlikovanja pri spodnještajerskih polkih. Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik Rihard Kopriva pri 47. pešpolku; cesarsko pohvalno priznanje se je izreklo stotniku Rudolfu Gallentu 26. domobr. pešpolka.
—	Smrtna kosa. S Ponikve ob J. žel. poročajo: Umrl je v 78. letu svoje starosti Jožef Podgoršek, bivši večletni župan.

ŠTAJARSK0
1
—	Odlikovanja. Viteški križec Leo poldovega reda je dobil pred sovražnikom padli podpolkovnik 5. drag. p. Ernest grof Thurn-Vallesassina. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 27. pp. Fr. Kratochwill in stotnik 47. pp. Franc Lochert. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 53. pp. Ivan Krpan. Najvišje pohvalno^ priznanje so dobili: nadporočnik 38. polj. top. p. Emil Cociancig, nadporočnik 7. polj. top. p. Oskar vitez Kalteneg-ger pl. Riedhorst, stotnik 97. pp. Alojzij Cosulich pl. Pečine, nadporočnik 97. pp. prideljen 156. črnovoj. bat. Josip Cošič, nadporočnik 7. pp. ' Ivan Tentschert, in poročnik 5. drag. p. Viljem Nagi. Nemški železni križ 2. vrste je dobil major 7. huz. p. Hugo knez Windisch-Graetz in nadporočnik 87. pp. Rene pl. Ritter. Srebrno hra-brekstno svetinjo 2. vrste je dobil stot-nijski trobentač 58. pp. Sobotnik Mihael.
—Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je izdala "Tiskarna sv. Cirila" v Mariboru. Velja 1 K, brez poštnine 10. vin. manj.
—	V ruskem ujetništvu. Karol Mlakar, štajerski Slovenec, s° je oglasil svojemu prijatelju, ki biva v Ponikvah. Piše iz simbirske gubernije, ki se razprostira ob desnem bregu veličastne Volge: Zdrav se nahajam ujet na Ruskem. Kakor pravim, zdrav sem, samo dolgčas mi je. V Rusiji, dne 18. julija 1915.
—	Z bojnega polja. Anton Skra-ber, doma iz Vranskega, je malo pred svojo smrtjo pisal svojim domačim: nost Vam od tukaj pisati. Ni mi dopuščeno tukaj, da bi Vam natančnejše pisal, le toliko omenjam, da gremo proti Rusom." Drugi dan je zopet pisal, ki je pa bilo njegovo zadnje pismo in v katerem je naznanil: "Danes ali jutri gremo v boj in smo čedalje boljše volje. Topovi pokajo, da je veselje. Včasih smo trkali s kozarci, a sedaj bomo z bajoneti." Kmalu potem ga je zadela ruska krogla. — Top-
| CHARLES D. DIBELlf
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 503 Woodruff Bldg , Joliet j
'1-:CHICAGO PHONE 245:—--S
Kadar imate kaj opravite 3 sod ni jo S obruite se k meni.
g Govorimo slovenski jezik, i
£ Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol- j gove. Ali pa se oglasite pri
J M, J. TERDICH, 1106 Chicago St- \
nsn«
KOROŠKO._j
—	Št. 11 j ob Dravi. V vojni je padlo že nekaj farmanov; tudi učitelja sin Valcej Moro, ki je bil jako ugleden učitelj, kateri ni zaničeval našega jezika in naroda.
—	Št. Lenart pri Sedmih studencih. Število padlih vojakov se tudi v naši občini množi. Padli so na severnem bojišču: Janez Jaklič, krojač v Korpi čah, priden in trezen fant, edini sin žalujočih starišev. Nadalje je padel Ulrik Bergman, delavec v Št. Lenartu; zapušča ženo in štiri majhne otroke. Tudi Matija Miki podomače Cepotov v Radni vasi je umrl na Ogrskem na srčni bolezni. Zadnji je padel Peter Kepold v Radni vasi. Razentega se jih še nekaj pogreša od začetka vojne. —Dne 13. avgusta smo imeli jako žalosten pogreb. Dolgoleten cerkveni ključar in posestnik podomače Miklavc na Čavi Jernej Podlipnik je ponoči 10. avgusta tako nesrečno zdrsnil in padel, da je drugi dan izdihnil svojo blago dušo. Kako je bil čislati in spoštovan je kazalo veliko število udeležencev pri pogrebu. Dva sina blagega rajnika sta v vojni, od enega že od začetka nič ne vedo, in sedaj je smrt pobrala še očeta.
—	Žrtev vojne. Iz Dholife poročajo: Ranjen je bil na severnem bojišču Martin Ulbing, podomače Gašper, ki je dne 10. avgusta v bolnišnici v Kra-kovu umrl. Pokojnik je bil komaj 8 mesecev poročen. Zapušča vdovo in enega otroka.
—	Na prodaj. Tolstovrška Slatina pri Guštanju je na prodaj. To je edino tako podjetje v domačih rokah in želeti bi bilo, da bi je provzel zopet domačin.
PRIMORSKO.
J
R. F. K0MPARE
»LOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

—	Primorski begunci, razstreseni po Štajerskem, Avstrijskem itd., dobivajo podpore na dan 90 vin. za osebo. Ker pa se je pokazalo, da je to vsekakor premalo, so se merodajni faktorji ba-vili s tem vprašanjem in podali notranjemu ministrstvu prošnjo, da bi ise prispevek primerno zvišal; baje se prošnji ugodi v kratkem.
—	Zvonik razrušili. Iz zvonika v Števerjanu v Brdih je krasen razgled doli na ravnino. Tam so imeli Italijani svoje opazovališče, ali dne 20. avgusta so počili topovski streli in zadeli zvonik, da se je razrušil z italijansko opazovalnico in opazovalci vred.
—	Samomor v Trstu. Dve deklici iz Katinare sta videli, ko sta šli domov, kako. je z drevesa ob vili Melara visel neki človek. Naznanili sta to 11a inšpektoratu v ulici Revoltella, poklican je bil zdravnik, ki je konstatiral smrt. Samomorilec je Alojzij Pirje-vee, 64 let star, stanoval je v ulici Fer-riera št. 45. V žepu samomorilca so našli 800 kron.
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—« p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovicli
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
'VELIKA PONUDBAH
Spredii del Nebo ikitljite vreden Ac. w gotenai Celi knpoa vredeo | cesta "» gttoriai

»	tauj. u»e "eJeo.I. .
Se Jli Ukko met«, u otoria. >U Trcdnc pr'dmele.
(Ta posodba ugasne 31. decembra 1915.) P. Lonllard Co.. Inc.. New York Eat. 1760
ZA
Zavarovanje
proti požara, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, IU.
John Grahek
... Gostilničar...
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogreboik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, I1L Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.	i
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Ta banka plača
e%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Bnilding, Joliet, 111.
Glamlca $100,000.00 Jamstva H $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, katir.
THOa F. DONOVAN, PodprU. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00« KRON.
Vložen denar obrestuje po
-41 %--
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOB> TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAJM IZGUBA denarja t- tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL« NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vumo šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doh* Vaš denar.
430
-STRANI OBSEGA-
VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.	*
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjp.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111-
Advertising rates sent on application.
CERKVENI	KOLEDAR.
26.	sept.	Nedelja	Justina, dev. m.
27.	"	Pondeljek Kozma in Damij.
28.	"	Torek	Večeslav, kralj.
29.	"	Sreda	Mihael, arhang.
30.	"	Četrtek	Hijeronim, spoz.
1.	okt.	Petek	Rožnega venca.
2.	"	Sobota	I.eodegar, škof.
CERKVENI GOVOR ZA OSEMNAJSTO NEDELJO PO BIN-KOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O vsegamogočnost! Božji.
Kaj je lažje, reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vista-ni. in hodi? Mat. 19, S.
1.	Dvojno čudo nam današnji sv. evangelij kaže; grešnika očistiti, rekoč: "Vstani in hodi!" To dvojno čudo Jezusovo nam oznanuje vsegn-mogočnost božjo; Bogu je vse lahko, kajti Bog je vsegamogočen, ki vse stori, kar poželi, vse vlada, vse obdrži.
2.	Med vsemi lastnostmi božjimi stoji na prvem mestu božja vsemogočnost. Vsemogočni je rekel: "Bodi!" jtl milijonov svetov se je takalo, in se se taka. On je stvarnik in mojster vseh stvarij. Nebesa .so delo njegovih rok, kakor tudi zemlja in vse; kakor človek, njegova podoba. — Vsemogočni je rekel: "Tvoji grehi so U •odpuščeni!" in očiščen se je grešnik oveselil. On je ukazal: "Vstani in ho-•di!" in kakor novorojen iz dolge bolne postelje, človek poskoči.
On pdreče: Solnce, mesec in zvezde •jjjMnlte! in nrinttk bodo. On poreče: Človek umri! in ne bo te več. Vsemogočni je rekel, in je bilo; reče, in se /godi; bo rekel, in bo, kar kadar in kakor vsemogočni Bog hoče.
Vse je Bog ustvaril, da bi ga po njegovih stvareh spoznali in molili.
I.	Vsegamogočnost božja! tebe hočemo premišljevati in občudovati.
II.	Vsegamogočnost božja! tebe hočemo moliti in razveseliti. Bog nam jJomozi!
I.
Božjo vsemogočnost premišljevati.
1.	Kdo je mogočen. Vojvoda, kralj in cesar. Cele vojske pazijo na njegovo povelje; življenje milijonov je v njegovi oblasti. Tak mogočnik je bil Senaherib (IV. Kralj. 19, 33), pa kako nezmožen! V jedni noči1 mu angel 185,1000 vojščakov pomori. Le Bog je gospod življenja in smrti (Jer. 32, 27).
2.	Močni, da, mogočni so tudi ljud je; cerkve in poslopja, vasi in mesta postavijo, gore prekopljejo, morja preplavajo s parobrodi, letajo po železni call iz jednega kraja sveta v drugi; vsi elementi so človeku v oblasti; on je gospod vseh stvarij na zemlji. Ali kako slab je človek proti Bogu! Bog mi gne, in Lizabon se v potresu razsuje;
on ukaže, in velika gora Dobrač se razkolje, ljudi in sela zasuje. Bogu se nihče ne more ustavljati; on je vsegamogočen (Job 9, 4—10).
3.	Velik razloček je med zrnom strelnega prahu in rumenim solncem. pa še večji med človeško mogočnostjo in vsemogočnostjo božjo. Vseli štir-najst sto milijonov ljudij ne more jed-ne travice, rožice istvariti, ne more človek sam sebe ohraniti. Bog veli, in tebi sapa zastane, kri se utrdi, in ti zibneš v prah; Bog pa ostane. Kaj se torej povzdiguješ, prah in pepel! "Bog ti hočeš, in tudi moreš". (Modr. 12, 18). Le samo jednega Bog ne more: greha, katerega noče.
4.	Tri knjige imaš, v kojih lahko božjo vsemogočnost bereš. Prva, to je celo stvarjenje božje. Kdo to knjigo čita, občuduje, pa ne poklekne in ne moli! Ako po noči jasno nebo pogledaš in zvezd neizmerno število! Kdo jih je stvaril? kdo jih ohrani in vodi? božja vsemogočnost (I^s. 148, S). Poglejmo zemljo. Kdo je postavil snežnike, kdo planine zasadil, kdo dolinam vrelce, potoke in reke napeljal? Kdo jezera in morje nalil? Božja vsemogočnost. Vsaka rožica, vsa^ pol-žek kaže človeku vsemogočnega Stvarnika; in kdor njega ne spozna, je neumen in slep. Pridite in poglejte! "Pripovedovati hočem čuda božja" (Ps. 45, 9).
5.	Še glasneje pripoveduje knjiga dogodivščine ali zgodovine božjo vsemogočnost. Kdo je stvaril človeštvo ohranil narode, jedne povzdignil, druge ukončal? Kdo rešil Noent Lota, Mozesa? Preišči, o človek, vse svoje žive dni, in videl boš prst božje vsemogočnosti (V. Mojz. 10, 17. Job. 12, 13).
6.	Najlepše nam kaže sv. pismo vsemogočnost božjo v delih in v besedah. Z vsemogočno roko je rešil Bog Izraelce iz rok prevzetnega Faraona, iz rok sovražnikov, jih ohranil do sedanjih dnij. Z vsemogočno besedo je ukazal Jezus morju in vetrovom, mrtvemu mladenču, deklici, Lazaru, in zgodilo se je (Luk. 1, 37. Mat. 19, 26). "Ne čudite se, pravi Jezus; pride ura, da bodo vsi, ki po grobih spijo" itd. (Joan. 5, 28). Oh, kako čudna je božja vsemogočnost, kako velika naša nezmožnost! Pokleknimo, červički zemlje! Spoznajmo in v prahu molimo Vsemogočnega!
II.
Pa tudi razveseljujmo se vsemogočnosti božje, ter se dveh rečij naučimo: v sreči se Boga bali, v nesreči v njega zaupati; stari Bog še živi!
1.	Boj se Boga! Si zdrav in mlad, ne veš, kaj bi počel, in vprašaš: Kdo mi kaj more? Bog te bo našel, mlada, pregrešna kri. Le migne, in boš obledel, le ukaže in boš ostrmel. Si bogat, oblasten, in vprašaš: Kdo je moj Bog? kakor Nebukadnezar. Bog je prevzetnim sovraž itd. (I. Petr. 5, 5). Boj se Boga, in spolnjuj njegove zapovedi (Prid. 12, 13). Vi prevzetni modrijani, pravite v svojem napuhu: "Ni Boga" (Ps. 13, 1); ker z vami potrpljenje ima. "On se <smeji, kakor lončarsko posodo vas lahko zdrabi. Služite mu s strahom" itd. (Ps. 2, 4— 12). Ko je cesar Maks na lovu bil, je tako grozovito jelo grometi, da so se vsi tresli. Cesar pa poklekne in moli: "Tebi, groma Bog, bodi vsa čast! Ti sam imaš moč, ti sam si cesar; mi vsi smo tvoji služabniki."
2.	V Boga zaupaj, kadar si v sili; in pomoči ni; stari Bog še veli: "Kliči me" itd. (Ps. 49, 45). • Si nedolžen, pa hudo tožen, obsojen in preganjan; ne obupaj! On, ki je rešil Jožefa iz ječe, Danijela iz levnjaka, tudi tebe pozabil ne bo. Tako je storil Mardohej (Estr, 13, 8—18). Si v uboštvu, in tvoji otroci brez kruha; ne izgubi srca. On, ki je lilija in Pavla v puščavi po vranu preživel, tebe in tvojih zapustil ne bo (Mat. 6, 26). Je huda vojska, ogenj, bolezen in smrt: Vsemogamo-gočni je naš grad; ako je on z nami, kdo bo zoper nas: "Kdor v zavetju najvišjega prebiva" itd. (Ps. 90).
