KAMNIŠKI TEKSTILEC glasilo delovne organizacije Svilanit Kamnik 3-4 \ Ob prazniku dela si zaželimo še veliko delovnih zmag 1. MAJ - PRAZNIK DELA „Naj za prvi maj gromko odjekne Vaš protest proti izkoriščevalcem in proti brezpravju nad vami . . S temi besedami je Josip Broz spomladi 1928 pozval delavce, naj ob 1. maju pokažejo svojo moč in razredno zavest. Minilo je pol stoletja, malo za povprečno človeško življenje, lahko bi rekli celo premalo za vse tisto, kar se je zgodilo. Za nami je zmaga oborožene socialistične revolucije, za nami je prva etapa graditve socialistične družbe in prvi koraki k samoupravljanju. /. maja 1866 je bila v Chicagu delavska skupščina, ki je razpravljala o osemurnem delavniku. Ob tej priliki so policijski provokatorji vrgli bombe. Brez dokaza krivde so štiri delavske voditelje obsodili na smrt z obešenjem. Ni dosti držav, ki bi imele v zadnjih 30 letih tako dinamičen razvoj in rast. Ekonomska moč naše države je sedaj nekajkrat večja, kot je bila v predvojni Jugoslaviji. V vsem povojnem obdobju je bila pri nas industrializacija v središču pozornosti. Tako je sedaj proizvodnja 14-krat večja, kot je bila v letu 1947. To se pravi, da proizvedemo sedaj v 25 dneh toliko, kolikor smo proizvedli pred tremi desetletji v celem letu. Jugoslavija postaja tako sodobna industrijska država. Spremenil se je način življenja in socialni sestav prebivalstva. V zadnjih 25 letih se je iz vasi v mesto preselilo okoli 3 milijone ljudi. Pariški kongres //. internacionale je leta 1889 izbral 1. MAJ za mednarodni delavski praznik. Od takrat je delavski razred na ta dan manifestiral svoje ekonomske in politične zahteve. Kako naj v celoti obvlada dohodek, odloča o razširjeni in družbeni reprodukciji, kako naj sodeluje pri sprejemanju odločitev o skupnih interesih na raznih ravneh družbenega dela in družbe — je danes življensko vprašanje delavca. Prehajamo v dobo, ko bodo položaj delavca, njegove delovne in živ-Ijenske razmere vse manj odvisne od njegovega fizičnega dela, vse bolj pa od njegovih zavestnih odločitev in od odgovornega gospodarjenja z vsem družbenim delom. Leta 1889 je bila pri nas prva uspela prvomajska proslava. Od daleč smo krenili, za nami je dolga pot. Ekonomski položaj delavca in njegove temeljne organizacije združenega dela je danes že tak, da ga usmerja v to, da sam odloča o svoji usodi. Leta 1893 je začel pri nas izhajati prvi socialistični časopis DELA VEC. Ne smemo pozabiti Kardeljevih besed: ,.Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam." Alenka Doplihar Usposobimo se gospodariti in razpolagati z rezultati našega dela Zaključni računi 78 Nosilci aktivnosti so bili sindikati Razprave in sprejem zaključnih računov za leto 1978 so za nami. Družbeno politične organizacije so v letošnjem letu dale tej akciji poseben pomen, nosilci te aktivnosti pa so bili sindikati. Osnovne organizacije sindikata bi morale zagotoviti, da bodo delavci v temeljni organizacji obravnavali in ocenjevali rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije. Podatki o analizah bi morali biti prikazani primerjalno, tako s planom kot s podatki iz prejšnjih let in z informacijami o stanju sorodnih in dohodkovno povezanih organizacij združenega dela. Vsebovati bi morali tudi podatke o vzrokih, ki so vplivali na rezultate poslovanja, posebej pa kritično oceno lastnih naporov za uspešnost gospodarjenja in oceno vseh možnih posledic različnih predlogov dokončne delitve ustvarjenega dohodka in čistega dohodka za leto 1978. Osnovne organizacije so bile dolžne organizirati razprave o predloženih analizah v sindikalnih skupinah, izvršni odbori pa na osnovi razprav v sindikalnih skupinah pripraviti stališča ZS za odločanje delavcev na zborih. Osnovne organizacije bi morale vztrajati pri neposrednem odločanju delavcev na zborih o predlogih za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Ob sprejemanju zaključnega računa na delavskem svetu pa je bilo potrebno sprejeti tudi ukrepe o vseh dosedanjih slabostih v poslovanju ter izdelati takšen program aktivnosti v letu 1979, da bodo delavci v TOZD sledili stabilizacijskim prizadevanjem. Ocene o uspešnosti akcije so v raznih okoljih različne. Na posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije so ugotovili, da je večina občinskih sindikalnih svetov v republiki Sloveniji pripravila oceno te pomembne akcije, vendar so kljub vsem dogovorom in kasnejšim pozivom ponekod zatajili, tako v Kamniku, Škofji Loki, na Vrhniki, v ljubljanskih občinah Šiška in Vič. Po oceni občinskega sindikalnega sveta v Kamniku, pa je akcija ZAKLJUČNI RAČUNI '78 v Kamniku v glavnem potekala v skladu s sprejetimi izhodišči, bolj poglobljene in temeljite razprave pa so bile praviloma v TOZD, ki so dosegle dobre rezultate poslovanja. Od razprave do potrjevanja Podatki o doseženi proizvodnji in rezultati poslovanja so bili »bjavljeni, obravnavani in sprejeti. Nesmiselno bi bilo ponavljati številke in indekse, posebno še ob ugotovitvi, da so rezultati poslovanja v Svilanitu presegli vsa pričakovanja in smo z njimi lahko več kot zadovoljni. Na osnovi materialov za zbore delovnih ljudi in za seje delavskih svetov TOZD tudi lahko ugotovimo, da je razprava in sprejemanje v glavnem potekalo v skladu s sprejetimi stališči. Lepe rezultate poslovanja pa od razprave do sprejemanja na zborih in potrjevanja na delavskih svetih spremlja pojav, o katerem je smiselno spregovoriti, ugotoviti njegove vzroke. Ta pojav je razprava o zaključnem računu, ki se je pravzaprav zaključila na strokovnih svetih TOZD. In kje bi bili lahko vzroki za to? So bili materiali premalo razumljivi, so nam številke in krajši komentarji res povedali vse in tako razumljivo, da ni bilo ničesar vprašati? Smo bili s predlogom za povečanje osebnih dohodkov za 10 % s 1. februarjem in delitvijo 10% osebnih dohodkov iz čistega dohodka po zaključnem računu tako zadovoljni, da so ostali podatki ostali nezanimivi? Je bilo za razpravo o zaključnem računu premalo časa, razprava po potrditvi na delavskih svetih pa nepotrebna in nesmiselna? So družbeno politične organizacije, zlasti pa sindikat in poverjeniki sindikata v sindikalnih skupinah opravili svoje delo in je bil sklic družbeno političnih organizacij s strani direktorjev TOZD in DO zgolj slučaj in