Natisov 14.000. Stajerc «tane za celo leto samo 60 krajcaijev. Uredniilvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledalitkem poslopju. Stajerc izhaja v»aki drugi petek, datiran s da« naslednje nedelj«. Dopisi dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do ponde(jka pred izdajo do-Wne itevilke vpotlati. Štev. 23. Stajerc. Posamezna Številka relja v Ptuju za celo leto K 1— s pofttnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravni&tvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 >sIran K 32.-, strani K 16. — . •/4 «trani K 8. — . •/. strani K 4,- . '/„ K 2.—. V« strani K. I — Pri vofkratnem oznanilu je cena posebno zniUna V Ptuju v nedeljo dne 16. novembra 1902. IIJ. letnik. Klerikalci in volitve. Kdor je količkaj pravicoljuben, kdor ne sodi po klerikalni zaslepljenosti, ta nas gotovo ne bode nikdar obsodil, temveč priznal nam bode, da je bil nas namen popolnoma čist, popolnoma opravičen! Kmetje, mi smo vam svetovali, da bi pustili dohtarje in fare pri miiu in bi si volili za deželne poslance može iz svoje sredine, toraj kmete. Kdo nam toraj sme predbacivati, da bi ne bil naš s vet za kmeta dober? I In glejte kmetje, ali mislite, da nismo nič^ar dosegli? Dohtar Rozina je pogorel, žalostno je pog^el Fihpouov urednik, bivši prefekt Korošec. Izvoljeni sicer niso bili naši kandidati, a vendar sme „Štajerc" p.o d o a uo« .t. r,d i t i, J a i&Afi tudi mnogo, ako ne vse pripotn ogel," da sta se izvolila takrat od kmetov dva kmeta za poplan?a. Izvoljena sta med drugimi tudi posestnik Hočevar in pa kmet Rošker. Dobro tako, ali mislite, da bi se bila ta dva izvolila, ako ne bi bil „Štajerc" kmetov odločno vedno prosil, naj volijo kmeta? Ne, nikdar ne, gotovo bi bil zopet dohtar Kosi na izvoljen, a sedaj ni dobil uiti enega glasa ne? Poglejmo si malo bolj natančno, kako so se obnašali pri tej volitvi največji sovražniki kmeta, klerikalci. Angelj varuh. V neki vasi je živel mlad kmet, po imenu Jože. Imel je zelo bistro glavico, toda ostudnega pijančevanja ni mogel opustiti. In vendar je bil ozdravljen od te kuge. Ko se je nekoč, od žganja pijan, zibal proti domu, padel je blizu brvi \ mehko travo ter se navzlic vsemu trudu ni mogel več spraviti na noge. Tedaj je prijel neizrečeno lep, ljubezniv mladenič, oblečen v svetlosivo obleko in s kakor zlato svetlimi perutnicami. Pomagal mu je vstati in rekel, naj gre ž njim, on mu hoče nekaj pokazati, kar še ni videl v svojem življenju. Jože je voljno šel s prelepim mladeničem in prišla sta k visoki gori z veliko skalnato votlino. Globoko v njej so bila debela železna vrata z omreženo Ijuknico. Ko so videli, da zahtevamo mi kmetje odločno poslanca iz nafte sredine, mislite da bi to našo opravičeno voljo bili spoštovali? Kaj že. se v zadnjem trenutku so delovali ceio proti sedaj izvoljenemu poslancu, proti Kočevarju. Ali morda ni res? Še v zadnjem tre -nutku so pritrosili novega kandidata — kaplančeka, kličoč vam, da je on, edino le on sposoben za vašega poslanca. Proti kandidatom napredne stranke na Spodnjem Štajerskem 60 klerikalci delovali s vso močjo in so jih zmerjali, da so „nemčurji", proti sedaj izvoljenemu kmetu Hočevarju so še v zadnjem trenutku napeli vse žile, da bi spravili na mesto njega k a p i a n a v zbornico ! Toraj vid^č jih zvitorepce, oni so proti vsakemu kmetu, n^jsi bode tak ali tak, oni so samo za svoje kaplane. Koč in dan so v ljutomerskem, ormožkem in gornje radgonskem okraju letali, klicali so: „Zmešnjava za zmešnjavo, vera je v nevarnosti, velika nesreča preti slovenskemu ljudstvu, ne volite kmeta, volite — kaplana Korošca!