Konec. Evo! vse. kar leze iti gre, združi se, in Vsemogočnemu hvalo za-poj! Solnce, mesec in zvezde, pa tudi vse stvari na nebu, povzdigajte Vsemogočnega slavo! ukajte vi neizmerni -vetQyi, vi bregovi velikih vod hrumite. in Vsemogočnega častite! Vi pri-čice pod nebom, in ti zverina v planini, Vsemogočnemu poj te z jednim glasom hvalo in čast!
In ti človek, otrok zemlje in sin prahu! izuj kakor Mozes čevlje svoje prevzetnosti, vrži se na svoje obličje pred obličjem Večnega, Vsemogočnega! Moli v ponižnosti, trdno zaupaj, in se ne boj, marveč vedelo zapoj: "A-leluja, (hvalite Hog£), zakaj Gospod, naš vseganiogočni Bog kraljuje" (Skriv. razod. 19, 6). Amen.
SOCIJALISTOVSKA ZAROTA. Zarota proti državi.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.)
"Večkrat sem slišal," pravi Berger, "ravno na naših sejali pravijo govorniki, da je edina rešitev za proletariat v Ameriki neposredno delovanje; volitve iso sama sleparija. Ne vem pa, kako bomo sedaj rešili to vprašanje. Ne dvomim, da je zadnja rešitev v streljanju. Kadar bo prišlo do streljanja, bo Wisconsin na svojem mestu. Vselej dobro napravimo. ...Če pa hočemo ustreliti tudi le psa, niQranio imeti politično moč v rokah, vsaj v precejšnjem obsegu. Želim, da me razumete. Vsakdo je vaš sovražnik
danes, kdor govori o neposrednjem delovanju in podobne stvari ter da .so volitve prevara, ker vas ovira, da ne pridete do moči pri politični vladi." "Proceedings of the 1908 National Convention of the Socialist Party", stran 241.
31. julija 1909, pa vidimo zopet Viktor Bergerja, kateri je bil imeniten razlagalec političnega delovanja in smrten sovražnik neposrednega delovanja, ko piše v milvvauškem "Social Democratic Herald":
"Nikdo ni rekel, da samo ponavljam revolucijonarne izraze. Nasprotno; poznan sem kot delaven socijalist. Če pa pogledamo plutokratično (pluto-kratstvo je bogat razred v politični skupščini, kateri nadvladujejo vladno izvrševanje; opomba moja) postavo-dajo današnjih dni, lahko že naprej rečemo, da leži nada in upanje naše dežele le v jedni smeri, v nasilju in krvavi revoluciji. Zatorej rečem 500,000 so-cijalistovskim volilcem in 2,000,000 delavcem, kateri so kar sami od sebe prišli v naše vrste, da naj veliko berejo in še več mislijo in imajo tudi dobro puško, poleg dobre zaloge streliva v svojih domovih, da so pripravljeni podpreti svoje glasove s krogljami, če potreba. To se čuje nekako čudno, vendar ne vidim druge rešitve za ameriško množico."
Nekaj besedi 6 isti stvari ima Viktor Berger v "Social Democratic Herald" dne 14. avgusta, 1909, pod naslovom: "If This Be Treason, Make the Best of it." "Na dva načina se napravi velika družabna sprememba v ljudovladi z glasovnico in kroglo. Ako naši ljudje niso modri"— če so sploh — potem bomo rabili oboje.'
Če je torej Berger kak političen či-nitelj, konservativec in sovražnik neposrednega delovanja, kdo si more predstavljati izdajske namene velikanske množice v vrstah narodnih zarotnikov, kateri hočejo delovati neposredno?
Tako težavno je bilo za socijalist^ dobiti dostojnega moža, komur bi mogli revolucijonarni volilci zaupati in Bergerja so tako čislali kot zastopnika svojih načrtov, da so ga volili v kongres Združenih Držav.
William D. Haywood in Frank Bohn sta skupno pisala knjižico "Industrial Socialism". Njen revolucijonarni duh se vidi iz teh vrst:
"Kadar delavec spozna to resnico (ekonomični determinizem, to je, kar ga nagne, da spozna in se odloči za misel, da se bo takoj najboljše živelo; opomba moja), bo tudi delal tako. Za lastninske pravice tistega, ki pobere dobiček, se ne bo brigal. Rabil bo vsako orožje, is katerim bo mogel zmagati. Ve, da so sedanje lastninske postave narejene po in za kapitaliste, zato se ne bo obotavljal prelomiti jih."
Haywood in Bohn gotovo ne nameravata rabiti otroških pištol ali pokalnic in tudi n^ nameravata streljati v plotove in gozdna drevesa. Čudno torej, da, če Socijalistična Stranka ne zagovarja nasilja, zakaj ne prodaja teh knjižic po 100 za $6.00, kakor se je bralo v ceniku, izdanem majnika 1912, iz narodnega urada v Chicagi.
Stvar pa še poslabša to, da Eugene V. Debs odobrava liaywoodove in Bohnove nauke. Februarja 1912 piše v "International Socialist Revie,w":
"Tu imamo stvar, o kateri se ne strinjajo zmožni in imenitni tovariši, Kar se mene tiče, se mi zdi, da je misel popolnoma zdrava. Gotovo mora vsak socijalist prezirati kapitalistovske lastninske pravice, če ve kako in zakaj so bile ustanovljene... Kot revolucijona-rec ne spoštujem nobenih kapitalističnih lastninskih postav in se jih prav nič ne bojim prelomiti. Te postave so bile narejene zvijačnim potom, z goljufijo in podkupljivostjo, z edino tem namenom, da razlastujejo, oropajo in zasužnijo delavce. S tem pa nočem reči, da hočem jaz edini postati postavo-lomec in da bi z glavo silit skozi zid lastninskih postav. To bi se lahko imenovalo moč, kar bi pa vseeno ne bilo. Bila bi samo slabost in neumnost. Ako bi imel moč, da bi prevr-gel te gospodovalne postave, l>i jo, porabil, ne da bi premišljal ali odlašal le za trenotek; ker pa je nimam, zato jo izpolnjujem in obenem pro testu je m — ne ker se bojim — in čakam svojega časa."
V "Appeal to Reason", Girard, Kan. jc bil priobčen podoben članek, 2. septembra 1911, izpod Dcbsovega peresa:
"Vzdramimo delavce in pokličnno njihovo moč, da vdarimo zarotnike m oprostimo naše brate (McNamara). Edino na ta način jih rešimo. Odvetniki bodo prosili gluha ušeisa za nje. Organizirano delo bo protestiralo zoper njihovo odveditev. Brezsrčni brezdušni plutokraciji stojimo nasproti. Oborožimo se in borimo. Raz-vijmo vso moč, kar jo imamo in Popravimo se, da vdarimo na vsako stran kakor znamo. S splošno stavko bo mo udarili plutokratstvo od obale uo obale. Na stitisoče se jih bo z veseljem udeležilo in zvesto bodo služili v boju. Lahko ustavimo kolesa, zastavimo živila in prisilimo plutokracijo, da bo v samem strahu iskala miru. ... Nekaj mož rabimo, kateri se ne bojo umreti. Bodite tudi vi pripravljeni... Prisezimo, da se bomo borili do zadnjega jarka, zadajali udarec na udarec, da bomo rabili vsako orožje, ki pride pod roke in da se ne bomo nikoli udalil Zberite socijalistovske glasove v Californiji, da bodo stresli pacifično obalo, kakor potres in podprite jih s splošnim štrajkom, ki( bo odvzel moč celini... Močni delavci
pacifične obale naj dvignejo rudečo zastavo upora."
Kil je zopet ravno isti Eugene V. Debs, hud zagovornik neposrednega delovanja in revolucije, kateri je bil izvoljen zastavonoša socijalistovski, 17. maja 1912. Kako imeniten predsednik bi bil, če bil bil kedaj izvoljen! Kako častita stranka mora biti, da izvoli štirikrat zaporedoma takega moža, ki naj bi bil v predsedniškem uradu naše države! Da, ravno isti dan so Marxovi učenci izvolili Debsa za kandidata, kateri naj bi vladal Združene države, ko so sklenili po ustavi, da izključijo vsacega člana, kdor bi se zo-perstavljal političnemu delovanju ali zagovarjal zločine in podobno nasil-stvo kot orožje delavčevo. Ko so so-cijalisti dodali konstituciji ta dosta-vek, lahko vpijejo, da jih more le naj-grši obrekovalec obdolžiti, da zagovarjajo umor in nasilstvo. Lahko rečejo, da, naj so bile razmere v njihovi stranki še tako slabe pred leti, sedaj je vse spremenjeno, od kar je njihova organizacija dostavila oni dostavek na konvenciji v Indianapolisu, leta 1912. (Dalje pride.)
TEŽKI DNEVI ZA PAPEŽA.
Takoj ko se je začela vojska z Italijo, je laška vlada j£la kratiti papežu njegove pravice na najtrši način. Avstrijski in bavarski poslanik pri papežu sta morala oditi; laška vlada je takoj poklicala pod orožje papeževe stražnike. Papež je ostal brez varstva. Ne samo to! Laška vlada je samovoljno začela odpirati uradna pisma, ki jih pošiljajo škofje papežu. Odprli iso celo pismo, tičoče se spo-vednih pooblastil. Nasprotovanje in sovraštvo proti papežu je rastlo dan na dan. Časopisje ga je začelo na najgrše načine napadati, Laška vlada bi bila morala p o"garancijski postavi" te grde napade prepovedati; a jih je mirno dopustila. Ko pa je na to papeževo glasilo ostro protestiralo proti tem ostudnim napadom na papeževo osebo, je laški državni pravdnik papeževo glasilo zaplenil. Napade na papeža je laška vlada dopustila, obrambo njegovo zaplenila. Tako se jasno kaže, kakšen duh vlada v krogih italijanskih državnikov. Krivico nad krivico kopičijo nad glavo poglavarja katoliške cerkve.
Italijansko framazonsko časopisje torej besni proti Vatikanu s tako silo, kakor že dolgo ne. Očitajo sv. Očetu, da je sovražnik Italije, da je proti vojski, da podpira Nemčijo in Avstrijo itd. In zakaj? Ker se sv. Oče trudi z vsem svojim vplivom, da bi preprečil novo krvoprelitje, ker ne neha narode klicati k miru. Ali ne vrši- s tem edinole poslanstva svojega poklica? Franiazonstvo ga radi tega napada. Papež naj bi ne smel več biti oče narodov. Kakor pa v Italiji očitajo papežu, da je sovražnik Italije, tako je peklensko framazonsko sovraštvo iz Italije preko Londona raztrosilo drugo, nasprotno laž, ki ima pa namen, avstrijske narode odtujiti papežu. Tako so razširili vesti, da je papež blagoslovil laško orožje, za čegar zmago moli; da je dal en milijon za laško ojsko; da je svojim stražnikom dovolil boriti se proti Avstriji. Laž je pre-neumna, da bi jo kdo verjel. Kdor jo verjame, je res vreden pomilovanja. Resnica je. da papež vedno pri vsaki priliki povdarja svojo nevtralnost ter svojo željo in prizadevanje po miru. Ravno te dni stno zopet brali, da je sv. Oče v razgovoru s španskim časnikarjem dejal: "Poizkusil - sem vse mogoče. Upal sem, da bo kmalu konec, toda ta novi -por je še bolj zapletel položaj s tem, da je dal žaloigri večje razmerje... Bojim se, da je nastop Italije nedoločljivo podaljšal vojno.. . Zdi se. da se mir, ki se je že približeval, zopet odmika..."
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland,11
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet"
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A^ Brooklyn, N. Y.	:J f)
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet.f
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence*"1 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
v skalovje tako daleč, da je dosegla stari Sontius, Idrijco in Vipavo. V teku časa pa je nanesla izpod julijskih alp toliko naplavin, da se je njen podzemeljski izliv v reko Timav popolnoma zamašil in si je morala v spodnjem teku zopet iskati nove struge. Obrnila se je proti zapadu in se pri Ogleju zopet združila s prvotno Nadižo. Toda ker je vedno donašala .seboj toliko proda, si je proti zahodu neprenehoma zasipala strugo; zato se je vedno bolj pomikala proti vzhodu, dokler ni dosegla male obrežne rečice Sdobba. ki ji še dandanes v prvi vrsti služi kot izliv v morje. Odtod ime Soče ob njenem izlivu. Od njenega prejšnjega ustja pod Oglejem je ostala le še neznatna rečica Natissa. Ta Natissa seveda ni drugega, kot en izliv benečanske Nadiže, ki se v Furlaniji izgubi v produ in močvirju, krog Cer-vignana pa zopet na raznih krajih v majhnih potočkih privre izpod peska na dan: ti se zopet zbirajo in pod imenom Natissa teko v oglejske lagune.— Tako sta iz ene prvotne reke, izvirajoče v vznožju julijskih alp, nastali dve, izmed katerih ima posebno Soča zelo zanimiv zgodovinski razvoj.
Svetovna žitna zakladnica — Sibirija.
Gospodarski poročevalec nemškega generalnega konzulata v Peterburgu, dr. Hollmann, trdi, da Sibirija, znana v agrarnem svetu po svojem velikem izvozu sirovega masla, postane v do-glednem času svetovna zakladnica pšenice. Ploskev, sposobna za setev, se ceni na 6 milijonov desjatin (desjatina je 1.09 ha) in po tem vsa letina pri poprečnem pridelku 50 pudov na desjati-no na 300 milijonov podov (1 pud je
16.38 kg). Za preživek domačega?' bivalstva in za setev se potrebuje^ milijonov pudov, torej bi se je 'a še 100 do 150 milijonov pudov 'a** lo, ko bi bile ugodne prometne ^ '. In ker se žilavo dela na zbolj5jl( vodne ceste z velikih sibirskih ^ • Evropo, bo isibirska pšenica v N? prihodnjosti poplavila svetovni trg.	_
' .{jM
Cena rokopisov.
Na neki dražbi rokopisov v Ber0^ se je plačalo za francosko pism" ljice Luize vojvodi Saško-HiM0; hausenskemu 2060 mark, za pisffl^' odorja Koernerja, obsegajoče 755 mark. Germanski muzej ie ^ čal za zbirko 28 pisem riderika f, bela, ki so velike važnosti k zgo<>c vojsk za svobodo in k dogodkom^ stovoljnega zbora Lutzo\vovs • 510 mark. Krasno ohranjeno P1^ papeža Klementa III. je šlo mark. Pismo, ki ga je Pis.a',jj Viljem II. svoji babici, ko je : princ, je stalo 135 mark, fraflC^ pismo Friderika Velikega, pisano ^ sestri, švedski kraljici, je sta'0^ mark, list Bluecherjevi pa 230
"The Bohemian Girl"
(Češko dekle) se imenuje svet° j znana igra, ki je vprizori "The o ^ Opera"-kompanija v Orpheum te/ v Jolietu, in sicer v ponedeljek sept.