poenostavitev postopka? Ali smo za sprejem takšnih odločitev, kot so plani, zaključni računi in sprejemanje samoupravnih aktov, premalo samoupravno izobraženi nesposobni in nezainteresirani o njih razpravljati in nas ne zanima drugo kot osebni dohodki, malice in regresi za letne dopuste? Kako smo svoje delo opravili Težko je odogovoriti na vsa ta vprašanja, velja pa o njih razmišljati v vseh sredinah, kot posamezniki, od delavca v neposredni proizvodnji, preko vodij dela, do vodilnih delavcev, posebej pa velja pregledati, kako so svoje delo opravili poverjeniki sindikata v svojih sredinah, kje so bili člani ZK in mladinske organizacije in člani delavskih svetov. Razprava o tako pomembnem dokumentu, kot je zaključni račun, vsekakor zahteva nekaj družbeno ekonomskega znanja za razumevanje podatkov. Le s poglobljeno razpravo in razlago bo slehernemu zaposlenemu lahko postalo razumljivo, kakšna je razdelitev sredstev od prihodka do čistega dohodka, kaj moramo oddvojiti od ustvarjenih sredstev in kaj lahko razdelimo. Razmisliti pa bo potrebno, ali tudi prikazani podatki o doseženih rezultatih proizvodnje in poslovanja povedo dovolj, ali bi jih bilo potrebno prikazati še bolj detaljno po posameznih delih delovnega procesa. Proizvodnja in poslovanje V poročilu o zaključnem računu pa so vsekakor zanimive nekatere ugotovitve, ki se jih razprava ni dotaknila. Proizvodnja v tkalnici frotirja je bila dosežena z 101,2 % v votkih in 100 % v m2, v šivalnici je bil doseg plana 96 %, v barvarni v križnih navitkih 95%, oplemenitilnici 126 % in v konfekciji 92 %, z uslugami pa 100 %. Za vse proizvodne enote pa velja ugotovitev, da so dosegle navedene rezultate ob dokaj težkih pogojih in neurejenih razmerah. V TOZD SVILA pa je bil plan v tkalnici presežen za 8 % v votkih, v konfekciji kravat pa je bil plan dosežen 97 %. Celotni prihodek je bil v delovni organizaciji večji od plana za 5 %, dohodek je bil večji za 13 %, čisti dohodek za 11%, žal pa v materialih niso objavljeni indeksi za ostale kazalce poslovanja v primerjavi s planom, temveč samo v primerjavi z rezultati preteklega leta. Prikazani indeksi pa silijo k razmišljanju, ki žal ostane brez odgovora: so bili doseženi rezultati poslovanja rezultat komaj dosežene proizvodnje ali dosežene prodaje ali z ostalimi poslovnimi odločitvami izven materialne proizvodnje? So zmanjšani stroški rezultat napačnega planiranja, skrbnega gospodarjenja ali uspešne nabave in finančnega poslovanja? Vprašanje za vprašanjem in še vprašanja, ki so morda izostala, na katera posamezniki ne najdejo odgovora, ker so razmišljanja prišla prepozno, ko je razprava minila, ko je postal že aktualen plan za leto 1979, ko se približuje realizacija za L kvartal letošnjega leta. Ustvarjanje in razpolaganje Namen akcije ZAKLJUČNI RAČUN '78 ni bila samo enkratna akcija, temveč je bila planirana kot začetek aktivnosti obravnave mesečnih, kvartalnih, polletnih in letnih zaključnih računov, kot akcija dejanskega ustvarjanja in razpolaganja delovnega človeka z rezultati dela. Odgovori na zapisana in neizrečena vprašanja posameznikov, organizacij in organov se ne bodo verjetno vračala k zaključnemu računu za leto '78, aktualna bodo postala ob obračunu za I. kvartal letošnjega leta, v primerjavi s planom, lanskoletno realizacijo in sorodnimi TOZD. Le razumljivi podatki o doseženih rezultatih s poglobljeno razpravo in analizo nas bodo lahko privedli do rezultatov, ko se bo sleherni zaposleni od vratarja in snažilke do vodilnih delavcev in individualnih poslovodnih organov zavedal svojih nalog in za njih odgovarjal, razpravljal in odločal o svojem in našem delu ter delitvi ustvarjenih sredstev. Brez večje razprave je bilo sprejetih devet ukrepov za realizacijo planskih nalog, ki jih je predlagal strokovni svet delovne organizacije. Za realizacijo plana so bila sigurno potrebna, potrebno pa jih bo v skladu s planskimi izhodišči preverjati, ugotavljati odstopanja in ukrepati. Doseganje norm, delovna ter poslovna disciplina in red, spoštovanje sprejetih sklepov in odločitev ter spremljanje rezultatov proizvodnje in poslovanja na vseh ravneh, nam lahko daje zaupanje, da bodo naslednji periodični in zaključni računi enako dobri ali še boljši, pa čeprav bomo še vedno lahko ugotavljali, da so nam ušle nekatere bolj ali manj pomembne stvari, za katere smo se sicer dogovorili, da jih bomo pregledali in upoštevali. Živimo v času razvoja, ko želimo več, kot smo si sposobni ustvariti. V tem je tudi gonilo našega dinamičnega razvoja, vendar moramo paziti, da nas hitrost razvoja ne prehiti za toliko, da ji ne bomo mogli več slediti. Akcija ZAKLJUČNI RAČUNI '78 pa je imela tudi namen, da se v celoti usposobimo obvladati dogajanja gospodarjenja in razpolagati z rezultati svojega dela. Bogo VViegele Brez bojazni poletnim mesecem naproti Modne smernice so nam že v lanskem letu nakazovale, da bodo tudi v moški modi nastopile precejšnje spremembe. Zanimivi so postali ozki ovratniki pri srajcah, kamor pa sodijo ožje kravate z manjšim vozlom. Tudi struktura teh kravat naj bi bila bolj grobega — rustikalnega izgleda. Vsled tega smo se že na začetku leta, to je pred pričetkom sejma v Ljubljani ,,MODA 79" odločili, da bomo prešli na ožjo kravato in sicer v treh širinah: 9 cm, 7 cm in 5 cm. Kravatna širina 12 cm pa naj bi se postopoma popolnoma opustila. Ta modna sprememba je na trgu povzročila veliko povpraševanje po teh ožjih kravatah, ne samo na jugoslovanskem trgu, amapak po vsem svetu. Sedaj, ko so že minili štirje meseci tega leta, lahko ugotavljamo, da je povpraševanje preseglo vsa naša pričakovanja. Zmogljivosti konfekcije kravat so bile daleč premajhne, da bi lahko povpraševanju za-dovo Ijili. To stanje pa je povzročilo konstantne neizdobave izdelkov. Zato smo bili prisiljeni organizirati delo v konfekciji kravat tudi ob prostih sobotah ter nadurnem delu, povečali pa smo tudi delo na domu. Tudi v tkalnici je prišlo do spremembe tkanja materiala in smo v skladu z zahtevami nove mode zamenjali klasični votkovni material z bolj grobim, to je z raznimi efektnimi sukanci kot so šantung, bukle in podobno. Zaradi premajhnih lastnih kapacitet smo pričeli iskati zunanjega partnerja za konfekcioniranje kravat. Vodili smo že razgovore s „PLAVO LAGUNO" iz Poreča, sodelovanje