* In kmetje so sprevideli, kako nevaren bi bil klerikalni kaplan in so dali odgovor, glaseč se — ne, naš poslanec naj bode kmet! Dohtar Rozina si je dal liste tiskati in jih je „Tu notri poglej!" rekel je krasni mladenič in Jože je gledal v veliko kamenito dvorano in povsod, kjer je bil kakšen prostorček, stale so goreče sveče, velike in male, jedna poleg druge. „Te luči so življenja ljudij" pojasnil je mladenič in kazoč s prstom zdaj sem, zdaj tja, dejal: „Vidiš, tam je jedna dogorela in ravno 6edaj ugaša, človek, čegar je bila ta luč, je umrl vsled starosti. Ondi-le zopet jedna! — Angelj življenja postavlja nove sveče na prazne prostore in jih zažiga. — Glej na ono stran ! Tiste grozne pošasti, to so sovražniki človeškega življenja. Vidiš li, kako te strašanske postave okrog skačejo in se na vso moč trudijo, priti do lučij ter jih upihniti. To so človeške strasti, jeza, pijančevanje, nečistost, požrešnost, nevošljivost ali kako se že imenujejo. Glej, tam so se kar tri spravile nad jedno luč, zato je ugasnila!" povsod na hišne vogle prilepil, s katerimi se je ponujal za poslanca. Vidite jih klerikalce, jim ni za kmeta! Samo kmet ne, naj bode on Nemec ali Slovenec, kmet ne sme biti poslanec, po klerikalnem mnenjo je sposoben za poslanca samo — kaplan. Vidite jih dohtarje, po dohtarekem mnenja mora biti samo dohtar poslanec. Pa mislite, da so samo naši klerikalci taki? Ne! klerikalec je povsod jednak. Tako so na Zgornjem in Srednjem Štajerskem klerikalci letali od hiše do hiše. da bi spravili duhovnike v deželni zbor in kako pa se jim je tam godilo? Prav regimonten odgovor so dobili od kmetov. Goni je in srednje Štajerski kmetje, toraj sami Nemci, bo pokazali, da so veliko bolj prebrisani, kakor mi na Spodnjem Štajerskem. Ti kmetje so si pridobili pri sedanjih volitvah šest novih mandatov, toraj odslrj bodejo imeli Sest novih poslancev. Dragi nam, ti kmetje bodejo od sedaj zastopj.ni v deželnem zboru samo od kmetov, in to je pametno! Oh kako lepo bi bilo, ko bi bili tudi vsi naši poslanci samo kmetje. Potem bi držali ti kmetje Gornjega in Srednjega Štajerja gotovo z našimi podanci, in za kmeta se bi dalo prav mnogo storiti. Tako pa se nam ne Uide Čuditi, ako bodemo šli mi na Spodnjem Štajerskem zopet po stari poti, in omenjeni kmetje pa si bodejo gotovo mnogo pridobili. ..." .... Kakor poročajo ravno sedaj listi, sO se zvolili tadi na Koroškem kmetje od kmetov v zbornico m sicer po jako hudem zanimivem boju, kateri je bil enak naiemu na Spodnjem Štajerskem. Zoani kaplan Pod gore je prišel tudi v celo slovensko I)ober!oves, da bi imel shod. Kaj so pa k temu shodu kmetje porekli, čeprav je dohtar Brejc kaplanu prišel na pomoč? . . S polenami so — kaplana in dohtarja napodili in so si zvolili kmeta, in sicer Nemca, kot Slovenci, dobro vedoč, da bode ta njih, čeprav je druge narodnosti, boljše zastoj al, kakor bi jih bil zastopal klerikalni kaplan. Celi velikovški okraj je gotovo po- i Potem pokaže mladenič Jožefu, njegovo svečo življenja. Bila je Se precej dolga. Poleg nje je gorela luč njegovega sopivca in najboljšega prijatelja, Korošca. Naenkrat skoči grozni vrag pijančevanja k njej in jo, glasno se smejoč, s steklenico žganja pobije na tla ter ugasne. Jože je od straha omedlel. Ko se je zavedel, ležal je zopet pri brvi. Bilo je že svetlo in iz vasi je zadonel mrtvaški zvon. Brt je vstal in hitel proti domu, kjer so mu povedali, da je zadela njegovega prijatelja kap (božji žlak). Od tega dne je bil Jože vedno resen in zmeren, nikoli več ni okusil kapljice žganja, postal je reden, delaven mož, njegovo gospodarstvo se je povzdignilo, a njega so spoštovali vsi sosedi. Bil je žo star, zelo star — in tadi njegovi otroci so imeli velike otroke — pa še večkrat si je polnoma slovenski, in glej, ti kmetje so volili, ker 0o bili zares pametni, raji — Nemca, ker so vedeli da hode ta gotovo deloval za njih. Povsod toraj, na Koroškem, na Gornje-Stajerskem, na Sredje-Štajerakem, povsod so se otrosili kmetje dohtarskega in farškega jarma, samo mi smo ostali malone popolnoma pri starem kopitu. Naši poslanci so lopet dohtar Jurtela d o li-t a r Dečko, dohtar Hrašovec, župnik Zičkar. profesor Ilobič. A glejte