Nobena predstava te vrste nl J zanimiva. Posebno šaljivci m j ciganske bande.
Kogar veseli dobra zabava, opusti te prilike.	J
SOČA.
Ta reka, ki je [»stala v sedanji svetovni vojski tako znamenita, ima kaj zanimivo zgodovino. Zemljepisci in geologi so se že v starih časih pečali s to velezanimivo reko; vsa pozornost ji je posvetil grški pisatelj Strabon v svojem delu "Geographika" (zemlje-pisje). V zadnjem času je priobčil o Soči obsežno razpravo v "Mitteilun-gen der k. k. geographischen Gescll-schaft in Wien" znani avstrijski Statistik baron Karol Czoernig pod naslovom: "Soča, najmlajša evropska reka. Kolikor se da zasledovati v zgodovini, je od rimskih časov do danes menjala Soča trikrat svojo strugo. Rimljani so imenovali Sočo "Sontius", a to je bila samo reka, nastala iz sotočja Idrijce in Vipave. Izlivala se je pod zemljo na Krasu v reko Timav, ki dolgo časa teče v podzemeljskih jamah in se izliva pri sv. Ivanu devinskem v Jadransko morje. Kar je tedaj izviralo v vznožju gorskih skupin Triglava in Mangarta, so bili izvirki Nadiže, ki je tekla mimo sedanjega Bovca pod Ko baridom preko sedanje Benečije in se po poročilu Strabonovem pod Ogle jem izliyala v morje. Velikanska pri-rodtia katastrofa I. 585. po Kr. pa je strugo Nadiže izpremenila. Nekako ,ned Kaninom in Matajurjem je ogromen gorski usad zgrmcl v strugo Nadiže in jo zajezil. Tako je bil od nje odtrgan njen zgornji tek nekako med sedanjo Žago pod Bovcem in med Kredom (zahodno od Kobarida). Novo nastala reka, naša sedanja Soča, se je morala obrniti proti vzhodu in si takorekoc izdolbsti strugo naravnost
Nova jesenska moda je tukaj.
Pri nat najdete najmodernejše skrojene obleke ** mlade može, fante in za može višjih let, ki se ostal' še vedno mladi. Sukno teh oblek je iz čiste voln«> bodisi sive ali rujave barve; kratki krizni četvero* kotniki ali pa dolge šare, ter mnoge druge vrs*e najnovejših izdelkov, katere je najrazločnejše op*' žiti na
Kuppenheimer oblekab
To so tako lepe bleke, da si ni^ sikdo misli, d» vredne $50 do vendar jih pri ',aS prodajem o ravn0 zdaj po
$16, $18,
$20, $22
in $25
Dobrodošli vsi jaki, Slovenci j Hrvati v nnšo ve'^ ko prodajalno, W ste bili in boste d i v bodoče naj10^ postreženi. želja je, da ko odjemalci Ijeni, s tem je "'r cilj dosežen, ket". m o, da imamo »j ne odjemalce, * jo zanesejo na solidnost. hi' Pred no k o P 'ri obleko, ogl»«ite y nas.
COPVBIOMT IBI« THI HOUSi; OF KUfPKNHtIMCR
THE EAGLE
406-8-10 N. Chicago St.
JOLIET, ^J
eland.'
VZsKENIH državah
neverne AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET- ILL.
Vstauovljena 29. novembru 1914 lukor. v drž.111., 14. maja 1915
oliet,! DRUŽBIN0 GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.JEDEN ZA VSE."
M A*V	GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. 'Ms.—A. Nemanich, Jr., Joliet, III. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111.

:ega :buje je lat» v izva1* ie zve-boljši ili n* v
i-ni
NADZORNI ODBOR: 1 Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, III. g&jfi	3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
, Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe tli* °aj P°šljejo na 1. porotnika.
m^—'-----—-
PRISTOPILI ČLANI(ICE).
^ društvu št. 1, Joliet, 111.: Josip Želko, Marko Govednik. Jkv društvu št. 4, Bradley, 111.: Josip Stua, Barbara Stua. mTL društvu št. 8, Rockdale, 111.: Josip Boštjančič, Elija Calič.
^ Drl°--et' 22- sept- — Društvo sv. ttj! jo 'ma svoi° redno mesečno se-? najPKi jo nedeljo. Clani(ice) se u dovolijo iste udeležiti v veli-<*) "J številu.
P dru5?ncein tega meseca se zaključi
^ letje Ve'10 Poslovanje za tretje četrt-
i ^ dolZat-°-S° naProšeni oni člani(ice)
daph?1-^0 za ei*en a" mesecev,
f da bo J0 poravnat svoj dolg društvu,
11, Ienč„° nadzQrni odbor našel knjige v 0- ^eni redu.
S' vednf6 dru®tvo lepo napreduje. Še J sebno °gIasi kdo> ^ pristopi. Po-rojaki Se Pa zdaj za pristop zanimajo ktajev 111 rojakinje iz raznih drugih | te dnj' . Po navodila in drugo so pisali' ! ®estr neke&a mesta v Michiganu LTpani° , ov- Vse se jim je odposlalo. >>!| žel; '. v kratkem pristopijo. Kdor
^^oglasi"^1 v°piti v naše društvo naj se (| <lamu 1 P'še tajniku in pošlje $1.00, trebno 56 po®'ie navodilo in drugo po-. vrač,,.,' je sprejet v društvo, se ! če bi ' $10°. za pristop k D. S. D., ' <lenar a, ne M sprejet, potem se vrne Ve4no a ni sam kriv. Zdaj je se še ijf k0tll i,,'1"11'. naj'epša priložnost roja ..jo^kinjam, da pristopijo v A	1 ° in močno društvo pristop-
ni	-0-. Dr«štva, ki so tako veli-
^eč ,j0| )e naše, računajo navadno po % V|j^riev pristopnine; tudi je pri Hesečnina, pa dajejo manj
bolne podpore. Tudi naše društvo bo kmalu zahtevalo pristopnino, zato se požurite in pristopite zdaj dokler je vstopnina popolnoma prosta.
Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec, tajnik.
Chicago, 111., 14. sept. — Zadnjo nedeljo, 1,2. sept. je naša Podr. št. 9 D. S. D. imela drugo mesečno sejo, in sporočimo z veseljem, da se je prav dobro obneslo. Napredujemo dobro in prepričani smo, da bo še nadalje zelo dobre; napredovalo.
Še enkrat vabimo Slovence in Slovenke, da pristopijo k našemu društvu. Tretja seja se bo vršila 10. okt. v Hoerber's dvorani, 2131 Blue Island Ave., in tisti kateri hočejo vstopit, naj pridejo na našo sejo, ali pa se naj oglasijo preje pri tajniku na 2105 Coulter St. poleg Hoyne Ave.
Opozarjamo vas, da ne poslušajte tistih ljudi, kateri razgovarjajo, kot lahko vsak pomisli, da tiste vrste ljudi navadno razgovarjajo na vsako dobro stvar in kateri pikajo, kjerkoli morejo. Naše društvo je dobro in ima dober namen.
S pozdravom, j.
John P. Pasdertz, preds.
Anthony VerbiSčar, tajnik.
Michael Brine, blagajnik.
IpKfi IN ČRTICE Z BOJIŠČ.
Voščilo za god iz Galicije,
■ 1 dne 26. julija 1915.
i 2e j
i obil°pet Sod je sv- Ane
ki v ca je vojske zbrane, i«nae-ln° ČUva Vam domove •V. 4sko proži še topove.
• in se za dom, cesarja t>resj ®;Aystrije vladarja. ' ob k1 silne smo težave f: °J'h Vojske prekrvave.
• pač n '
, 'kak' b 1 bo Moskal krvavi • Naj čes.n° b'je Kranjc po glavi. ■ kaj a"U ^ikolaj in vsa Rusija, « . str'ia, kaj zna Nemčija!
Av Pfl tCŽkih možnarjih-
i"''^Prtn- težkim topovom, 30.5 b Ledinic " tudi brhki cerkovnik
JL>aju, »J .Eno
to so ga učili na
Ob JS pa stre'ia •■•■ na Ita]i"
tin"11 Piše°-' svojega vojaškega y L0Sar-j1ur°Vskcnni gospodu žup-
k Pants 2°:,10d Upniki
seiii • avgUsta je minilo leto, od-sVoiai)Usiil svojo cerkovniško
slil VuPnik p?e ljudi- in Vas> K°-
' llli b odhodu nisem mi-k'Q ''' Prec.. °, tl eba služiti eno leto. ftr^'1', n-, Udo' ker se je bilo veli-da tami nem bil vsaj varen pred talco	se moram zahvaliti,
s:a Kjc 'ko pusti zdravega ži-
^ d°mo\c "f' ki S,n° -Skin>ilj
Bn . av • Jaz pa sem se ved-...... Ko SCm S°
Cc Hiel; CUSU 2°Pet peljal .skozi tHC teSno5to. Ljubljano, mi je bilo
Hi i0«« sem T Srcu- Mislil sem si,
človeJanCS zad»jič tukili- Do"
«tra- r°šla i, lni9em videl drugega, »al''2raven * oračeve. Stal je na St,lSp°roči *'>ostaje. Naročil sem mu,
bil11^ Pa ni i?-?lov ni°i odhod.......
š]j|j ,0i! sev i°' ka^li l)okal° je- da je
HrJi ''11 je i ' ln' novinci smo mi-
'"h• na\- lijan U,kaj- No- Pa
Hj avbiCe S1 težki topovi: možnarji "lo^'^ien t.e j scm l>a že popolno-"ak' 5 d« Pokanju... Mi ima-''aii'' ki >iai)r P0Ve- To so veliki ju-L J4nske,';dvl^jo mnogo preglavic V i!° »ko7.; J":lež»- 30.5
n bom-
tiij"' ča!u , tak° visoke kakor jaz. tod/ naših , r Sem jaz tu, še ni bil UC>led la, ,et: "tonil je pač cn Čeh rafcsa n® Potr L °m,J,jcnosti. Denarja
W ''ter ' alior samo vino po dve ' Ali n; potrebovali bi samo to-a' Hrano pa iinamo prav
t
dobro. Zjutraj je res samo črna kava. Opoldan pa je juha, meso, za prikuho pa je fižol,' krompir, kumare ali kaj drugega. Zzvečer pa imamo čaj z rumom, kos sira, klobase, ali kaj podobnega; poleg tega pa še vsak dan pol litra vina. Nekoliko dolgčas mi je pa, ker tukaj je le malo Slovencev. So večinoma Ogri. Če nam bo šlo še nadalje tako po sreči, bom, čt Bog da, zopet kmalu v Žireh. Na dom se zmi-raj spominjam; prav dostikrat >se mi sanja, da sem v Žireh v cerkvi, da sna-žim -'in zaljšam . oltarje. Seve, ko se zbudim, sem 'zopet tukaj. Dostikrat sem že rekel, da nismo vedeli, kako dobro se nam je godilo prej. Ali sedaj šele vemo, kaj smo imeli. Upajmo. da nam Bog zopet povrne one zlate čase.
Ob koncu Vas prisrčno pozdravljam — Ivan Filipič.
Kratko — pa veliko.
Jožef Špelič iz Verbovca, četovodja na severnem bojišču, je pisal te dni svojemu očetu Francetu prav kratko pismo, ki pa veliko pove. Pravi: "Dragi starši! Dolgo Vam že nisem pisal. Jaz sem bil ujet dne 19.vsušca, pa sem ušel. Zdaj 18. julija so me Rusi zopet ujeli, pa sem jim še enkrat ušel. Zdaj pa Vam pišem, da sem še zmeraj zdrav."
G. 2300 m. dne 25. jul. 1915.
Vojak Janez J. piše iz svojega sneženega brloga ob,italijanski meji.....
Danes sem prejel Vašo karto z največjim veseljem, kajti sedaj nismo dobili že dolgo časa nič pošte. Bilo nam je vsem zelo dolgčas. Jaz sem komaj čakal, kdaj dobim kako karto ali pismo, da bi vedel, ali še kdo živi na Bledu ali ne. Vi ne veste koliko je vredna tukaj ena karta; vsi se veselimo, če nam pove kaj novega. Živimo tukaj kakor bratje eden za drugega; ali tiste sreče nimam, da bi bil s kakim domačim dalj časa skupaj; kar jih je bilo, je nekaj mrtvih, nekaj ranjenih, tako da sem od nas >sani pri naši bateriji. Na severnem bojišču smo bili ravno 10
mesecev v bojih: ........ Ko bi nam
ta pajac ne bil napovedal vojske, bi bili ini kmalu doma; tako pa še mogoče traja par mesecev. Dolgo pa Tali-jan ne bo vzdržal. Dokler bomo mi še tako močni kot sedaj, ne bo še prišel v Trst in Gorico. Mi stojimo na visokem hribu. Italijani nam pošiljajo precej velike in zelo drage krogle; toda kaj jim koristi revežem, če pa vsaka črez nas v drugi hrib uide. Mi smo nezadovoljni, če ne streljajo, ker potem ne porabijo nič streliva. Vča-
sih jih razdražimo, da jih neprestano pošiljajo sem; mi pa imamo kratek čas ko opazujemo krogle, ki lete po zraku.
Lahi nas še ne bodo ukrotili, so še premladi; izkušeno vojaštvo več ve, kot samo učeno.
Jaz sem še zmerom zdrav posebno sedaj na planinah se mi zelo dopade. Pozdravlja vse Vaš Janez.
Junaški duh slovenskih vojakov
se zrcali iz sledečega pisma, ki ga je početkom avgusta poslal svoji ženi Josip Razdrli, doma v Dobrniču na Dolenjskem z ruskega bojišča: Naznanim, da nisem več pri trenu, ampak zopet pri kompaniji. Morali ismo oddati konje mlajšim in iti zopet v rojno črto. Sedaj bomo pa zopet pokali Ruse. Ne veš s kolikim veseljem grem nadnje.
Tu se bijejo najtežji boji; včeraj sem jo komaj odpetal. Mojega prijatelja Špeliča, ki ga tudi Ti poznaš, so že imeli kozaki, pa jim je vendar ušel. Ako bo še dolgo tako kot je zdaj, ne vem koliko časa bom še nosil celo kožo. Zmagujemo mi, a zmaga je huda. Sedaj sem vedno v roj ni črti na ravnem kakor na mizi, komaj tisoč korakov od Rusov.