z imenovano organizacijo pa je potrdil že delavski svet temeljne organizacije. PLAVA LAGUNA bo pričela s probno izdelavo v mesecih julij in avgust, z redno proizvodnjo pa 1. septembra 1979. Vsi zavzeti ukrepi pa še vedno niso docela rešili problem izdobave in nismo v stanju zadoovljiti velikemu povpraševanju. Neizdobava še vedno znaša okoli 50.000 do 60.000 kravat mesečno. Naši kupci so zaradi tega nezadovoljni in neredki primeri so bili, ko so dolgoletni poslovni partnerji ostali brez naših izdelkov in nam pretili s prekinitvijo sodelovanja z nami. Močno se zavedamo, da bi morali to konjukturo, za katero smatramo, da bo trajala tudi v jesenskem delu sezone, izkoristiti, še posebej zaradi tega, ker je pred nami velika investicija, to je novogradnja proizvodne hale. Pričakujemo lahko, da se bo prodaja v poletnih mesecih nekoliko umirila in bomo imeli dovolj časa, da se dobro pripravimo za jesenske mesece z lepimi in modnimi deseni ter nadoknadimo zamujeno v spomladanski sezoni. Ponovno pa se bomo preko poletnih mesecev soočili z dolgoletnim problemom skladiščenja gotovih izdelkov, saj postaja asortiman naših izdelkov precej širok. Temeljna organizacija Svila namreč že več let ni opredeljena samo na kravate, ampak je dopolnila svoj asortiman z moškimi in ženskimi šali, pri kravatah pa še dopolnila s pletenimi kravatami, kravatami za CZ in JNA. Prostorski problem skladiščenja bomo morali rešiti, če ne v delovni organizaciji pa izven nje. Rešitev tega perečega problema nam bo zagotovila pogoje, da se bomo z zadovoljivo zalogo pripravili za jesenske mesece, kajti neodpustno bi bilo zanemariti tržišče s tako ugodnim povpraševanjem in izneveriti naše dolgoletne kupce. Z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da bo letošnje poletje izjemno, saj bomo brez strahu pred prevelikimi zalogami in prodajo, lahko do zadnjega regala napolnili skladišče. Marjan Novak Zena v združenem delu Ob letošnjem Dnevu žena so mladinci iz Svilanita v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS ter konferenco mladih delavcev, organizirali razgovor za okroglo mizo o položaju delavk v združenem delu. Razgovora se je udeležilo predsedstvo konference mladih delavcev, vodstveni in družbenopolitični delavci delovne organizacije in seveda delavke iz Svilanita. Beseda je tekla o problemu vključevanja delavk v družbenopolitično življenje, o še vedno perečem problemu otroškega varstva in o nočnem delu žena. V delovni organizaciji je od skupno 780 zaposlenih 577 žensk, od tega jih je 285 mlajših od 27 let. To pomeni, da je kolektiv predvsem ženski, ki se srečuje s svojevrstnimi problemi. Precejšnja fluktuacija mladih delavk v veliki meri onemogoča njihovo vključevanje v samoupravne in politične organe v delovni organizaciji. Številu delavk je primerna tudi njihova zastopanost v samoupravnih organih, saj je 172 delavk delegiranih v teh telesih, kar pomeni 67 odstotkov celotnega sestava samoupravnih teles in 22 odstotkov vseh zaposlenih. Delavke se lahko pohvalijo tudi z dokaj široko aktivnostjo, kljub temu da jih pri tem ovirajo družinske obveznosti. Med vodilnimi delavci je ena ženska, večino delovnih enot pa vodijo tudi ženske. Z ozirom na problem otroškega varstva smo pred časom razmišljali o svoji varstveni ustanovi, vendar smo z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti to misel opustili in sedaj rešujemo problem otroškega varstva z združevanjem sredstev v okviru občine. Izredne primere delavk, ki imajo probleme z varstvom otrok rešujemo v delovni organizaciji tako, da jim omogočimo delo v eni izmeni. Nočno delo žensk na delovnih mestih tkalke, ki je v tekstilni industriji še posebej pereč problem, smo v naši delovni organizaciji že precej omilili, saj je še v preteklem letu delalo 50 tkalk v nočni izmeni, trenutno pa dela ponoči samo še 23 delavk. Po posebnem sklepu delavskega sveta tkalke dobivajo 5 % konjukturni dodatek, pripada pa jim tudi tri dni izredno plačanega dopusta, če v preteklem letu opravijo več kot 480 ur nočnega dela. Nočno delo žena za sedaj še ne moremo popolnoma ukiniti, saj predstavlja velik del proizvodnje in si to pri naložbah v tem srednjeročnem bodobju, ko gradimo stavbo, proizvodno halo za TOZD SVILO in oplemenitilnico, ne moremo dovoliti. V delovni organizaciji je poskrbljeno tudi za to, da delavke — nosečnice iz nočnega ali težjega dela pravočasno premeščamo na dela, ki ustrezajo njihovemu stanju. Velik problem, ki pesti delovno organizacijo kot pretežno ženski kolektiv, je velika odsotnost zaradi bolezni, predvsem zaradi nege otrok. Žal ugotavljamo, da bi ta problem lahko rešili z delnim sodelovanjem moških, ki bi morali pokazati večjo pripravljenost in od časa do časa ženo nadomestiti pri negi otroka. Pereč je tudi problem družbene prehrane, zato si vsi želimo, da bi bilo to vprašanje rešeno v okviru občine. Zadovoljivo pa je v naši delovni organizaciji rešena stanovanjska problematika, saj lahko tudi mlade družine dokaj hitro dobijo stanovanje. Pogovor za okroglo mizo je bil s tem zaključen, akcije za izboljšanje položaja delavk v združenem delu pa bodo potekale še bolj poglobljeno. In ko se bomo naslednjič sestali, želimo in moramo slišati iz ust naših delavk, da jim je v Svilanitu resnično še boljše. Mija Vrankar Izračunajmo si osebni dohodek Z ozirom na to, da pri delavcih prihaja večkrat do nejasnosti pri pregledu obračunov osebnih dohodkov, navajamo v namen boljšega razumevanja poenostavljen primer obračuna osebnega dohodka, katerega tehnika je obrazložena in definirana tudi v pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Naj prvo prikažem splošno formulo načina obračuna osebnega dohodka: BOD^n.A.Kkon-Kmd-Kdu + fVA-Ksn* kar pomeni brutto osebni dohodek = čas trajanja del. naloge x vrednost delovne naloge v enoti časa (h) x količnik konjukture x količnik minulega dela x količnik delovne uspešnosti + (čas trajanja del. naloge x vrednost delovne naloge x količnik specifičnega nadomeščanja) Vsi navedeni pojmi so opisani v določilih že zgoraj imenovanega samoupravnega splošnega akta. Poglejmo konkreten primer in predpostavimo, da je: — delo trajalo odnosno bilo opravljeno v 184 urah — da je vrednost del. naloge v / h 29,22 din — da je količnik konjukture 100 (delavec nima konjuk-turnega