Ruska infanterija ni "korajžna", a kozaki — to so tiči! Imajo majhne, dobro izučene konje. Navajeni so, da se na "komando" takoj vležejo in jih ne vidiš več. Kozaki imajo tudi dolge sulice na nogah, pa jih vendar užene-mo. Ko smo zadnjič po vasi patroli-rali, bilo je nas šest, smo ujeli tri ko-zake, med njimi enega častnika lepega, mladega. Od treh zaplenjenih pušk sem dobil po dve kroni nagrade.
Več mojih tovarišev je že padlo; mene je pa dosedaj še vedno obvavro-val dobri Bog. Vprašaš, če kaj molimo? In kako! Tukaj bolj v prvih vrstah nikdar ne slišiš grde besede; vedno se čuje le molitev in pobožni vzdih-ljaji. Z današnjega boja sem prišel, hvala Bogu, še zdrav. Kaj bo zopet po noči? Rama me boli od samega streljanja. V zadnjem boju sem oddal več kot tisoč strelov. Da bi bili le vsi "trefarji", da bi či mpreje pokončali to rujavo pošast. Slučajno mi je prišel danes v roko "Slovenec" z dne 12. julija. Bral sem članek o naskoku pri Kolomeji; objavil ga je naš dobri četovodja Jakopič, ki je bil ranjen z bajonetom. V tistem navalu sem bil tudi jaz. Gotovo si brala.
Prosim .pošlji mi večkrat kak slovenski časopis. Rad bi tudi bral "Domoljuba". Neveš kako željno skočimo k njemu, ako ga kateri dobi. Sinoči so nas zopet napadli Rusi, pa so se kmalu umaknili in premislili. Menda jim ni bil všeč prevelik "kraval" na naši strani. Grmelo je grozno in le čudo, da mi ni počilo uho. Vmes se je pa vendar še čulo petje, kar je pač značilno za junaški duh naših fantov. Spal nisem nič, zvečer pa zopet ne bom, pa saj bi se tudi ne spodobilo, ko pridejo zopet gostje. Pripravili se bomo z najlepšim pozdravom ostrih svin čenk. Živimo v brlogih kakor medvedi; pa tudi kosmati bomo kmalu kakor medvedi; a hudi kot sršeni. Živijo! Jaz sem zmir "korajžen" do zadnjega diha. Moli, da bi Bog dal kmalu mir in pa slavno zmago naši armadi.
Pred kratkim se je slišalo, da zasedejo to črto nemški vojaki in da pridemo mi nad polentarje. Da bi vsaj kmalu šli, potem bo videl Italijan, kaj se pravi braniti domovino in se bojevati z vojaki že navajenimi vojske. Našemu bataljonu je toliko par tisoč mož pobiti, kot Taljanom eno polento pojesti.
Ko pridemo mi, bo bežal Italijan, da se tudi v Benetkah ne h o več ustavil,
ker:
Nabita je puška in oster je meč, v junaškem pa srcu poguma še več. Na vragga, oj bratje, na vraga! Nevihti je dana gotova oblast zdrobiti v hipu stoletni c'lo hrast: Hujše mi planemo, urnejše zmanemo v prah spremenimo talijansko pošast, Doli s sovražniki! Živela Avstrija!
Andrej Roškar, vojak pri strojni puški, popisuje en tak prizor iz teh usodnih dni tako-le:
"Bilo je še mračno. Krog pol pete ure sem opazil, da se bližajo večje trume Italijanov našim postojankam, kjer je bila naša infanterija v kritjih. Dobil sem povelje, naj začnem streljati. Italijano so vpili in tulili, ko so začeli naskakovati, kakor divjaki. Točno ob tri četrt na peto uro je začelo pokati po ccli naši gorski planoti kakih 15 strojnih pušk. Opazovalci so z daljnogledi zasledovali učinek našega streljanja. Medsebojno smo bili zvezani s telefonom in se je tako od puške do puške dajalo navodilo, na katero stran in v kateri smeri naj vzame posamezna puška Italijane na muho. Grozen je bil učinek naših pušk. Prednje sovražne čete smo sproti pokosili k tlom. Od časa do časa smo islišali, kako so posamezne sovražne čete tulile, najbrž od strahu. Opazovalci so nam poročali, da se sovražne rezerve branijo naskakovati čez mrtve prve vrste; odtod to tuljenje. Tudi naša infanterija, ki je ležala kakih 500 do 600 metrov pred nami, je s svojimi streli mandrala Lahe k tlom, da je bilo veselje. Krog 8. ure dopoldne so polen-ta,'ji_ bili odbiti. Na celi črti, kakor daleč sem videl, so bežali proti jugozahodni strani."
Cadorna je hotel imeti višinski rob med Zagrajem in Redipuljo, hotel za vsako ceno I Pri Zdravščini, Polazzu in Vermeljanu se je že ustalil na pla-
noti, sedaj je hotel izvesti sunek iz Zdravščine na hrib Sv. Martina in iz Vermeljana na Doberdob in tako prisiliti Avstrijce, da izpraznijo tako vroče branjeni planotni rob med Zagrajem in Redipuljo. Sedaj se je moralo pokazati, kaj pravzaprav tiči v naših polkih in če so se v enajstmesečni trdi vojni šoli zadostno utrdili. Pokazati se je moralo, če se morejo naši polki upirati tudi desetkratni italijanski premoči. In pokazali so to, toda kdor je bil zraven, bodisi navaden vojak ali častnik, teh dni ne bo nikdar pozabil.
Italijanski jarki .so bili napolnjeni z mrliči; pokopavalo se je in pokopavalo a ni hotelo biti konca. In cele ure so vpili ranjenci, ki jih je na stotine in stotine ležalo med osvojenimi jarki in reko, in prosili za vodo.
Vsi vojaški oddelki od Zdravščine dol do Redipulje so morali sodelovati. Nadčloveška je bila energija posameznega moža, nadčloveška njegova moralna sila. In potem so prišle artilje-rijske rezerve in ojačenja in kriza je bila premagana.
Osem tednov že zadržujemo sovražnika v docela nepripravljenih postojankah ob ugonabljajočem pozicijskem boju, in trdno upamo, da v nepredol-gem času ponesemo vojno v sovražnikovo deželo.
Jel je zopet govoriti...
V bojih pri Arrasu na Francoskem je neki mlad Virtemberžan naenkrat izgubil dar govora. Bil je namreč v silovitem ognjit granat. Prišel je v bolnišnico v mestu Hattingen ob reki Ruhr. Neki ondotni trgovec je zadnjič enkrat povabil vse ranjence k sebi da jih je pogostil. Mladi Virtemberžan je bil razposajeno-vesel. Kar nenadoma je pa imel močan živčni napad, da se je zgrudil. Tovariši so ga močili in kmalu je prišel zopet k sebi, obenem je pa veselo zaklical: "Moj Bog, saj znam zopet govoriti!" In res! Govor se mu je zopet povrnil.
Razmere v Benetkah.
Lugano, 6. avgusta. Iz Benetk se poroča: Zadnje dni so se vršili tu težki izgredi stradajočih. Ker se je vsled vojne ustavil ves tujski promet, je na tisoče ljudi ostalo brez kruha. Večina trgovin na Piazzi je zaprta, hoteli so preurejeni v bolnišnice. Tudi premožni domačini so iz strahu pred sovražnimi letalci zapustili mesto. Trgi so zapuščeni. Tudi samostani so prazni, ker so se redovniki in redovnice u-rnaknili v notranjost dežele. Ker je dovažanje živil vsled vojaških transportov zelo otežkočeno, manjka najpotrebnejših živil. Cene so dosegle ne-zališano višino. Ker je ob obali ustavljen tudi ribolov, ne prihajajo na trg niti ribe, kar se ob pomanjkanju drugih živil sedaj posebno živo čuti. Vsak večer se zbirajo brezposelni delavci in drugi stradajoči, katerih število vsak dan narašča. Pred municipijem je prišlo do hrupnih demonstracij ter je straža le s težavo razkropila množico. Več oseb so tudi aretirali, a jih zopet izpustili, tembolj ker je bilo med njimi več mater z malimi otročiči. Župan Se je obrnil v Rim s prošnjo, da se nemudoma pošlje živila, ker se je drugače bati resnih nemirov.
ROJAKI IN ROJAKINJE SIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU.
Društvo Sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
ODBOR ZA LETO 1915.
Predsednik..................George Stonich.
Podpredsednik...............Stephen Kukar.
Tajnik..........................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr.
Blagajnik.......................John Petric.
Reditelj.......................Frank Kocjan.
NADZORNIKI:
Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.
Pri tem društvuj ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:
JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.
Moč materinskega čustva.
Pi*ed letom dni je uslužbenka kino-gledališča v Velikem Varadinu gospa Irma Toth izgubila svojo edino 12-letno hčerko. Odkar so deklico pokopali, mati ni imela pokoja; vedno se ji je zdelo, da njeno pokojno dete nima v grobu počitka, ker je voda vdrla v grob in krsto. Končno mati ni mogla več strpeti ter si je na pristojni oblasti izprosila dovoljenje, da smo odko-pati grob svoje hčerke. In res, komaj so začeli kopati, so že zadeli na vodo, ki je zalivala grob. Truplo deklice je bilo popolnoma nepoškodovano.
NAPRODAJ 11 LET STAR KONJI-ček s zaprego in kočijo. — 3 leta staro žrebe s sedlom ali vozom, in 1 leto staro žrebe, ki še ne zna voziti. Prodam poceni. Več pove: Gust Rosmark, Forest Park (Woodruff road), Joliet, 111.	84-86
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL.
Orpheum Theatre
Pofldeljek 27. septembra 1915
KJER VPRIZORI
Boston Opera Kompanija
SVETOMOZNANO IGRO'
£
Bohemian Girl:
(Cetko dekle)
ki je najpriljubnejša igra, kojo vprizorijo najznamenitejši ev-eopski in amerikanski gledališki igralci in igralke.
SO^Igralcev in igralk—SO
Nizka vstopnina—50c, 75c, $1.00 in $1.50
Dobite tikete zgodaj, da dobite najboljši sedaj, ker bo sedežer gotovo premalo za vse ljudstvo. Če ste že kdaj želeli videti najboljšo glediško predstavo, ne zamuditi te prilike.
Vsakdo, ki je poslal denar y staro domovino
—---POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
Y stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $16.50
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Pisma in pošiljatve naslorite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevskij. 9999 Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
"Dragi Ivan Petrovič, kaj naj storim? Svetujte mi: še včeraj sem Katji obljubil, da jo obiščem danes, ravno ob tem času. Izostati mi je nemogoče. Natašo ljubim kakor nevemkaj, v o-genj bi šel zanjo, toda — sami priznajte, tako popolnoma odpustiti, to vendar ne gre..."
"Saj ni nič zato, če se peljete..."
"Kaj pa poreče Nataša? Ona bo gotovo huda. Ivan Petrovič, rešite me kako iz zadrege."
"Po mojem mnenju je bolje, da se peljete. Saj veste, kako vas ona ljubi; venomer se ji bo zdelo, da vam je dolgčas pri nji in da le po sili sedite v njeni družbi. Nepriailjenost je boljša. Sicer pa pojdiva, pomagal vam bom."
"Golobček, Ivan Petrovič, kako ste dobri!"
Stopila sva v sobo; malo kasneje sem mu dejal:
"Ravnokar sem videl vašega očeta."
"Kje?" je vzkliknil on preplašeno.
"Na ulici, slučajno. Postal je z mano par trenotkov in zopet pravil, da me obišče. Vprašal me je tudi, če li vem, kje ste vi zdaj? Rekel je da bi vas jako rad videl, ker vam ima povedati nekaj posebnega."
"Ah, Aljoša, ne daj mu čakati, pojdi k njemu," se je oglasila Nataša, ki je uganila moj namen.
"Toda kje ga zdaj najdem? Ali je doma?"
"Ne, zdi se mi, da je rekel, da pojde h grofinji."
"Kaj torej —," je naivno izpregovo-ril Aljoša in se žalostno ozrl v Natašo.
"Ah, Aljoša, kaj torej!" je rekla ona. Ali hočeš zares opustiti to znanje, da me pomiriš? To je vendar otročje. Prvič je to nemogoče, drugič pa navadna nehvaležnost nasproti Katji. Prijatelja sta; zveze se ne dado tako odurno prekinjati. Naposled pa bi me samo žalil, ako misliš, da sem tako ljubosumna nate. Pojdi, nemudoma pojdi, prosim te! Tako pomiriš tudi očeta."
"Nataša ti si angelj; niti tvojega malega prstka nisem vreden!" je vzkliknil Aljoša z navdušenjem in kesa-njem. "Ti si tako dobra, jaz pa — jaz — ah, vedi vse! Ravnokar sem zunaj v kuhinji prosil Ivana Petroviča, naj mi pomore, da odidem od tebe. A ne sodi me, angelj Nataša! Moja krivda ni popolna, kajti ljubim te tisočkrat bolj od vsega na svetu, in zato sem s\ izmislil nekaj novega: da se popolnoma razodenem Katji in ji nemudoma povem najin sedanji položaj in vse, kar je bilo snoči. Ona si bo kaj izmislila v najino rešitev, ona, ki nama je z vso svojo dušo vdana..."
"Le pojdi," je odgovorila Nataša z nasmehom, "in še nekaj, prijatelj: jaz bi se sama zelo rada seznanila s Katjo. Kako bi se to zgodilo?"
Radost Aljoše ni našla mej. Takoj se je spustil v načrte, kako bi se seznanili. Toda stvar je bila zel olahka: Katja si bo izmislila. Z ognjevito gorečnostjo je razvijal svojo misel. Obljubil je, da se že v dveh lirah vrne z odgovorom in ostane ves večer pri Nataši.
"Ali res prideš?" je vprašala Nataša, odpuščajoč ga.
"Ali mar dvomiš? Zbogom, Nataša, ti moja ljubljena, na veke ljubljena. Zdrav ostani. Vanja! Ah, moj Bog, lv vsem lepem -eni vam rekel ti; veste kaj, Ivan Petrovič, rad vas imam •— zakaj se ne tikava? Tikajva se?"
"Pa se tikajva?" ^ ''ijvala Bogu. Kolikokrat sem že mislil flir ,tp! Pa si nikoli nisem prav tipa!, reči vam. Zc zopet pravim vil Tikati je. pravzaprav zelo težko. Zdi se mi, da Tolstoj nekje prav lepo pripoveduje, kako sta -e dva pobratila, jpa -e nista mogla tikati in sta se vedno izogibala takih stavkov v katerih se nahajajo zaimki... Ah. Nataša, enkrat morava citati skupaj "Dctinstvo in mladost*; to je lepo!"
"Pojdi že enkrat," ga je gonila Nataša sineje se, "od samega veselja se je zaklepetal..."
"Zbogom! Čez dve uri bom pri tebi."
Poljubil ji je roko in naglo odšel.
"Vidiš, vidiš, Vanja!" je dejala ona in solze »o jo oblilc.
Dve uri sem sedel pri nji in jo tolažil, dokler se ini ni posrečilo, prepričati jo docela. Seveda je imela prav v v-ej svoji bojazni. Srce se mi je krčilo od bolečine in bal sem se zanjo, ko sem si predstavljal njen sedanji položaj; a kaj sem hotel!
Čuden se mi je zdel tudi Aljoša. Ni je ljubil manj, nego prej, temveč morda celo še silneje in mučneje, od kesa-nja in hvaležnosti; todu obenem jc v njegovem srcu nova ljubezen poganjala krepke korenine. Kako se bo to končalo — tega ni bilo mogoče pro rokovati. Kakšna da je Katja, na to sem bil sam zelo radoveden; iznova sem se zaobljubil Nataši, da se se z na iiim z njo.
Proti koncu je postala celo nekako dobre volje. Pripovedoval sem ji med drugim vse o Neli, o Maslobojevu, o Bubnovi, o svojem današnjem sreča nju s knezom pri Maslobojevu in o napovedanem svidenju ob sedmih. Vse to jo je silno zanimalo. O stariših sent
ji zamolčal, zakaj nameravani dvoboj Nikolaja Vergejeviča s knezom bi jo bil lahko prestrašil. Tudi ona se je zelo čudila knezovim odnosom do Ma-slobojeva in njegovi veliki želji, da bi se z menoj seznanil, dasiravno je ta časni položaj vse to precej vtemelje-val...
Ob treh sem se vrnil domov in jasnega obrazka me je pozdravila Neli...,
ŠESTO POGLAVJE.
Točno ob sedmih zvečer sem bil že pri Maslobojevu, ki me je sprejel z glasnimi vzkliki in z razprostrtimi rokami. Razume se samo po sebi, da je bil na pol pijan. Najbolj pa sem se začudil nenavadni mpripravam k mojemu sprejemu. Videti je bilo, da sem bil pričakovan. Čedni samovar iz tom-baka je vrel na okrogli mizici, pokriti z lepim in dragim namiznikom. Čajna priprava se je blestela v kristalu, srebru in porcelanu. Na drugi mizici, pokriti z drugačnim, a nič manj bogatim prtom, so stali krožniki s sladčicami in sadjem, da je bilo videti, kakor cela sadna trgovina. Na tretji mizi, pokriti s snežnobelim namiznikom, so bili raznovrstni prigrizki: kaviar, sir, paštete, klobase, gnjat, riba in zbor lepih kristalnih steklenih z žganjem mnogovrstnega imena in krasni barev, zelene, temnordeče, rjave in zlatorume-ne. Na majhni mizici ob strani, ki je bila istotako belo pogrnjena, sta stali dve posodi s šampanjcem, na mizi pred divanom pa so se ponašale tri buteljke: Sauterne, Lafitte in konjak, iz trgovine Elizejeva, ki so morale biti zelo drage. Za čajno mizico je sedela Aleksandra Semjonovna v — dasiravno priprosti, toda vendar izbrani in zares prav srečno premišljeni — obleki in nakitu. V zavesti, da se ji poda, se je očividno ponašala z njo; k mojemu sprejemu se je dvignila tako nekam slovesno. Zadovoljnost in veselje se je blestelo na njenem svežem obražku. Maslobojev je imel krasne kitajske brezpetnike, široko spalno suknjo ter sveže in gizdalinsko perilo. Na rajci je imel povsod, kamor jih je bilo količkaj mogoče pripeti, modne zaponke in gumbe. Lasje so bili po modi na-maziljeni in razčesani.
Bil sem tako osupel, da sem se z odprtimi usti ustavil sredi sobe in gledal zdaj Maslobojeva, zdaj Aleksandro Semjonovno, katere zadovoljnost je segala malodane do blaženosti.
"Kaj je to, Maslobojev, ali imaš nocoj morebiti povabljen večer?" sem vzkliknil naposled nemirno.
"Ne. sam si," je odgovoril svečano.
"Kaj pa misliš," — pokazal sem na jedila, — "s tem vendar lahko cel polk nakrmiš!"
"In napojim, — poglavitno si pozabil: napojim!" jc dodal Maslobojev.
"In vse to je samo zame?"
"In za Aleksandro Semjonovno. Vse to ti je pripravila ona."
"Vidite ga, saj sem vedela!" je vzkliknila Aleksandra Semjonovna in zardela, a ni niti najmanj izgubila svoje očividne zadovoljnosti. "Bog varuj, da bi gosta dostojno sprejel; takoj zveli krivdo name!"
"Misli si, od ranega jutra je skrbela in pripravljala, kakor hitro je slišala, da prideš na večer..."
"Že spet se laže! Ne od ranega jutra, temveč od včeraj zvečer. Ko ste snoči prišli, ste mi takoj povedali, da pridejo v poset za celi večer..."
"Napačno ste slišali."
"Nisem napačno sijala; res je bilo tako. Jaz se nikdar ne zlažem. Zakaj ne bi gosta sprejela? Živiva in živiva, nikdo ne hodi k nama, imava pa vendarle. Naj dobri ljudje vidijo, da tudi pri nas živimo po človečje!"
"In v prvi vrsti naj vidijo, kako velikodušna gospodinja ini rediteljica ste vi," je dodal Maslobojev. "Misli si, prijatelj, kaj se je zgodilo z menoj! Ho-landsko srajco je obesila name, zaponke mi je natikala, kitajsko spalno suknjo in opaiike; lastnoročno ini jc raz-česala lase in jih namazilila z berga-molnim oljem, pa še z nekako Creine-Brulee, s parfumom me je hotela po-škrpiti, česar pa nisem mogel več str-peti, temveč sem vstal in pokazal svojo oblast...
"Nobeno bergainotno olje, temveč najfinejša francoska pomada!" se je vročekrvno oglasila Aleksandra Semjonovna. "Sauii presodite, Ivan Petrovič, niti v gledališče, niti na ples, nikamer me ne pusti, samo obleko mi daruje; čemu mi bo obleka? Nakitim se, pa hodiln sama po sobi. Nihče, nihče in nihče ne pride k nam na obisk, samo dopoldne prihajajo ljudje po o-pravkih in takrat moram jaz stran. Pri tem pa imamo samovar in posodo, in lepe čašice imamo, vse sama darila. In jedila nama prinašajo, kupujeva skoro samo vino, pa še včasih kakšno pomado, pa tamle tiste prigrizke, pašteto, gnjat in sladčice sva kupila za vas. Da bi prišel vsaj kdo pogledat, kako živiva! Celo leto sem si mislila in čakala, da pride kak gost, pravi gost, pa mu pokaževa vse to in ga pogostiva: ljudje bodo hvalili in samim nama bo ljubo; da pa sem ga namazilila, tega bedak ni vreden, — on bi hodil vedno umazan okrog. Vidite, kakšno
suknjo ima: v dar jo je dobil. Ali je vreden take suknje? On bi se ga samo nasrkal; to je njegovo veselje. Videli boste, da vas pred čajem poprosi za žganje."
"Pa res, to je pravo; poskusiva ga, Vanjka, zlafice in srebrnice, predno se s pokrepčano dušo lotiva drugih pijač.'
"Saj sem vedela!"
"Ne bojte se, Sašica, tudi čajčka bova pila, s konjačkom, na vaše zdravje!"
"Tako je!" je vzkliknila ona in plos-knila z rokami. "Hanski čaj je, po šest rabljev funt, predvčerajšnjim nama ga je trgovec podaril, on pa ga hoče piti s konjakom. Ne poslušajte ga, Ivan Petrovič; takoj vam nalijem, da sami vidite, kakšen čaj je to!"
In lotila se je samovarja.
Očividno je bilo, da me hočeta obdržati ves večer. Aleksandra Semjonovna je celo leto čakala gosta, in zdaj si je hotela ohladiti dušo na meni! Vse to mi ni bilo posebno po godu.
Sedel sem. "Poslušaj, Maslobojev," sem dejal, "saj nikakor nisem prišel k tebi v goste, temveč po opravkih; ti sam si me vabil, da mi nekaj poveš..."
"Opravek je opravek, prijateljska zabava pa je tudi nekaj vredna."
"Ne, duša moja, ne računaj name. Ob pol devetih se moram posloviti. Opravek imam; obljubil sem..."
"Ne verjamem. Prosim te, kaj počenjaš z menoj? Kaj počenjaš z Aleksandro Semjonovno? Le poglej jo, kako je prebledela. Čemu me je potem namazilila? Pomisli da imam bergainotno olje v laseh!"
"Vedno se šališ, Maslobojev. Aleksandri Semjonovni prisegam, da pridem prihodnji teden, ali makar že v petek k vama na obed; danes pa, dragi moj, sem obljubil, ali bolje rečeno, moram pač nekam iti. Rajši mi povej, kaj si mi hotel razodeti?"
"Torej ostanete res samo do pol devetih?" je vzkliknila Aleksandra Semjonovna s plahim in žalostnim glasom, skoro plakaje, in mi podala ča-šico izvrstnega čaja.
"Pomirite se, Sašica, vse to je neumnost," se je oglasil Maslobojev. "On vstane, vse drugo ne velja. Ti, Vanja, pa mi rajši povej, kam imaš venomer pota? Kakšne opravke imaš? Ali smem vedeti? Saj vsak dan nekam tekaš; delaš ne..."
"Čemu ti bo to? Sicer pa ti morda kasneje povem. Reci rajši, čemu si včeraj prišel k meni, ko sem ti sam povedal, da me ne bo doma; ali se ne spominjaš?"
"Potem sem se spomnil, včeraj pa sem pozabil. Za res sem hotel govoriti s teboj po opravkih, tpda pred vsem sem moral potolažiti Aleksandro Semjonovno. 'Prijatelja se ti je pokazal,' mi je dejala, 'zakaj ga ne povabiš?' Že štiri dni, dragi moj, me je preganjala zaradi tebe, za bergamotno olje mi bo na onem svetu gotovo štirideset grehov odpuščenih, toda sem si mislil, zakaj ne bi presedel večera .po prijateljski šegi? Zato sem vporabil vojno zvijačo: napisal sem ti, da je stvar tako važna, da se vse naše ladje potope, ako ne prideš."
Naprosil sem ga, naj v bodoče ne dela tako temveč naj mi rajši resnico pove. Sicer pa me ta izjava ni popolnoma zadovoljila.
"Zakaj pa si mi prej ušel?" sem ga vprašal.
"Prej sem imel resničen opravek, niti toličkanj se ti ne zlažem."
"Kaj ne da s knezom?"
"Ali vam ugaja naš čaj?" je vprašala Aleksandra Semjonovna z medenim glaskom.
Pet minut je že čakala, da pohvalim njen čaj, ne da bi mi prišlo na um.
"Izvrsten je, Aleksandra Semjonovna, imeniten! Takšnega še nisem pil."
Aleksandra Semjonovna je kar zardela od zadovoljnosti in mi naglo še enkrat nalila.
"Knez," je vzkliknil Maslobojev. 'Ta knez, dragi moj, je tak falot, takšen lump — no! Veš. brate, kaj ti pravim: jaz sem sicer tudi lump, a za same čistosti voljo bi ne hotel biti v njegovi koži. A dovolj; molčiva! To edino ti morem povedati v njem."
"Jaz pa sem kakor nalašč prišel k tebi z namenom, da te vprašam med drugim tudi kaj o njem. Tuda to pozneje. Zakaj pa si včeraj v moji odsotnosti dajal moji Heleni sladčice in plesal pred njo? In o čem si mogel govoriti z njo poldrugo uro?"
"Helena je majhno dekletce, dva-naj-t ali trinajst let staro, ki živi začasno pri Ivanu Petroviču," je razložil Maslobojev, nenadoma se obrnivši k Aleksandri Semjonovni. "Le glej. Vanja, le glej," je nadaljeval, kažoč nanjo s prstom, "kar užgala se je, ko je slišala, da sem neznanemu dekletu nesel sladčic: zardela jc in strepetala, kakor bi bil iz samokresa ustrelil; — vidiš, kako se ji očesca iskre, kakor dva ogla. Nič ne pomaga prikrivanje, Aleksandra Semjonovna, že vemo, da ste ljubosumni. I)a nisem povedal, da gre za enajstletno dekletce, bi me bila potegnila za lase, še bergamotno olje me ne bi otelo!"
"Tudi tako te ne bo!"
S temi besedami jc Aleksandra Semjonovna z enim skok6m planila izza čajne mizice k nama, in preden si je Maslobojev mogel glavo zavarovati, ga je zgrabila za pramen las in ga pošteno stresla.
"Na! Tu imaš! Ne predrzni se govoriti pred gostom, da sem ljubosumna, ne predrzni se, ne drzni sel"
Zardela je v obraz in navzlic temu, da se je smejala, je Maslobojev dobro izkupil.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR
lu prejeti boste po ek9pic-u eno steklenico HAMILTON CLUB PURE WHISKEY (one full quart) in min mm rt finega, SOMA POUT WINE. Obe1 steklenici ošljetuo v lepem zaboju — le za en sam papirnat dolar. Pišite O. F. ZA-Rl'IiA A CO., 318 Third Av. Pittsburg, Pa.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlog» ter pošilja denar na vse dele tveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Frank Lopartz
400 Ohio Street
JOLIET
--^-
STARA
GOSTILNA
-^-
NAJBOLJŠA # POSTREŽBA.
m IMPMIMUlMiMIMflMM D
JOHN
N. W. Phone 348
d
1 g
i 1
[3j :.:Slovenska Gostilna::: 8
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, S3 Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
i Oscar J. Stephen i
Sobe »H in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
m jt^vinti Inotar

gfj Kupuje in prodaja zemljišča S gi v mestu in na deželi.	g!
■U Zavaruje hiše in pohištva pro- t^j ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- K ifi škodbi.	^
Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim.	u;
£ Izdeluje vsakovrstna v notar- ^
isko stroko spadajoča pisanja. S
-S
Govori nemško in angleško. ^
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo W lej postregli z najnižjimi tržnim'ct" nami. Mi imamo v zalogi vsakovw-nega lesa.	-..ffiW L
Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk ii šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ^ ^ blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi« pri nas in oglej si našo zalogo! M'11 bomo zadovoljili in ti prihranili te^
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vo?1 DES PLAINES I NCLINTON S?*
Geo. Svetleči
liliisiliii!^
y; prvi salun a ffi onkraj mosta £
H s »»s »s s s S S** ;
Chicago Telephone 3868L ap 107 RUBY STREET, JOLIET, DOBRODOŠLI!
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL.