dodatka) — daje količnik minulega dela 1,12 (odčitamo iz tabele pravilnika) — da je delavec dosegel količnik del. uspešnosti v višini faktorja 1,19 — da je količnik specif. nadomeščanja 1,00 (delavec nima dodatka specif. nadomeščanja) Tn =184 ur A = 29,22 Kkon = 1,00 Kmd = 1,12 Kdu =1,19 KSn =1,00 BOD = 184 (čas) x 29,22 (vrednost) x 1,00 (K^on) x 1,12 x1,19 BOD = 5374,48x 1,00 = 6376,48 x 1,12 = 6021,66 x 1,19 = 7165,77 Torej v našem primeru znaša bruto osebni dohodek 7165,77 din. Netto osebni dohodek se obračuna glede na veljavno prispevno stopnjo po kateri se odvajajo prispevki širši družbeni skupnosti. Alojz Jerman Družbena samozaščita, pravica in dolžnost vsakogar Ljudska obramba je bila dolga leta področje, o katerem delovnim ljudem in občanom ni bilo potrebno mnogo vedeti. Z uveljavljanjem družbene samozaščite in večjim poudarkom na podružabljanju obrambe in samozaščitne funkcije, je postala življenjski interes delovnih ljudi in občanov. Obe, ljudska obramba in družbena samozaščita tvorita enotnost, zagotavljata popolnost pirpravljenosti in sposobnosti družbe, da se organizirano in učinkovito postavi negativnim tendencam razvoja socialistične samoupravne družbene skupnosti, in kar je najpomembneje, tvorita kontinuiteto priprav za vse možne situacije. Danes sta sestavni in neločljiv del samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov. Tako je tudi pri nas, v Svilanitu. To med drugim potrjuje priznanje naši delovni organizaciji za prizadevno delo ter dosežene uspehe v pripravah na splošno ljudsko obrambo, ki nam ga je 22. decembra 1978 podelil republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, najzaslužnejši za priznanje, je le-to prevzel z vsem vrednim spoštovanjem in ponosom. To priznanje, kot tudi občinsko iz leta 1977 za uspešno izvedeno vajo „JESEN 77", pomenita pomembno vzpodbudo za nadaljnje delo in popolnejše razvijanje sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite v naši delovni organizaciji. Ali pa smo z doseženim kljub priznanjem, zadovoljni? Lahko bi bili. Saj imamo enote civilne zaščite, ki so z najnovejšo opremo dokaj dobro izurjene, imamo požarnovarstveno zaščito, ki je lahko za vzgled drugim. In zakaj potem v celoti še vedno ne moremo biti zadovoljni? Vedno pripravljeni pogasiti požar Na družbeno samozaščito še vedno gledamo, kot da je to domena države, nekoga od zgoraj. Nismo je sprejeli v našo zavest, nismo se soočili z dejstvom, da gre pri družbeni samozaščiti za našo vsakdanjo samoupravljalsko pravico in dolžnost. Od kod in zakaj taka trditev? Tisti člani kolektiva, ki poznajo današnjo stopnjo varnostnih razmer v tovarni, vedo za odgovor. Ostalim, ki jim ta problematika ni poznana, pa so namenjene naslednje vrstice. Že daljše časovno obdobje ugotavljamo in evidentiramo zelo slabo, v večih primerih malomarno ravnanje z družbenimi sredstvi. V krajših časovnih zaporedjih se vrstijo tatvine za tatvino, stvari, ki so pričvrščene z vijaki, oziroma niso privarjene dobivajo „noge" in še bi lahko naštevali. A to ni najhuje. Še težje se je namreč sprijazniti z dejstvom, da nihče nikogar ne opazi, pa čeprav so se tatvine dogajale pri belem dnevu. Ali to pomeni, da nam je vseeno, kako se ravna Enote CZ so bile dobro izurjene že leta 1969 z našimi sredstvi. Verjetno ne. Ukrepati bi morali vsi in to takoj. Ne smemo čakati na čase, ko bomo zaradi „zateg-njenih pasov" na takšne pojave bolj občutljivi. Z aktivnim odnosom do preprečevalnih ukrepov bomo dosegli večjo varnost delovne organizacije ter večjo socialno varnost nas samih. Ko pišemo o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ne moremo mimo akcije za krepitev obrambno-varstvenega sistema v Sloveniji „NIČ NAS NE SME PRESENETITI". Obrambno varstvena aktivnost bo potekala vse leto, vrh pa bo dosegla 29. in 30. septembra, ko bomo na vseh ravneh, tudi v naši tovarni, praktično izvajali in preverjali dosežene uspehe. Obveza nas vseh je, da še več storimo za izpopolnjevanje sistema družbene samozaščite in s tem prispevamo k uspehu akcije „NIČ NAS NE SME PRESENETITI". Boris Zakrajšek Vsi na počitnice Prijaznejše vreme, lenobno in še nekoliko bledo sonce in končno tudi naša ..spomladanska utrujenost" nas spominjajo, da se bliža čas letnega oddiha. Čas, ko bomo za nekaj dni „izpregli", kot radi rečemo v pogovoru, pustili skrbi doma in se Židane volje odpravili na morje, planine ali nekam na podeželje. Tja, kjer si bomo oddahnili, odpočili, si nabrali veliko nove moči za dolge zimske dni, za delo doma in v delovni organizaciji. Izkoristimo naše dni dopusta tako, kot si vse leto želimo. Naužijmo se sonca, vedrine, svežega zraka, naužijmo se ga „na zalogo", ki bo zadosti velika za vse leto. Kot že nekaj let, bomo tudi letos izbirali letovanje po želji, kakor in kjer nam bo ugajalo. Če se bomo odločili preživeti letni dopust v eni izmed naših počitniških kapa^ citet, bomo lahko izbirali med počitniškim domom na Rabu, prikolici v Umagu in Malem Lošinju, vikend hišicami v Novigradu, ljubitelji gora pa bodo svoj dopust lahko preživeli v planinski koči na Veliki planini. Nekateri si bomo organizirali dopust po svoje in tam, kjer nas nihče ne bo našel, spoznal, proč od sodelavcev, znancev z ulice ... Zapomnimo pa si, da moramo vsi na dopust, kajti pogoji in možnosti, da se sleherna družina odpravi na dopust so dani. V tem času smo dolžni poleg razvedrila storiti tudi nekaj za napredek svojega zdravja, tako telesnega kot duševnega. Zelo pomembno je, da naš letni počitek resnično izkoristimo v korist našega zdravja in dobrega počutja. Vedeti moramo, da nam postelja, hrana in prirodne lepote ne zadostujejo, predvsem smo potrebni počitka v duhu športne rekreacije. Tako bomo koristno izrabili prosti čas in pregnali dolgočasje, ki se nas tako daleč od doma poloti in že po nekaj dneh vzdihujemo, da je vendarle najlepše doma in na delu. Drugi spet pa neznansko uživajo nekje v hladni senci s kozarčkom v roki, v nadvse prijetni in seveda edinole pravi „moški" družbi, ki se navadno poslužuje njej značilne rekreacije (poleg pokušanja dobre kapljice še balinanje, kartanje, pogumnejši pa si domislijo izlet s čolnom, ki si ga zabelijo z ogledom nagic). Ko mine dan, sami sebi čestitajo, da so ga tako zabavno preživeli. Zabavno že, kaj pa naše zdravje? Od