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Garnsey, Wood & Len«0"
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg« Oba tel. 891.	JOLIET, P^:
J
Metropolitan Drug Si
N. Chicago 4 Jacksom Stt-
Slovanska lekarni
+ JOHNSONOVI \\ "BELLflDONN/T 0BL®
tUOAsiuCpUwioraiHi*	I
REVMATIZMU	SLAB0CTW r ČLENKU —J
HRCUOSTl	PLJUiNH IN PRSNIH	.]
BOLESn . KOLKU	MRAZENJU . ŽIVOTU
BOLESTIH » ČLENKIH	VNETJU OPRSNS W**
NEVRALQJl PROTTNU	PREHLAJENJU
OTRPLOSTI UhC	BOLESTIH r LH5JMI
SLABOTNE« KH&)	BOLESTIH » KBffif HtB¥y KA&JU
mmmmwmmmmi
iwoii
Navadila pomota
Na tisoče ameriškega.naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-njaje nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odpomore pri:
ZABASANOSTI,
NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI,
NAPUHNJENOSTI,
BOLEČINAH V DROBU,
ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI,
OSLABELOSTI.
Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost 111 njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih nerednos11 v prebavnih organih.
TRINER5
BITTER-WINE 1
trinerovo
H0RKE VINO
"»•A<Wi b/ JOSEPH TR1NCR
SA*M»nd Ave. CHlCACO. ILL
V VSEH LEKARNAH
CENA $1.00.
Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60e' '
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.	-
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO, ft1'
O*«««

mMMmmMmmmmm
IMBja Hi^ifi^ili^ifi^iB la'tfi Kaifi^ifi^ili^ifilHH
«Učite svojo deco slovensko
s	=
fi	moliti in citati
_
® 'z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
if Katekizem
s
H KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
S _______ _ _________
fi jlF^^ --
j Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
S
s
j. ■ ■ ■'	Pišite ponj na:
J Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
---------------------------------------------------------
PONIŽANI IN RAZŽALJENI,
(Nadaljevanje s 6. strani.)
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff BIdg.	Joliet, 111.
idar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
10J0 GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. to pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
JOLIET
uby and Broadway
Samo pri meni se dobe patentirani! in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-lu ženskih in moških las, kakor tudi zn rast moških brk in brade; za l-evmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule. ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev m vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vara pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
—Et=
POPACA NARAVNA OHISKA VINA
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkoid prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28 th St., LORAIN, OHIO.
Gonkord rudeče vino 60c salona Catawba belo vino 8Qc galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-° noma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ,ali iC°ney Order.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
m. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th n. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
106 Loughran Bldg.
Caw and Chicago St». JOLIET
Pcsojnje denar na zemljišča
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER I
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
POZORI POZOR!
SLAVNOZNANI
Slovenski pop
Proti žeji - najbolje sredstvo.
^iiu več ga piješ tembolj se ti priljubi.
roleg tega izdelujemo še mnogo drugih K sladkih pijač za krepčilo.
PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje I izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
Seott St.	Joliet, 111
^ai- "' 2275 N. W. 480, oh nedeljah N, W. :U4
SPOMLADNE IN LETNE OBLEKE
Čedne in moderne obleke za odrasle jn mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni y popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiket« izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na sever«! strani mesta.
Frank Juričič
imi n. a*««* n iourr. il*-
Joliet Stn Dye House
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije gSLin ambulanci pripravljeni ponoči in L podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše ko-^kčije. Cene zmerne. — Ženske slučaje iiiii i min ep»oskrbuie soproga, ki'je izkušena v ................tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. 1741 commercial ave.	south chicago, ills.
>' ~~ ^^.^"^mMmmmmm^mfmmmmmmmwmmm yr ■ rnmmmm^ggamr^mmmmmacjramMMm^Mmam^mmMmi
Ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Ht*Q	^ Vlade Zd. Bržav,
41Aat11ltl1CJl Postne Hranilnice
I N	in Bržave Illinois.
I Hd 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
| obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. ! irst National Bank
iiissfe^ PREMOŽENJE NAB $4,500,000.00
m**mmm	____________ _ „_______
"''''»''dmmmtmmmmmVammmmVmfmmmmmmimmimimmmlimrmMrmammmmmmmmBmmt
z lastnimi očmi. Vrgel je obadva pred vrata, sam pa se je peljal za nekaj časa v London. Ona je bila že noseča in kmalu nato, ko jo je zapodil, je rodila hčer — to se pravi, ne hčer, temveč sinčka, da, sinčka je rodila, in za Vladimirčka so ga krstili; Pfefferku-chen mu je kumoval. Nato je odpotovala s Pfefferkuchnoin, ki je imel nekaj denarja, in prehodila Švico in Italijo in ne vem kaj še, tako da sta bila v vseh poetičnih deželah, kakor se spodobi. Ona je vedno plakala, Pfef-ferkuchen je stokal, več let je preteklo medtem in deklica je rastla. Vse drugo se je izteklo knezu posreči, samo to je bilo slabo, da se mu ni posrečilo, dobiti v roke pisane obljube, katero jj je bil dal, da jo vzame za ženo. 'Nizka duša!' mu je dejala ob slovesu, '—o-kradel si me in onečastil, in zdaj me zapuščaš! Srečno! Listine pa ti ne dam; ne zato, da bi hotela kdaj postati tvoja žena, temveč zato, ker si ti te listine bojiš; naj torej ostane do smrti v mojih rokah!" Z eno besedo, raz-koračila se je, toda knez je ostal miren. Sploh je takšnim podležem zelo dobrodošlo, ako imajo opravka s tako-zvanimi vzvišenimi bitji, ki so tako plemenita, da jih je vselej lahko pre-variti, in se zadovoljujejo vedno le z vzvišenim in plemenitim zaničevanjem, mesto da bi rešila svojo stvar po praktični poti zakona, ako jo je le mogoče nastopiti. Knez se ni menil za to, da se ga ta mati spominja s ponosnim zaničevanjem in hrani njegovo listino, saj je vedel, da se prej obesi, preden ga vporabi; njegova vest je bila začasno mirna. Ona pa, dasiravno mu je pljunila v podlo lice, je morala vendar iskrbeti za Vladimirčka; kaj bo z njim, če ona umrje? Toda o tem ni bilo časa premišljati. Tudi Bruderschaft jo je bodril in ni mislil na bodočnost, temveč je prebiral z njo Schillerja. Naposled je Bruderschaft zbolel in u-mrl..."	t
'•Reči hočeš Pfefferkuchen?" "Seveda, Pfefferkuchen, zlodej ga t vzemi! Ona pa..."
"Čakaj: koliko let sta potovala po M svetu?"
"Da se ti ne zlažem, blizu dvesto. 1 Ona se je torej vrnila v Krakov, toda oče je ni sprejel; proklel jo je, ona je umrla, knez pa se je prekrižal od veselja. Tam sem bil, medico pil, po brkih mokro, pa ni v usta prišlo; — pijva, brat Vanja!"
"Zdi se mi, Maslobojev, da si njegov zaupnik v tej zadevi." "Ali bi tako rad vedel?" "Samo to mi ne gre v glavo, kaj moreš storiti zanj!"
"Vidiš, ko se je ona po desetletni odsotnosti pod tujim imenom vrnila I iz Pariza, je bilo treba poizvedeti vse to, kar se tiče Bruderschafta, starca, otroka, in če se je zares vrnila in umr- I la, kje da je listina, in tako dalje v ne-1 skončnost. In še druge stvari! Malopridnež je to; varuj se ga Vanja, Ma-slobojeva pa nikdar ne imenuj podleža. Dasiravno je lump, kajti po mojem mnenju so vsi ljudje lumpi, toda nasproti tebi ni. Pošteno sem se ga I že navlekel, a zapomni si, ako se ti kadarkoli, bodisi zdaj, bodisi šele k letu, zazdi, da te je Maslobojev v čem pre-1 kanil, — potem vedi, da Maslobojev pazi nate brez slabega namena. Zato pa ne veruj nobeni sumnji, temveč rajši pridi in se razodeni Maslobojevu samemu z bratovsko odkritosrčnostjo. Ali boš kaj pil?" "Hvala." "Jedel?"
"Ne, prijatelj, oprosti..." "Potem pa se poberi; tričetrt na devet je, in ti si rad točen. Čas je že, da greš."
"Kaj? Kako? Napil se je do pijanosti, pa goni gosta od hiše! Vedno je takšen! Ah, ti nesramnež!" je vzkliknila Aleksandra Semjonovna in toliko da ni zaplakala.
"Konjik in pešec ne sedita skupaj! Aleksandra Semjonovna, midva ostaneva in se bova čudila drug drugemu. Ta pa je general! Ne, Vanja, zlagal isem se; ni on general, temveč jaz sem falot! Poglej, komu sem podoben se-dajle? Kaj sem pred teboj? Odpusti, Vanja, ne obsojaj me in daj, da izli-jem..."
ObjeP me je in se razjokal. Začel sem se poslavljati.
"Ah, moj Bog! Midva pa sva pripravila tudi večerjo," je govorila Aleksandra Semjonovna v bridki žalosti. "Kaj pa v petek, ali naju obiščete?"
"Pridem, Aleksandra Semjonovna. častna beseda, da pridem."
"In pa, morda boste zamerili, ker je on tako pijan. Ne zamerite, Ivan Petrovič, saj je dober, zelo dober, in vas — kako vas ima rad. Npč in dan mi zdaj neprestano pripoveduje o vas. Nalašč mi je kupil vaše knjige; flisem jih še prečkala, a jutri začnem. In kako bo meni milo, če pridete, tega si ne morete misliti! Nikogar ne vidim, nikogar ni, da bi posedel pri naju. Vse imava, pa sama sediva. Kako lepo je bilo, ko sem zdaj poslušala in poslušala, kako sta govorila. Do petka torej!"
(Dalje prih.)
— Priporočajte in razširjajte Amer. Slovenca, ki je najboljši slov. list v Ameriki.
izognil nekaterih točk. Maslobojev je s posebni zanimanjem poslušal vse, kar se je tikalo kneza; večkrat me je ustavil in me začel izpraševati mnogo-kaj od kraja, dokler ni vedel vsega dovolj natanko. Moje pripovedovanje je trajalo kakšne pol ure.
"Hm! Umno glavo ima ta deklica," je razsodil Maslobojev. "Čeravno morebiti ni popolnoma pravilno ugibala glede kneza, dobro je že to, da je ob prvem koraku spoznala, s kom ima o-praviti, in pretrgala vse razmerje z njim. Vrla Natalija Nikolajevna! Na njeno zdravje!" Izpraznil je kozarec. "Tu ni bilo treba samo uma, temveč tudi srca, da se ni dala prevarati. In srce je ni pustilo na,cedilu. Njena igra je seve izgubljena: knez bo vstrajal pri svojem in Aljoša jo zapusti. Ihmenjev se mi smili, da mora plačati temu podležu desettisoč odškodnine! Kdo pa ga je zastopal v pravdi? Najbrž nihče! Aj, takšni so vsi ti ljudje vročega in plemenitega srca. Za nikamer niso! S knezom bi bilo treba drugače ravnati. O, jaz bi bil že našel Ihmenjevu takšnega odvetnika!"
Nevoljno je udaril po mizi. "No, kaj je torej s knezom?" I "Tebi hodi vedno le knez po glavi! Kaj naj ti povem o njem? Še za to mi je žal, kar se mzinil. Samo posvariti sem te hotel grede tega lumpa, i veš, Vanja, in takorekoč zavarovati 1 pred njegovim vplivom. Kdor se z njim zavezuje, ta ni brez nevarnosti. Torej glej, da boš dobro napenjal ušesa, to je vse. Ti si mislil, da ti hočem razodeti bogvekakšne pariške skrivnosti. Takojs se vidi, da si romanopisec! Kaj naj rečem o lumpu! Lump je lump... Povem ti naprimer en njegov slavni čin, seveda brez mest, krajev in oseb, to je, brez koledarske natančnosti. Ti veš, da se je v svoji prvi mladosti, ko je bil primoran še od kan-celistovske plače živeti, oženil z bogato trgovko. S to trgovko ni ravnal preveč prijazno in, dasi se zdaj ne gre za njo, ti bodi vendar povedano, prijatelj Vanja, da je bila to ob vsakem času njegova omiljena obrt. Še en slučaj! Potoval je v tuji svet. Tam..."
"Čakaj, Maslobojev, o katerem potovanju govoriš? Katerega leta?"
"Bilo je baš pred devetindevetdese-timi leti in tremi meseci. Tam je torej preslepil nekemu očetu hčer in jo vzel s seboj v Pariz. In kako je to napravil! Oče je bil nekak tovarnar ali deležnik takšnega podjetja, z gotovostjo ne vem. To, kar ti pripovedujem, so namreč zaključki mojega lastnega razuma in sklepi po drugih podatkih. Knez ga je prekanil in se vrinil celo v njegovo podjetje. Prekanil ga je popolnoma in si izposodil od njega tudi denarja, o katerem je imel stari seveda svoje dokumente. Knez pa bi si bil rad tako izposodil, da bi ne vrnil, torej po domače rečeno, ukradel. Stari je imel hčer, hči je bila krasoti-ca, vanjo pa je bil zaljubljen idealen človek, bratec Schillerjev, poet in obenem trgovec, mlad sanjar prave nemške vrste, nekakšen Pfefferkuchen."
"Reči hočeš, da se je pisal Pfefferkuchen?"
"Morda tudi ni bil Pfefferkuchen, vrag ga vzemi, saj se zanj ne gre. Samo knez se je prikupil hčeri, prikupil se ji tako, da se je zaljubila vanj, kakor blazna. Knez je zahrepenel takrat po dvojem: prvič po hčerki in drugič po dokumentih o vsoti, izposojeni od njenega očeta. Ključe vseh očetovih omar je imela njegova hči. Tako brezumno je stari ljubil svojo hčer, da je ni hotel dati v zakon. Res, da ne. Na vsakega snubca je bil ljubosumen, ni se mu zdelo mogoče, ločiti se od nje in tudi Pfefferkuchna je nagnal ta čudaški Anglež..."
"Anglež? Kje pa se je godilo vse to?