popivanja lahko dobimo glavobol, pri pivu in kartanju raste trebuh, od razburljivih doživetij z morja pa nas lahko prizadene celo infarkt, saj zraven prispeva svoje še huda pripeka, na katero pozabimo ob zanimivi plaži golih plati. Šalo na stran, toda dobro poznan nam je naš način preživljanja dopusta in kar težko se sprijaznimo, da današnji način živ- Ijenja med letom nujno zahteva od nas, da dopust izkoristimo predvsem v korist zdravja, ki ga zob časa iz leta v leto bolj načenja. Sicer pa, kaj bi vas trapila s svojimi ,,grešno v nebo vpijočimi mislimi", ko pa nismo takšni. Saj dobro vemo, da nam bo aktivna rekreacija, to je plavanje, brcanje žoge, pa še cel kup drugih iger, o katerih bomo več zvedeli od naših otrok (ki se bodo seveda čudili in za vogalom šepetali, da njihovi starši vendarle niso kar tako), dobro dela. Vsaj urico, dve na dan, pa bomo pripomogli k hitrejšemu ravnovesju procesov v organizmu in vrnili se bomo zares polni Židane volje in moči. Srečno dopustovanje, pa ne pozabimo, da zdravje tudi nekaj velja. Ivana Skamen Inventivna dejavnost sestavni del procesa proizvodnje Za dvig produktivnosti in učinkovitosti procesa proizvodnje imajo vsi delavci v združenem delu pravico in dolžnost organizirano uporabljati vse svoje fizične in umske sposobnosti. Zato je poleg motivacije in materialne stimulacije, ki jo delavec ima po pravilniku za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, potrebna tudi motivacija, ki spodbuja vsakega delavca k aktivnosti za izboljšanje delovnega procesa. Razvijanje novih in nenehno izpopolnjevanje obstoječih delovnih postopkov je v sodobni družbi pogoj za učinkovitost delovnih procesov. Hitre menjave in strateški razvoj tehnologije zahtevajo, da raziskovalno delo in inventivna dejavnost postajata sestavni del delovnega procesa ne samo strokovnih delavcev, ampak vsakega delavca v procesu proizvodnje. Zaradi tega se v združenem delu za raziskovalno in razvojno dejavnost namenjajo določena sredstva, ki so res gospodarno naložena in dajejo optimalne dosežke. To pa je možno le v primeru, da so vsi delavci, ki imajo po svoji funkciji razvojno in raziskovalno dejavnost kot osnovno nalogo in tudi delavci v proizvodnji operativi, zainteresirani za iskanje boljših in učinkovitejših postopkov v delovnem procesu. Takšna dejstva potrjuje ugotovitev, ki jo navaja Setvan — Schreiber v svoji knjigi ,,Ameriško izzivanje": „Niti surovine, niti kapital, niti tovarne niso instrumenti moči. Moderna sila je sposobnost vključevanja, iznajdb v produkcijo, se pravi tehnologijo. Ležišča, kjer je treba črpati, niso več v zemlji, številkah, strojih, marveč v duhu. Ali točneje v človekovi zmožnosti mišljenja in ustvarjanja". Poleg organizirane raziskovalne dejavnosti za učinkovitost sodobnega poslovanja je nujno stalno delovanje množično organizirane inventivne dejavnosti z vključevanjem vseh delavcev v iskanje novih in izboljšanje obstoječih tehnoloških postopkov. Kako izboljšati obstoječe stanje Obseg inventivne dejavnosti v naši delovni organizaciji je zelo majhen. Ravno tako v Sloveniji in Jugoslaviji podatki kažejo veliko zaostajanje za razvitimi državami. V smislu izboljšanja obstoječega stanja je potrebno zagotoviti vse pogoje v delovnih organizacijah in široko družbeno podporo nasploh. Tudi zakon o združenem delu, kot tudi drugi samoupravni akti, ki iz zakona izhajajo, nalagajo zahtevo in dajejo vse pogoje za vzpodbujanje inovatorstva. Razporejanje zagotovljenih sredstev avtorjem ni več problem. 130. člen zakona o združenem delu pravi „Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z združenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji". Postopek ocenitve predlogov je bil včasih precej zapleten in dolgotrajen, kar je povzročalo pri posameznikih nezainteresiranost za tovrstno dejavnost. Zato kljub jasnim ciljem in dobrim željam ni bilo vidnih rezultatov. Obseg inventivne dejavnosti v DO SVILANIT Aktivnost na področju inventivne dejavnosti je v naši delovni organizaciji v zadnjih nekaj letih katastrofalno slaba. Da je ta ugotovitev točna, kaže podatek, da v zadnjih nekaj letih ni bilo niti enega predloga razen nekaj starih vlog, ki so ležale nekaj časa neobravnavane, in so „luč dneva" doživele šele lani. Tu gre za štiri izboljšave, ki so v praksi realizirane in se že nekaj časa tudi uporabljajo. Verjetno je čakanje na reševanje teh vlog vplivalo na to, da novih predlogov ni bilo. V letu 1978 je bil sprejet nov pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Novo izvoljena komisija je sprejela sklep, da takoj ovrednoti stare predloge in da v bodoče sproti rešuje nove predloge. Tako so bili stari predlogi ovrednoteni, novih žal pa ni. Sedanje zaostajanje na področju inventivne dejavnosti je mogoče prekiniti z akcijo, ki naj bi zagotovila množično inventivno dejavnost v vsaki delovni enoti temeljnih organizacij združenega dela. Za uspešen razvoj inventivne dejavnosti se mora vsak delavec postaviti v to gibanje. Poleg komisije za inventivno dejavnost, morajo mobilizacijsko vlogo odigrati tudi družbenopolitične organizacije, poslovodni organi in strokovne tehnične službe tako v TOZD kot na nivoju DO. Salem ing. Beganovič Gradnja se nadaljuje Na objektu oplemenitilnice so dela v zaključni fazi. V ramičnimi ploščicami. Od meseca januarja je objekt povezan proizvodni hali je položena asfaltna talna obloga ob širinsko s kotlarno in ogrevan, kar nam je omogočilo montažo razpenjalnem stroju in na transportnih poteh. V mokrem španrama in izvajanje notranjih obrtniških del v zimskem delu pa bodo tla in odtočni jaški obloženi s posebnimi ke- času. V stavbi poteka montaža luči v garderobah, sanitarijah Zapadna fasada z avtomatskimi vrati. V tem delu objekta so vsi obratni prostori in laboratoriji Ogrodje proizvodne hale Svile zmontirano iz Gradisovih montažnih elementov je bilo prav hitro postavljeno Opažen je in betoniranje stebrov za upravno zgradbo in drugih pomožnih prostorih razen v hali, kjer so bile montirane že preje. Konec prvega tedna v aprilu je bil objekt priklopljen na transformator oz. električno omrežje tako, da so prvič pognali sušilni stroj, seveda brez vloženega blaga. Gradbena mehanizacija na novem gradbišču Tudi dvigalo je zmontirano in pripravljeno za poskusno obratovanje. V zgornji etaži je položen parket, postrugan ter bo v kratkem dokončno polakiran. Zmontirane so tudi predelne stene in monterji iz Kočevja bodo v najkrajšem času dokončno postavili opremo v kemijskem in fizikalnem laboratoriju. V objektu so montirana vsa vrata, vključno z avtomatskimi vhodnimi vrati. Zaključena so tudi pleskarska dela in tudi dela na fasadi so v končni fazi. Izvajalci so položili tehnološko kanalizacijo in jo povezali z oplemenitilnico in barvarno ter bo v končni fazi povezana z izravnalnim bazenom in dalje s centralno čistilno napravo v Domžalah. Na dvorišču je položena fekalna kanalizacija z jaški vred. Potrebno je izvesti še meteorno kanalizacijo in jo povezati z Bistrico. Sklenjena je tudi pogodba za dokončno ureditev in asfaltiranje dvorišča. V prvi fazi naj bi utrdili cestišče in položili grobi asfalt. Podpisana je tudi pogodba za pozidavo nadstreška, tj. vmesnega člena med oplemenitilnico in skladiščem surovin, ki bo služil za povezavo s skladiščem blaga in konfekcijo. Po terminskem planu bo nadstrešek zgrajen do srede junija. Dela na čistilni napravi mirujejo zaradi dolgega dobavnega roka opreme, konkretno reduktorja za pogon mešalne turbine. Izvajajo pa se dela na objektu svile in upravne zgradbe. ,,Gradbinci" betonirajo pasovne temelje in nosilce. Z dina--miko napredovanja del nekoliko zaostajajo zaradi pomanjkanja delovne sile in slabega vremena v mesecu marcu. V zadnjem času smo obdelovali varianto, da bi povišali upravno zgradbo za še eno nadstropje, ki bi služilo strokovnim službam TOZD FROTIR, vendar smo morali od nje odstopiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Po dogovoru z „Graditeljem" skupno izbiramo najugodnejše ponudnike za obrtniško-instalacijska dela. Tako smo izbrali izvajalce in napravili pogodbe za elektroinstalacijska dela, napeljavo vodovoda in ogrevanje, izdelavo fasade ter predelnih sten. Gradbena dela uprave in svile pa spremljajo nepredvidena dodatna dela. Zaradi slabe nosilnosti tal je bilo potrebno poglobiti temelje. Iz istega razloga pa bo potrebno odstraniti obstoječi material in ga zamenjati s kvalitetnejšim, kar je povezano z dodatnimi sredstvi. Bili so tudi primeri, ko je izvajalec v predračunu zajel manjše količine materiala, kot so bile dejansko vgrajene in s tem povzročil dodatne stroške, ki jih seveda nosi investitor. Na koncu naj še omenim, da poteka v tkalnici rekonstrukcija klime in adaptacija ter preureditev garderob in sanitarij, kar izvajamo v lastni režiji s pomočjo „Graditeljevih" delavcev in zunanjih izvajalcev. Predvidevamo, da bodo prostori pripravljeni za uporabo v prvih majskih dneh. Anton ing. Matelič Mladina o sebi Smo družbenopolitična organizacija mladih, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe. Svoja načela gradimo na temeljih marksizma. Po svoji moči vplivamo na razvoj socialistične zavesti in morale ZSM; smo tudi sestavni del SZDL, v kateri soorganizirane vse socialistične sile in združena deluje pri uresničevanju ciljev delavskega razreda, to je v izgradnji socialistične samoupravne družbe. Veliko mladih je izvoljenih v delavske svete in razna druga samoupravna telesa, vendar moramo večkrat ugotavljati, da so mladi delavci večinoma usmerjeni oz. se zanimajo za druge reči, kot pa za problematiko delegatov in delegacij, v katerih so sami zastopani. Vendar pa za to pomanjkljivost ni kriva le mladinska organizacija, temveč so to tudi posledice odnosov in aktivnosti drugih družbenopolitičnih organizacij ter pomanjkljivosti v njihovih medsebojnih odnosih, ki se odražajo in vplivajo na vlogo ZSM v političnem sistemu. Mislimo, da bi organizirane subjektivne sile z ZK na čelu, morale mladino vzpodbujati ter ji zagotoviti takšne možnosti, da bo mladinska organizacija aktiven in neposredni udeleženec samoupravljanja. Morali bi težiti za tem, da bo čim več mladih vključenih v proces neposrednega samoupravnega odločanja. Uspehi v razvoju samoupravne družbe se bodo pokazali in bodo toliko večji, kolikor boljši bodo pogoji za širše vključevanje mladih v vse vrste odločanja. Kajti, vsak mladinec lahko živi in ocenjuje svoje delo le iz življenske prakse, brez vsake odgovornosti, brez vsake kontrole nad svojim delom, bi vsako gibanje zgubilo zainteresiranost in zanimanje za delo. Zato bi morali mladi dobiti v delegatskem sistemu pomembnejše mesto, kot ga imamo danes. Menimo, da bi bilo potrebno mladino usposabljati in uvajati v samoupravno demokracijo. Mladina mora v delegatskem sistemu prevzeti enakopravno odgovornost pri zavzemanju odločitev, vendar ne samo tistih sklepov, ki se nanašajo na mladino, temveč moramo sodelovati tudi na tistih področjih, za katere se zavzemajo vsi delavci. Če hočemo, da bodo mladi uspešno opravljali naloge kot revolucionarna organizacija, se ne smemo zapirati vase, ampak moramo biti povezani z ekonomskimi, samoupravnimi, političnimi ter drugimi interesi, ki so potrebni tako pri opravljanju dela v tovarni kot občanu na vasi ali v mestu. Potrebujemo marksističnega znanja, če hočemo ostati zvesti interesom in potrebam delavskega razreda in da se bomo znali bojevati tudi za njihovo uresničevanje. Delegatski sistem nam je omogočil veliko večjo udeležbo v sistemu odločanja na vseh ravneh od temeljne organizacije do skupščine. Že sam podatek nam pove, da je v 72.000 temeljnih organizacijah 18 % mladih, medtem ko je bilo v letih 1969 do 1971 izvoljenih le 9 % mladih. Vendar nam ti podatki ne povedo vsega. Če se vprašamo, kako smo mladi zastopani in kako se sprejemajo naše pobude in kakšen je dejanski vpliv na samoupravno odločanje, potem nam je več ali manj jasen odgovor, da smo mladi zastopani le formalno. Kaj naj storimo za izboljšanje tega stanja? Menimo, da bi nam DPO, samoupravni organi in delegacije morale posvečati več pozornosti in nam ponuditi več pomoči. Mladinska organizacija bi morala v svoje vrste vključevati širšo množico mladine in s tem pogojiti večjo selekcijo. Mladinska organizacija je zdaj preozko zasnovan krog mladine, ki se zapira sam vase. Mladi se moramo zavzemati za probleme mladih, npr. nezaposlenih, mladih na vasi, ki so nekako oddaljeni od neposrednega odločanja, mladine v mestih. Poglobiti bi morali sodelovanje s študenti, ki so prav tako oddaljeni od vseh oblik odločanja, čeprav so sposobni