"Samo tako, prilično, sem dejal: Anglež, ti pa takoj zagrabiš. To se je ! godilo v mestu Santa Fe de Bogota, nemara tudi v Krakovu, bržkone pa v kneževini Nasavski, kakor stoji zapisano na kisli vodi, ravno v Nasavi; ali si zdaj zadovoljen? Vidiš torej, knez je dekle preslepil in jo odpeljal'očetu, ona pa je po kneževem prigovarjanju vzela s seboj tudi neke očetove listine. Saj se najde tudi takšna ljubezen, Vanja! Brr, ti moj Bog, in vendar je bilo dekle pošteno, plemenito in idealno! Res je, da se morda ni posebno razumela na take reči. Skrbelo jo je le to, da je oče ne bi proklel. . Tudi v tem si je vedel knez pomagati: dal ji je formalno zakonito zagotovilo, da jo .vzame za ženo. Tako jo je prepričal, da se peljeta kar tako za nekaj časa j na izprehod, ko pa .se staremu srd poleže, se vrneta poročena k njemu, pa | bodo živeli vsi trije do smrti skupaj, služili denar in tako dalje brez konca in kraja. Ona je bežala, stari jo je ! proklel, njegovo imetje pa je šlo rakom žvižgat: napravil je bankerot. Za njo se je vlekel v Pariz tudi Frauen-milch, pustivši trgovino in vse, tako je bil zaljubljen."
"Stoj! Kakšen Frauenmilch?"
"No, tisti, kako se mu že pravi? Feuerbach — eh, strela božja, Ffeffer-kuchen! Poročiti se knez seveda ni mogel: kaj bi rekla k temu grofinja Hlestova? Kako bi pogledal na tako početje baron Pomojkin? Torej jo je bilo treba opehariti. In premeteno je rešil svojo nalogo. Prvič jo je malo-dane pretepal, drugič pa je nalašč povabil Pfefferkuchna k sebi. Ta je res zahajal tja in postal njen prijatelj, pa sta se skupaj krejnžila, sedela cele večere sama in objokovala svpje gorje. Knez pa je nalašč napravil tako, da jih je nekoč pozno zalezel ter si izmislil, da imata prepovedano razmerje; na-' pravil je škandal, rekoč, da jih je videl
"Vsakp nemarnost pripoveduje!" je pripomnila resnobno in se obrnila k meni.
"Vidiš, Vanja, takšno je moje življenje! Na ta račun je treba na vsak način malo žganjčka!" se je odločil Maslobojev, popravljajoč si lase, in toliko da ni stekel k steklenici. Toda Aleksandra Semjonovna ga je prehitela; skočila je k mizi, nalila sama, podala mu in ga celo laskavo pobožala po licu. Maslobojev mi je ponosno name-žiknil, tlesknil z jezikom in svečano izpraznil svoj kozarec.
"Kar se tiče sladčic, je težko govoriti," je dejal in sedel k meni na divan. "Kupil sem jih predvčerajšnjim v pijanosti, v sadni prodajalnici, — čemu, tega res ne vem. Morda zato, da pod-prem trgovino in obrt svoje domovine, — z gotovostjo ne vem; spominjam se samo, da sem šel pijan po ulici in padel v blato; pulil sem si lase in plakal nad tem, da nisem za nič na svetu. Na sladčice sem seveda pozabil, in tako so ostale v mojem žepu do včerajšnjega dne, ko sem sedel nanje, spustivši se na tvoj divan. Ples pa je tudi povzročila moja netreznost: včeraj sem bil zopet pošteno pijan, v pijanosti pa včasih plešem, kadar, sem zadovoljen s svojo usodo. To je vse; poleg tega je sirotica zbudila moje sočutje, in slednjič se je menda tudi jezila name, ker ni hotela govoriti. Zato sem zaplesal, da jo razvedrim, in sem ji ponujal sladčice."
'Pa je u n<sem podkupil, da bi kaj izvedel od nje. Priznaj mi odkrito: prišel si k meni nalašč, ker si vedel, da me ne bo doma, da se pogovoriš z njo med štirimi očmi in kaj izveš, ali ne? Saj vem, da si sedel pri nji poldrugo uro, zatrjeval ji, da poznaš njeno pokojno mater, in jo nekaj izpraševal."
Maslobojev se je namuznil in se prebrisano nasmehnil.
"Misel bi ne bila slaba," je dejal. "Ne, Vanja, motiš se. To se pravi, čemu je ne bi o priliki izpraševal; a vendar se motiš. Poslušaj me, stari prijatelj; dasiravno sem zdajle po svoji navadi do dobra pijan, a vendar vedi, da te Filip z zlim namenom nikdar ne bo prekanil, z zlim seveda." "Kaj pa brez zlega namena?" "No, — tako tudi ne. A vrag naj vzame to; pijva, in k stvari! Zadeva je priprosta," je nadaljeval, ko je odstavil kozarec. "Ta Bubnova ni imela nikake pravice, pridrževati dekleta; poizvedel sem vse. O nobenem posinov-ljenju ni bilo govora, ali o sličnih rečeh. Mati ji je bila dolžna, ta pa je vzela dekle k sebi. Bubnova je sicer premetena malopridnica, a je vendar neumna, kakoršne so vse babnice. Rajnka je imela pravilen potni list; toraj je vse v redu. Helena lahko živi I pri tebi, dasiravno bi bilo zelo dobro, ako bi jo kakšna dobrodelna rodbina
•	resno vzela k sebi v odgojo. Za sedaj pa naj le ostane pri tebi. To nič ne
£ de! Vse bom opravil zate: Bubnova 5 si niti prsta ne upa ganiti. O rajnki £ materi nisem izvedel skoro ničesar go-J tovega. Bila je vdova in pisala se je j Salzman."
J "Tako je, Neli mi je pravila."
"Torej je stvar pri kraju. Zdaj pa, 5 Vanja," je izpregovoril nekako sveča-J no, "imam majhno prošnjo do tebe. { Izpolni mi jo. Povej mi kar najpo-j drobneje, kakšne opravke imaš, kam £ zahajaš in kje ostajaš cele dni? Delo-| J ma sem že slišal in vem, toda vedeti £ moram še mnogo podrobneje." J Ta slovesnost me je presenetila in : J celo vznemirila.
$ , "Kaj je to? Čemu ti je treba vedeti? J Tako svečano me vprašuješ..." ) "Veš, Vanja, brez nepotrebnih be-5 sed: storiti ti hočem uslugo. Vidiš, ! prijatelj, ako bi bil zvit nasproti tebi, I J bi ti izvabil tvoje skrivnosti tudi brez svečanosti. Ti pa misliš, da te hočem { prekaniti: saj razumem tisto zaradi j včeraj, zaradi sladčic! Ker pa govo-{ rim slovesno, se ne zanimam zase, £ temveč za tebe. Ne sumi torej, tem-5 več govori naravnost, čisto resnico..." •j "Kakšna je ta usluga? Slišiš, Maslobojev, zakaj mi nočeš ničesar povedati
*	o knezu? Treba mi je tega; to bi bila usluga."
"O knezu? Hm, — dobro, povem ti naravnost, da te ne izprašujem zaradi kneza."
"Kako?"
"Vidiš, dragi, zapazil sem, kako se je vmešal v tvoje zadeve; med drugim ' me je tudi izpraševal o tebi. Kako je j izvedel, da sva znanca, to ni tvoja reč. Glavno je le to, da se varuješ tega kneza. On je Judež Iškariot in še hujši od njega. Zato sem kar strepe-tal za tebe, ko sem videl, da se je prikazal v tvojem ozračju. Sicer pa ne vem ničesar, in ravno zato te prosim podatkov, da bom mogel soditi. To je bil tudi moj namen, da sem te danes povabil k sebi. To je tista važna stvar; naravnost ti priznam."
"Povej mi vsaj karkoli, vsaj to, zakaj ravno naj se varujem kneza."
"Dol>r6, naj bo. Vedi, da me včasih vporabljajo v gotovih zadevah. Toda pomisli: nekateri mi zaupajo ravno zato, ker nisem klepetav. Kako naj ti povem? Ne zameri mi, ako se izrazim le splošno, čisto splošno, toliko da ti pokažem, kakšna podla duša je. Začni torej ti o svojih rečeh."
Videl sem, da sam pač nimam Maslobojevu ničesar prikrivati. Natašina zadeva ni bila tajna; vrh tega sem mogel pričakovati od Maslobojeva, česarkoli v njeno korist. Razume se, da sem se v svoji pripovedi po možnosti
K!
m
s s s s
SfiE
^iiSSHiS
GROBARJEVA SMRT.
(Iz dobe vraž.)
RIS H S H S Mi'S »S!
brega starčka. Toda tudi ta je postal zmeden.
Od tedaj je vsakdo videl Ivana Ba-tiča — — — Toda tudi iz sosednjih iš vasi so prihajale vesti, da so ga videli z gosto brado poraščenega.
I.
"Jaz bom tvoja smrt!" je imel navado reči stari Ivan Batič grobarju, kadar sta se srečala. Grobar se sicer ni zmenil mnogo za to grožnjo, vendar pa ni imel ravno prijetnih občutkov, ko je umrl Ivan Batič. Kajti pokojnik je bil vražji človek, temnega pogleda, trdega srca, zvit, pravili so celo, da je bil morilec in čarovnik. — Kakršno je bilo njegovo življenje, taka je bila tudi njegova smrt. Ko ga je zapustila duša, so videli, kako je švignil skozi okno črn maček in obenem so začuli grozno tulenje in ropotanje z verigami. Tudi je padel s stola kozarec sam od sebe in blagoslovljena voda se je zlila po tleh.
Grobar je pokopal Ivana Batiča v nov grob. Ko -ga je polagal v krsto, mu je zašil skupaj hlačnice, da bi ne mogel hoditi, ako bi vstal iz groba. Grob je pobelil z apnom in v neko malo odprtino je zasadil oster trn, da bi se zbodel, ako bi poizkušal mrtvec vstati in strašiti ljudi.
V noči, ko je Batič umrl, je pobila toča v celi okolici. Kmetje so govorili, da je umrli Ivan Batič gotovo postal volkodlak. — Komaj dva dni za tem so v vasi umrli trije otroci. Matere so zatrjevale, da so čule nad hišami Batičev glas, kako je klical otroke ---Stara Katarina, Matejeva
žena je pripovedovala, ko je prišla s trgatve domov, vsa prestrašena, da se ji je prikazal Batič in ji je rekel, da jo že davno pričakujejo na onem svetu.
"Mislila sem, da se šali---Šeie
na poti sem se spomnila, da je nedav no umrl." Katarina je tri dni nato umrla.
To je zadoščalo. Vsa vas je govori la, da se mora Ivana Batiča prebosti v grobu z ostrim kolcem, če ne, bo spravil pol vasi na oni svet. Celo si-naha Ivanova se je bala mrtvega tasta.
"Povej mi dragica, ali se mogoče ne povrne kdaj domov, odkar je umrl?" vprašala je stara Monda, Jurijeva žena, Ivanovo sinaho Jelo.
"Moja tašča mi nikdar ničesar ne pove o tem. Vendar pa ne morem zaspati vsled samega strahu. Veš, bil je
že za žive dni ves muhast —---in
jaz mu nič ne zaupam."
"Veš, jaz ti hočem nekaj povedati, vendar pa ne smeš nikomur izdati. Moj mož mi je pripovedoval, da bo grobar napeljal od pokojnika do zvona vrvico in ga prebodel s kolcem."
"Prebodel?" — je vzkliknila Jela vsa prestrašena.
"Da, da, prebodel. Ljudje pravijo, da se mora to zgoditi; kajti ni večje nesreče na svetu, kakor če kdo hodi iz groba. Toča nam bo vedno vse pobila. Nihče se ne bo upal ponoči iti iz hiše, kajti noben človek ne premaga volkodlaka---Pravijo, da se pokaže samo posameznim iz množice, medtem ko ga drugi ne., vidijo — in to je ono, kar pokončava ljudi, ki ga vidijo. Morejo ga videti tudi drugi, toda za to je treba, da se tistemu, kateremu se prikaže, položi roko na ramena, z nogo pa stopi na nogo koga drugega ter oči ostro vpre tja, kjer je videti prikazen. Na ta način je mogoče vse videti. — Toda prebodli ga bodo gotovo. Grobar je bil včeraj trikrat pri župniku. Zakaj pa bi pravzaprav prizanašali; ako v starih časih niso prizanasli Devki, ki ni nikogar plašila, zakaj naj bi prizanesli njemu?"
"Kdo je bil Devka?"
"Stari ljudje vedo mnogo povedati o tem. Bila je v vasi vdova, ki ji je bilo ime Devka. Imela je dva mala otroka, Devka pa je pozimi nenadoma o-bolela in umrla. Ubogi siroti ste ostali zapuščeni .sredi ceste. Mraz in lakota ju je mučila. Otroka sta vedela, kje je bila mati pokopana, obiskala sta njen grob. Tamkaj sta jokala in klicala mater. Bog se je usmilil otrok in naenkrat se je odprl grob. V njem je
sedela Devka živa--— Od tedaj
sta prihajala otroka vsako noč k svoji materi. Šivala jima je v grobu obleko ter gojila siroti. V vasi so se naenkrat začeli začudeno izpraševati, kdo skrbi za otroke. Vprašali so mlajše dekletce, ki pa je vse v svoji nespa-meti povedala, he isto noč so šli kmetje na pokopališče. Odprli so grob. Devka je krpala v njem pri svitu sveče srajčko —--Nato so jo ubili--"
Da jih ni bolelo srce? —---
Tu je prišel nenadoma iz vasi mpž Jele in napodil ženo domov. "Kaj klepetaš tU, ali nimaš nobenega drugega dela?" jo je vprašal. Povedala mu je vse, kar je slišala.
. Nekaj diii pozneje je zopet padala
toča---Kmetje so šli k župniku
in zahtevali, naj Batiču prepove, hoditi iz groba. Župnik jih je odpravil z lepimi in grdimi besedami.
Ko pa so hoteli pokopati staro Ma-rijano, se je zgodilo nekaj, kar je šele zbudilo pravi strah.
Prinesli so Marijano na pokopališče. Naenkrat je pritekel Nikolaj Mijin in sporočil grobarju, da ni na Ivanovem grobu nobenega apna več. Vsi so skočili kvišku. Grobar si jc ogledal grob. Trna ni bilo več v njem zasajenega. Vzel je rovnico, dvignil kvišku kamnito ploščo ,jo prevrnil in vsi so gledali
prestrašeni v temni prazni grob--
Samo nekakšna čepica je ležala v globini ---Poklicali so župnika, do-
li.
Kmalu nato, v neki pomladni noči, od petka na soboto, je vstal grobar s svoje postelje in vzel s seboj rovnico, sekiro in viničarski nož.
Njegova žena ga je prosila in svarila, naj ne gre iz hiše. On jo je miril. Ker ga ni mogla zadržati, mu je obesila okoli vrata nekak talisman--
Grobar je odšel iz hiše, prekrižal se in šel k bližnjemu griču. Tamkaj je posekal s sekiro mlado drevo, ki je rastlo že dalje časa na križpotu. Z nožem ga je porezal in mu naredil o-stro konico.