sprejemati odločitve in jih ustvarjalno tudi prispevati. Smo družbeno politična organizacija mladih, pred katero je postavljenih še vedno precej nerešenih problemov. Povsem sami in še vedno odtujeni od ostalih družbenopolitičnih organizacij jih ne bomo mogli rešiti, kakor se ne bomo mogli aktivneje vključiti v samoupravno delovanje v temeljnih organizacijah, SIS, KS in drugih družbenopolitičnih skupnostih. Potrebujemo pomoč, zato nam jo ponudite! Danica Kropivšek Zdrav duh samo v zdravem telesu Ni še dolgo tega, ko smo pisali o tem, da je udeležba v športno rekreacijski dejavnosti v Svilanitu zelo slaba. Razmišljali smo, kako bi to minimalno ..množičnost" povečali in sklenili, da bomo program športno rekreativne dejavnosti popestrili in s tem pritegnili k sodelovanju večje število naših delavcev. Tako smo izdelali program, ki pa ga bomo lahko uresničili le z aktivnostjo čim večjega števila Svilanitovih delavcev. Program je naslednji: JANUAR: — rekreacijsko plavanje, kopališče Štern FEBRUAR: — smučarski tečaj (organizirala ga je KOOS Svilanit) MAREC: — prvenstvo Svilanita v veleslalomu — občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu — republiška tekstiliada v veleslalomu in tekih APRIL: — občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju — republiška tekstiliada v kegljanju (Zdaj pa le natančno preberimo, kako se bomo lahko rekre-irali v mesecih, ki so še pred nami! op. pisca) MAJ: — akcija „VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO" — občinsko prvenstvo v streljanju — planinski pohod Kamnik — Bistričica — Kamniški vrh v organizaciji KOOS Svilanit in GRS Kamnik SEPTEMBER: — občinsko prvenstvo v odbojki — planinski pohod žičnica Krvavec — Veliki zvon — Kalški greben — Kokrško sedlo — Kamniška Bistrica, organizira KOOS Svilanit in GRS Kamnik OKTOBER: — troboj tekstilnih tovarn INDUPLATI Jarše, DEKORATIVNA Ljubljana, SVILANIT Kamnik (streljanje, kegljanje, šah, odbojka, namizni tenis) — tekmovanje v počastitev tovarniškega praznika tekstilne tovarne Svilanit (streljanje, kegljanje, šah, namizni Kot nalašč cel sončen dan za fotografiranje tenis, odbojka, tek v vrečah, polževa vožnja s kolesi, vlečenje vrvi) NOVEMBER: — rekreacijsko plavanje na kopališču Štern Sodelovali bomo še na drugih akcijah, ki bodo širšega značaja in s tem pripomogli k množičnosti in kvaliteti športne dejavnosti v Kamniku. Možnosti za športno rekreacijo bo dovolj, več kot pretekla leta. Čas je in priložnost tudi, da sleherni delavec sam sebi zastavi vprašanje: Sem ali nisem za zdrav duh v zdravem telesu? Če smo, potem se udeležimo vsaj nekaterih od programiranih aktivnosti. Franc Novak Nismo vas pozabili Spoštovani! Še vedno se nas spomnite, to je čudovit občutek. Spoznaš, da v tovarni nisi bi! samo številka, temveč predvsem človek. Rada bi se vam zahvalila za vašo pozornost, katero mi izkazujete kot upokojenki. Ob tej priliki se zahvaljujem za čestitko ob mojem osebnem prazniku, za novoletno čestitko in čestitko ob dnevu žena. Zahvaljujem se vam tudi za obisk, katerega sem se zelo razveselila v času bolezni. Zelo mi je bilo žal, da se lani nisem mogla udeležiti tovarniškega prazni- ka in izleta z upokojenci. Prejšnja leta, ko mi je zdravje to dopuščalo, sem se le teh z veseljem udeleževala. Vedno sem bita z vsem zelo zadovoljna, še posebno z veseljem pa sem si ogledovala napredovanje in širjenje tovarne. Šele takrat sem videla, kakšni pogoji za delo so bili včasih in kakšni so danes. Zares, razlika je velika. Tovarniško poslovanje in uspehe redno zasledujem v Kamniškem tekstilcu, katerega mi redno pošiljate. Komaj čakam, da poštar prinese glasilo, da ga preči tam. Ob koncu pisma želim delovni organizaciji Svilanit še naprej uspešno poslovanje. Lepo pozdravljam tudi vse nekdanje sodelavce, ki so še zaposleni in tudi tiste, s katerimi se na zadnjem srečanju upokojencev nisem imela prilike srečati. Želim, da bi delovna organizacija tudi v bodoče ne pozabila na svoje nekdanje sodelavce. Julijana Bertoncelj Draga tovarišica Bertoncelj! Vašega pisma smo se zelo razveselili, zato smo ga tudi objavili v našem glasilu. Radi bi vam in vsem upokojenim delavcem Svilanita povedali, da nikoli nismo in ne bomo pozabili vseh, ki so v Svilanitu pustili veliko let svojega dela, moči in zdravja, kajti predvsem vam gre zasluga, da se danes lahko vsi skupaj veselimo razvoja in uspešnega poslovanja tovarne. Temelji, ki ste jih s svojimi sodelavci postavili, so tako trdni, da bodo z dobrim gospodarjenjem še dolgo časa služili razvoju in napredku delovne organizacije. Prav zato se vas večkrat spominjamo in še vedno čutimo, da ste člani našega kolektiva. Vam tovarišica Julijana pa želimo, da bi vam zdravje dopuščalo, da bi se letošnjega snidenja lahko udeležila in da bi svoje besede lahko vsem sama izrekla s stiskom rok. Uredništvo Srečno na pot z novim tovornjakom S podjetjem Autocommerce Ljubljana smo imeli poslovne razgovore v zvezi z nabavo tovornega vozila znamke MERCEDES in sklenjeno pogodbo za nakup že od meseca avgusta lanskega leta. Tedaj nam je bilo zagotovljeno, da bomo vozilo prejeli v nekaj mesecih. Toda čas je tekel, vozila pa ni bilo od nikoder. Na naše stalne urgence, je dobavitelj vedno znova zatrjeval, da bomo vozilo sigurno prejeli do konca lanskega leta. Eden od glavnih vzrokov neizdobave vozila, je bil pomanjkanje potrebnih rezervnih delov. Z ozirom na to seje dobavni rok za prevzem vozila podaljšal na mesec marec 1979. Sredi meseca marca smo bili obveščeni, da bo vozilo 21. marca pripravljeno za prevzem pri proizvajalcu FAR v Priboju. Ta novica je razveselila vse delavce v nabavi, najbolj pa našega šoferja Jožeta, ki ga bo odslej naprej krmaril, pri čemer mu želimo vso srečo za volanom. Zakaj smo tako težko pričakovali novo vozilo? Naša tovorna vozila so do kraja dotrajana. Vozila so stara po 10 let in imajo čez 300.000 prevoženih kilometrov. Popravila vozil so na dnevnem redu. V kako slabem stanju so naša tovorna vozila, nam kaže podatek, da smo za tovorno vozilo TAM, ki ga bo sedaj nadomestil novi MERCEDES, plačali za stroške popravil v času treh mesecev cca 30.000 Šofer Jože še v stari „ TA TRI" din. Vsi ti problemi povzročajo slabo voljo delavcem, ki razporejajo prevoze in so odgovorni za pravočasno dobavo materiala, predvsem pa