Nato je odšel na pokopališče, počasi in oprezno. Noč je bila svetla in jasna, zrak mrzel. Grobar je pazil, če ne zagleda kje kake prikazni. Grobar je vedel, da bi mrtvec pobegnil, ako bi ga zagledal s kolcem, zato se je sklonil in iskal temo. Naenkrat se mu je zazdelo, kako da nekaj šumi za njim, ni se pa zmenil za to, kajti slabo bi bilo zanj, ako bi se ozrl---
Prišel je do grobnice Batičeve in jo odprl. Postavil se je k odprtini, skril se za ploščo in držal kolec pred seboj ---Grobar je napenjal svoje
možgane in oči. Polnoč je bila že proč, — toda prišel ni nihče. Grobar se je naveličal čakati. Stopil je iz svojega skrivališča ter stopil na kopico peska v bližini.
Njegove oči so zrle oprezno v daljavo. Svetla mesečina, ki je ležala nad pokrajino, mu je branila prost razgled, ker so predmeti izginjali v negotovih obrisih. Zaman je napenjal trudne oči, da bi zagledal kaj sumljivega.
Na vzhodu se je blesketalo morje kot živo srebro. Naenkrat se mu je zazdelo, kakor bi se začela vzdigovati morska površina v ogromno steno visoko pod nebo.
Grobar je kliknil vsled groze. Zazdelo se mu je, da se morje dviga in dviga, da drvi naprej z neznansko naglico in da bo preplavilo vso pokrajino. In morje je naraščalo in naraščalo vedno višje na vzhodu. Mrzel veter je vel neslišno preko obraza.
Stal je ves trd od groze ter strmel
v bližajoče se morje — ---Naenkrat
je začul lahek šum, kakor da bi morje kaj trgalo in požiralo. Prestrašen vsled šuma je pričel bežati. Naenkrat ga je obdala gosta megla. Krčevito je držal kolec in skušal priti naprej. Toda kraj mu je postal nenadoma tuj in neznan. Noben korak ni bil gotov.
Pojavila se mu je misel: "Sedaj pride I van Batic. Videl me je in se skril v morje; njegove kletve so povzročile valovanje morja, ki ga bo sedaj pri-plavilo v grob. — Prihaja in jaz sem sam---"
Mrzla megla mu je hladila obraz. Neprozorni blesk megle ga je pripravil skoro do obupa. Skušal je najti pot, toda zadel se je ob nekaj in se spodtaknil---
Naenkrat je zagledal nekaj! Pred njim je stala nekaka postava v dolgi
halji ----Bolesten, leden mraz je
prevzel njegogve kosti---Lasje
so mu vstali pokonci---Hotel je
reči: "Krščanska duša---", a ni
spravil niti glasu iz grla. Končno je zbral z muko vse svoje moči in sunil s kolcem v prikazen. Zgrudil se je nezavesten na tla---
Zjutraj so ga našli ležati v grmovju s kolcem v roki. Prevrtal je ž njim svojo lastno suknjo, ki jo je bil prej obesil na grm in ki jo je odložil, ko se je skril pri grobu.
Osem dni je ležal v nezavesti doma. Končno se je zavedel, skušal se je dvigniti s postelje, toda le malo življenja je bilo v njegovih udih. Nobenemu tujcu ni hotel praviti, kaj se je zgodilo.
Živel je še en mesec, nato pa je u-mrl, izmučen od neprestanih groznih sanj.
Njegova žena je pozneje pripovedovala, da se je izjavil, kako se je boril z Ivanom Batičem. Ta da mu je rekel da ne sme več ostati na tem svetu ter da ga bo poslal z dušo in telesom k vragu. Ivan mu je hotel strgati talisman z vratu, a ga je preje grobar prebodel.
Ivan Batič mu je nato zasadil svoje nohte v obraz ter mu rekel: "Ti si me premagal, vedi pa, da sem vendar tvoja smrt."---
Ivan Batič ni od onega časa nič več strašil.
III.
nister Goremykin in po katerem je bil pooblaščen, odgoditi dumo.
Seja je trajala samo tri minute. Ko je bil carski ukaz prečitan, je bilo slišati s klopi radikalcev in delavske stranke medklice: "To je zločin." U-stavni demokratje pa so molčali.
Vsi poslanci so takoj zapustili zbornico. Samo poslanec Kerenskij, član-delavske stranke, je zopet zakričal: "Doli z vsemi izdajavci." Poskušal je tudi govoriti. Ker je zahteval to pravico, "so voditelji dume sklenili, ne pripustiti razprave".
Premoženje v krsti.
V ogrski občini Egregy se je dogodil sledeči nenavadni dogodek. Ondi so pokopali Simona Rusa, ki je imel veliko premoženje. Bil je to pust starec, ki posebno zadnja leta ni trpel nikogar okrog sebe, posebno bližnji njegovi sorodniki so mu bili nad vse nepriljubljeni. Ko so odprli oporoko, se je pokazalo, da je stari skopuh shranil svoje premoženje 70,000 K v svoji črni salonski suknji. Z dovoljenjem oblasti so tedaj zopet odprli gomilo in so res našli v suknji v veliko veselje smejočih se dedičev 70,000 kron, skrbno zašitih v nekem robu.
bolezen, nego le neko neprijetno nervozno stanje. Omožite se, in takoj se poleže!" — Gospica nekoliko pomisli, potem pa reče: "Da, prav govorite, gospod zdravnik! Storila bom, kakor mi svetujete! — Kaj, ko bi me vzeli vi?" — Zdravnik odgovori: "Žal mi je, gospica, da tega ne morem storiti! Mi zdravniki zdravila sicer zapisujemo, a sami jih ne jemljemo!"
Na dobičku.
Nedavno so kopali kmetje v bližini grobnic nove grobove. Naenkrat so zadeli na človeško okostje. Zbrali so jih skupaj in hoteli vreči v skupen grob.
Tu pa je bil slučajno navzoč tudi sin Ivana Batiča ter rekel:
"To je moj oče. Jaz in moj brat sva ga v oni noči, ko je umrla stara Marijana, dvignila iz grobnice in ga tukaj zakopala, ker >so ga hoteli pribiti v zemljo. Bila bi to za večne čase
sramota za našo družino---"
Kosti Ivana Batiča so prenesli v njegov stari grob.
Car Nikolaj I. in poveljnik straže.
Car Nikolaj I. je prišel pozimi do sobe komandanta dvorne straže ter pogledal skozi okno. Oficir je sedel na stolu ter spal. Car vstopi ter zagleda pred oficirjem kos papirja, na katerem je bilo pisano: Stanovanje, hrana itd. 2000 rubljev, obleka in zabave 2000 rublje v, dolg 3000 rubljev, pomoč materi 400 rubljev, vsega 8000 rubljev. Dohodki 4000 rubljev; deficit 4000 rubljev. Kdo ga plača? Car je podpisal pod vprašanje Nikolaj ter odšel. Drugi dan je dobil 4000 rubljev in carjevo pismo, da naj drugič spi, kadar ima čas za to, sicer pa naj služi verno carju in mater naj bolj podpira.
Ljubljanski trgovec K. se je odpeljal po opravkih na Dunaj. Predno o-pravi tam svoje posle, zboli prav nevarno. Ko čez štiri tedne zopet o-zdravi, dobi od zdravnika prav "slan" račun. Ko račun dlje časa pregleduje, vpraša ga zdravnik: "Ali niste zadovoljni ž njim?" — "O prav zelo!" pravi trgovec. "Preračunil sem ravnokar, da bi bil moral doma v Ljubljani ležati za ta denar pet let v postelji, tukaj na Dunaji pa sem odslužil to, hvala Bogu, že v štirih tednih!"
K!
ZA KRATEK CAS.

iS
IZ ZDRAVNIŠKEGA ŽIVLJENJA.
Na rokah me nosijo.
Zdravnik pride k bolniku ravno, ko ga prenašajo iz postelje v posteljo. "Kako je kaj, prijatelja?" vpraša ga zdravnik. "Prav dobro," odgovori bolnik. "Kakor vidite, nosijo me še vedno na rokah!"
Tekne mu.
Zdravnik: "Ali vam tekne jed?" Bolnik: "I, če imate ravno kaj pri sebi, gospod zdravnik, pa bi že jedel!"
Kmetska ošabnost.
Zdravnik: "Tako, nate zdravilo za svojega moža! Dajte mu vsake štiri ure jedno žlico!"
Kmetica: "Oh, gospod doktor, saj mu jo lahko dam vsake pol ure. Nismo hvala Bogu, tako ubožni, da bi si že zdravil ne mogli kupovati!"
Srečno odnesel.
Zdravnik pride kakor navadno zvečer v bolnico ter vpraša strežnika: "Koliko jih je umrlo danes?" — "Pet jih je zaspalo v Bogu!" odgovori strežnik. — "Saj sem vendar šesterim bolnikom zapisal zdravila," pravi zdravnik, "kaj je is šestim?" — "Ta ni hotel izpiti zdravila, ta. še živil" odreže se strežnik.
Ne zaupa.
Gizdalin: "Gospod doktor! Poslal sem sicer po vas, a odkrito vam povem, da nič ne zaupam sedanjemu zdravilstvu!"
Zdravnik: "Nič ne de! Osel tudi ne zaupa živinozdravniku, a ta mu vendarle pomaga!"
Dobra tolažba.
Bolnik: "Ali res ozdravim, gospod doktor?"
Zdravnik: "Gotovo, gospod! Zakaj izmed sto ljudij, kateri imajo to bolezen, ozdravi le jeden! Zdaj pa mi jih je, kakor vidite tu-le iz mojih zapiskov, umrlo že 99, tedaj vi ozdravite!"
So li raki zdravi?
Gospa: "Gospod doktor, so li raki zdravi?"
Zdravnik: "Gotovo, milostiva gospa! Vsaj k meni še ni prišel nobeden pO zdravila!"
Migljaj.
Bolnik (rekonvalescent): "Gospod doktor! Ali bi mi škodovalo, če bi se če.-a ustrašil?"
Zdravnik: "Seveda bi vam škodo valo!"
Bolnik: "Tedaj pa prosim, da uravnate račun po tem!"
Moč blejske kopeli.
Bolehna gospa s Koroškega pride na Bled zdravja iskat. Ko ugleda o-poldne pri kosilu jako krepkega moža, nagovori ga in vpraša: "Ali ste vi tudi zaradi zdravja tu?"
"Da," odgovori gospod. "Vidite, ko sem prišel semkaj, bil sem tako slaboten, da si še misliti ne morete. Niti hoditi nisem mogel, zakaj kosti so mi bile mehke kakor testo, o mišicah kar ni da bi govoril!"
"Oh, ljubi Bog," reče gospa, "in potem ste se tako okrepčali?"
"Od prvega dne, odkar sem prišel semkaj! Pomislite, da tedaj nisem imel nobenega zobu, da nisem mogel govoriti in da si od same slabosti nisem mogel kar nič pomagati!"
"In kaj vam je pomagalo tu?" vpraša gospa dalje.
"Spanje, dobri zrak, kopanje in mleko — nič kot mleko, drugega moj želodec ni mogel prebaviti!"
"In to vam je pomagalo?" nadaljuje gospa.
"Kakor vidite! Udje so se mi okrepčali, mišice so se razvile, zobje so vz-rasli in glas sem dobil naposled tak, kakor ga slišite!"
"Čudno, čudno! Biti ste morali strašno slabi, ko ste prišli semkaj?"
"Res je; tehtal sem le tri kilograme. Tu na Bledu sem namreč — porojen!"
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................flW
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..... ............I7.M
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll®'51 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.)''za HM*
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... »S*
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................I^.M
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenicLza ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po.............................................&
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloren-skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois« „„^^^^^___ —
Vzhodni veter.
V vas na Gorenjskem pride tujec, ki bi se bil rad za nekaj tednov naselil ondu, da si v zdravem zraku okrepča potrto zdravje. Vpraša kmeta, pri katerem je najel stanovanje, ali je kraj zdrav in kakšen veter piha navadno tukaj. Kmet odgovori, da je kraj jako zdrav, sosebno ker piha skoro vedno le vzhodni veter. Gospod se ozre ter vidi, da je dim, ki se vali iz dimnika, obrnjen proti vzhodu. Zato reče: "Glejte, oče, še danes piha od zapada in ne od vzhoda!" — "Da," odgovori kmet, "danes je ravno na poti nazaj!"
Duma odgodena.
Petrograd, 16. sept. (Cez London.) —Dtima se je morala danes na carjev ukaz do srede novembra odgoditi. Predsednik Rodzjanko je naznanil carski ukaz, ki mu ga je prinesel prvi mi-
Sami ne jemljemo zdravil.
Mlad zdravnik sedi pri postelji 30-letne gospice ter potrpežljivo posluša dolgočasne tožbe o nje bolezni. Ko gospico konča, reče ji zdravnik: "Vaše bolehanje ni prav za prav nikakeršna
KLAJO ZA KONJE,
krave, gosi, race in kokoši. Zmlet o-ves in koruzo. Posejo vseh vrst za psešiče. Nemško deteljo in domačo, ter vse vrste druge redilne in krepčil-ne hrane za vse vrste živino dobite v naši veliki prodajalni. 20 vrst razne klaje za kokoši. Prodajemo tudi vse vrste moko, ceneje kot kdo drugi, in sicer: Occident, Ceresota, Gold medal, Pillsburys in Marvel. Seno, oves, koruzo in slamo, žagavino in razna semena za vrt in polje. Blago dovaža-iiio. Odprto do 9. zvečer. FOGERTY'S BIG FEED STORE Chicago tel. 1223.
609 N. Collins St., vogal Ohio St.
joliet, 111. 77-lm-2w
Joliet. ill,
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlN°lSl
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
STENSKI PAPl"
0ij>
Velika zaloga vsakovrstnih barV' ^r in firnežev. Izvršujejo se vS*t,{g» ' varska dela ter obešanje sten® papirja po nizkih cenah.
A lexander
t\ Chi. Phone 376. f/ N. W-
120 Jefferson St J O LIE?.1 N. W. telefon 556^^
POZOR ROJAKINJE'
Ali veste, kje je dobiti najbolj®'*, so po najnižji ceni? Gotovol VJ°eS
Anton Pasdertf
- n Pf^l
se dobijo najboljše sveže «» Y .S-
•v i/"
jene klobase in najokusnejse
tj 1»
Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso.
Zb>>'
Nizke cene in dobra postf« naše geslo.
• nas1
Ne pozabite torej obiskati našej mesnici in groceriji1,3 t lu Broadway and Granite Str
■ |mtu^m.! lil'
Chic. Phone 2768. N. W-J^^
W. H. K E E G A N,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, Hi
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
EAGLE EXPORj
----------laiLifti'JWWWP'	I I I'.^ti, BM.I ----------
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Ott telefona 405, _s. Blnff St.. Jolietj^j