šoferju, ki ni bil nikdar siguren, ali se bo vrnil s poti, ali bo zaradi okvare ostal na cesti. Sigurno vas bo zanimalo, kakšno pridobitev predstavlja novi Mercedes za nabavno službo? Z ozirom na to, da je keson novega vozila dolg 6,20 m (starega TAM-a le 4 m) in da lahko pripelje 6,72 tone robe pomeni, da se bodo s tem krepko zmanjšali stroški prevozov, kar bo vsekakor pozitivno vplivalo na ekonomičnost poslovanja. Zaradi stalnih popravil starega vozila, smo bili čestokrat prisiljeni iskati tuje prevoze tako za bombažno prejo, kakor tudi za embalažo in kemikalije. Ker pa so tuji prevozi izredno dragi, saj nas prevoz preje iz Litije do Kamnika stane 1.280 din iž tega lahko logično sklepamo, da se nam bo nakup novega vozila krepko obrestoval. Istočasno pa moram poudariti, da bomo zaradi večje površine kesona dostikrat z enim prevozom rešili dve vožnji, ki smo jih morali doslej izvršiti s starim vozilom. Novo vozilo bomo opremili tudi z oznako TIR, da bomo lahko priskočili na pomoč našemu šoferju Petru, kadar bo to potrebno. ....... Marija Ambrož Z novim tovornim vozilom bo Joževa vožnja varnejša Uspešna zimska tekmovanja Tekmovanja v zimskih športih so že za nami, rezultati pa so bili naslednji: Prvenstvo Svilanita — v veleslalomu: ŽENSKE SKUPINE: A- 1 . Osolin Nina 38.4 B- 1. Galjot Olga 43.0 C- 1. Zorman Francka 42.0 2. Doplihar Alenka 48.2 3. Drobnič Silva 1.40.2 MOŠKI SKUPINE: A - 1. Zlatnar Dušan 33.1 B - 1. Jene Stane 31.7 2. Zajc Alojz 32.6 3. Zamljen Ciril 33.6 C- 1. Leskovec Janez 37.7 2. Zakrajšek Boris 38.6 3. Ribaš Slavko 39.4 4. Torkar Florjan 41.4 D - 1. Seljak Bogdan 33.7 2. Grilc Franc 36.4 3. Pregl Leon 41.5 XXI. zimska tekstiliada v smučanju na Soriški planini: TEKI MOŠKI — 4 km: — 18. Jerman Alojz (startalo je 29 tekmovalcev) VELESLALOM MOŠKI: A — 39. Zlatnar Dušan 45. Cerar Milan 64. Šimenc Marjan (startalo je 86 tekmovalcev) B — 23. Zajc Alojz 31. Zamljen Ciril Jene Stane odstopil (startalo je 143 tekmovalcev) C— 57. Leskovec Janez 67. Novak Franc (startalo je 119 tekmovalcev) D — 24. Novak Marjan 34. Grilc Franc 58. Pregl Leon (startalo je 62 tekmovalcev VELESALOM ŽENSKE: A — 11. O solin Nina 27. Zanoškar Milena (startalo je 69 tekmovalk B — 39. Erman Martina (startalo je 76 tekmovalk) C— 32. Doplihar Alenka (startalo je 44 tekmovalk) V ekipni uvrstitvi veleslaloma je ekipa Svilanita med 22 ekipami zasedla 14. mesto. Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu: ŽENSKE: A — 5. O solin Nina 7. Zanoškar Milena (startalo je 11 tekmovalk) C— 3. Doplihar Alenka (startalo je 5 tekmovalk) MOŠKI: A— 15. Zlatnar Dušan (startalo je 30 tekmovalcev) B— 6. Jene Stane 11. Zamljen Ciril 20. Zajc Alojz (startalo je 52 tekmovalcev) C — 14. Novak Franc (startalo je 23 tekmovalcev D— 1. Seljak Bogdan 6. Novak Marjan 8. Grilc Franc (startalo je 13 tekmovalcev) Naučila sem se smučati, si misli Marija, in se prešerno zasmeji Vaja dela mojstra Mlad, mlajša in najmlajši (Potočnikovi) Trenutek oddiha REZULTATI (EKIPNO PO SKUPINAH) MOŠKI: A- 1. ZARJA Kamnik 2. TITAN Kamnik 3. UTOK Kamnik B — 1. KIK Kamnik 2. GRADITELJ Kamnik 3. SVILANIT Kamnik C- 1. SVILANIT Kamnik 2. KIK Kamnik 3. TITAN Kamnik Nastopilo je 148 tekmovalcev od tega 29 žensk in 119 moških. Udeležilo se je 22 OZD v Kamniku. Naša delovna organizacija je osvojila prehodni pokal TOZD HOTELI IN ŽIČNICE VIATOR. Franc Novak Izžrebanci nagradne križanke Uredništvo je prejelo samo 10 rešitev nagradne križanke. Ko smo ugotavljali pravilne rešitve, smo izločili iz žreba še 7 križank, ker so bile nepravilno rešene. Izid žrebanja je bil nasled nji: 1. nagrado prejme Hribovšek Marinka (kravata LARA) 2. nagrado prejme Dragaš Dragica (brisača MALTA) 3. nagrado prejme Osolnik Brigita (brisča FORTUNA) Tov. Osolnikova je hči naše upokojene delavke tov. Osolnik Olge, zato smo pri žrebanju njeno pravilno rešitev tudi upoštevali. Pravilna rešitev križanke, ki vam je delala precej preglavic, pa je naslednja: TKALNICA, ATA, MIR, SVILE, ZA, ALINEA, RAČKI, S, D, K, P, RN, ANTE, ETNOGRAF, AGA, SEN, LIAS, EGEJ, APETIT, AKVA, GRS, PLAMENI, VIS, PLATINA, Al, M, C, APEL, OVEN, NOE, IZLAKE, NAVTIK, PN, IGOR, OM, NM, BALET, Z, J C, NAT, ABITURA, MEZEG, RA, TISA, AL, EL, LAIK, LIK, RO, N, HARAŠO, MIK, DINGO, ATI, EN, CAPIN, NŠ; NITON, O K A, OMA, OT, IVANJICA, URI, UJ, Č, EEDEN FREDERIK, N IS, ONO, ŠČIPALO, EKSCELENCA, JI, OR. Uredništvo Zahvala Vsem sodelavcev se iskreno zahvaljujem za pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti mojega moža. Anica Rebernik ..KAMNIŠKI TEKSTILEC" LETNIK XVII. ŠT. 3-4 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ..SVILANIT" KAMNIK GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Balantič Silvo, Huban Anka, Alenka Doplihar, Stankovič Brane, Okorn Tomaž Tehnični urednik: SKAMEN IVANA Odgovorni urednik: BORIS ZAKRAJŠEK NAKLADA: 800 IZVODOV Tisk: Mestni muzej Idrija Nagradna križanka »MAJSKI PRAZNIKI” PLANINSKO DRUŠTVO DAVNI ROD 1, : : NOGON4. KLUB NAELEK- TREN DELEC STRJENA KRI PREUREDITI PESEM :i/MAi:::::: ::: DEŽELA NA BLIŽNJ. VZHODU IRIDIJ TV SERIJA (HALEV) JASNO- VIDEC 17 PROJI- GRATI T7 SLOV. HEROJ OPRA- VILA RADIJ VRSTA POŠKOD- BE IVO JANC ŠVICAR. FRANK ALUMI- NIJ MOŠKI P. GLAS 1, TOALETA 1 VELIKA MORSKA RIBA LEPILO JOSIP BROZ HRVA- ŠKI SKAVTI MORSKI PTIC IGRALNA KARTA OLEG VIDOV INDUST. RASTL. POZIT. ELEKTR. SOLMIZ. ZLOG ORANJE MAJHNA URA NOVAČENJE SEČ STROJNI ELEM. POME- TATI SLABA DRUŽBA LIKOV. TEH- NIKA OBČANI POSTO- PEN T7 JUDJE KARLO- VAC T7 ŠPORT. DISCIP. SVILEN TRAK GRŠKI JUNAK GOZDNI SADEŽI BREZ PRE- VOZA, 2 PRAVIL- NO ZMASI- RATI POSVE- TOVANJE GRŠKI BOG LJUBEZ. JUGO- PETROL VISLI- CE IMPRE- SIJA HERCE- GOVEC GORA DOMAČA ŽIVAL SEZNAM TISK. NAPAK TANTAL ZARJA- VEL PREBI- JANJE SHOD ESTO- NEC FRAK- TURA 1. MAJ DOSJE (MN.) ORIENT. PRAŠEK T7 :i: A 'l: RAZRED NEBE- SNO TELO FRANŽA APNAST ZMAGA V ŠAHU TURŠKO IME T7 NAKA- ZATI TOVARNA V KAMNIKU IRIDIJ PEČ NA OLJE RIŽEVO ŽGANJE KRET- NJA BERTON- CEU EDISON THOMAS PRIRO- DA MUTAST GERMAN- SKI OREL GOSJI GLAS RIJEKA TOVAR- KRAVAT ™EL- GLAVNO MESTO GRČIJE T7 27. APRIL FRAN OŽBOLT ETILNI ALKOHOL GRŠKA ČRKA NATRU LATIN- SKI VEZNIK DRO- BOVJE KODER URBAN NAROD. BANKA APRIL STARO- SLOV. 4» 1 9: MAJ SREDST. ZA OMAMO SKRAJŠ. Ž. IME DEL HIŠE ŽILA DOVOD- NICA SESTA- VIL VRHO- VEC AVTO (PRIMOR.)