hvala Bogu, da tokrat smerno našteti tudi kmete kot poslance ; poslanci so tudi veleposestnik Vošnjak, kmet Hošker 111 pa kmet Kočevar! Nekaj smo toraj dosegli, nekaj se je vendar spremenilo. dohtar Rosina in ž u p n ik Lendovšek sta zgubila poslanstvo! Le tako naprej! Bog daj. da bi pri prihodnjih volitvah smeli pisati, da so zgubili vsi dohtarji poslanstvo, Bog daj, da bi smeli rečti niti en klerikalec ne bode vodil več kmetov na Spodnjem Štajerskem za nos! Potem bodejo srečnejši nafti kraji, srečnejfta nasa lepa spodnje-štajerska dežela, srečnejši naši kmetje, kar jim mi prav iz dna naših src želimo* Našim kmetom. (Dalr) Pokazalo se je. da bodeje prišli vendar enkrat boljfti časi za vas kmetje, pokazalo pa se tudi je. kako močne so stoletne klerikalne verige. V trgih iu mestih, kjer se je dne 4 t. m. volilo, si videl t« dan vse polno duhovnikov. Ali so tam kmečke du£e pasli? ,. Ne, dragi mi, agitirali so za svoje prijatelje, za dohtarje. Oh. da bi jih le ti bil videl, kako sladko so ta dan govorili vsi „gospodje11 s kmetom, kako trdo so mu stiskali roke, kako milo so ga pogledovali. In tako se je seveda zgodilo in se je moralo tudi zgoditi, da so se izvolili zopet nekteri dohtarji v deželni zbor. . A glejte, mi dragi kmetje, vendar se je videlo, da kmetje napredujejo. Čeprav so jim grozili duho\- rekel: ,0h kaj bi se bilo zgodilo z mojo dobro ženo, kaj z mojimi ljubimi otroci, če bi bil moral naglo umreti kakor Korošec? Moj angelj varuh me je svaril in obvaroval prezgodnje smrti!" O mladeniču, ki bi bil rad strah poznal. Imela je mati sina, ki ni poznal straha Ker je tolikokrat slišal o njem, vpraša nekega dne matei: „Mati, povejte mi vendar, kaj je to strah?" Mati mu pravi: „Veš ljubi sinko, strah je taka stvar, ki je na sredi votla, okoli je pa nič ni." „Ej, mati", odgovori sin, „nekaj pa mora vendarle biti strah, ker toliko govorijo o njem; spoznati ga moram, najsi idem do konca svetA!" In res se poslovi nekega dne od matere in odide po svetu, da bi spoznal strah. niki gotovo v vseh krajih iz prižnice (kancelna), Čeprav so gotovo porabili že davno poprej 8 po vedli i c o za agitacijo t prid njihovega ljnbega dohtarja ali pa kaplana, vendar so nastopili v vseh krajih možaki, kateri se jim niso postili zapeljati, kateri bo volili kmeta. Videl sem sam v nekem volilnem mestu, kako so delovali klerikalci, slišal sem, kako so prigovarjali nekemo kmeta, a vendar je nastopil kmet korenjak, pošten od pet do glave in jim je zaklical: „Ne veselite se- preveč, čeprav se Vam je posrečilo, da je vaš ljubljeni dohtar zmagal, dolgo to ne bode več trpelo! Drugokrat bo bolje!* In res je tako, klerikalno drevo je mogočno, široko razprostira svoje veje, globoko v zemlji tičejo njegove korenine. Mi smo začeli to drevo na Spodnjem Štajerskem podirati, ali mislite dragi kmetje, da bode padlo že precej, ko smo parkrat — vsekali. — O, ne, več let bode treba in sicer prav močno sekati, da se bode to vražje drevo podrlo. Toda treba je, da prinesejo v s i svoje sekire in pomagajo sekati, kakor so to svojo voljo nekateri odločno pokazali na dan volitve. Čast tem vrlim napreduim možakom, Čast jim, vsem tistim volilceni. kateri so pokazali, da jim ni več za dohtarski, za farški jarem. Dragi mi, verjamite mi. da bode enkrat bolje, dragi mi, bodite prepričani, da čakajo naš bodoči rod boljši dnevi, ker smo videli, da je lepo število kmetov korenjakov odločno pokazalo, kako so jih začele tiščati klerikalne verige. Vi volilni možje pa, kateri ste tako odločno, tako neustrašeno pokazali svoje mnenje, hvala Vam. ne obopajte ako tokrat ni šlo popolnoma po naši volji, vendar moramo priznali da todi ni šlo popolnoma po njihovi, po klerikalni volji. Daniti se je začelo med kmeti, prvi žarki duševne svobode so prisijali v srca spodnjc-štajerskih kmetov, Bog daj, da bi solnce duševne prostosti k malo sijalo v svoji krasoti, Bog daj, da bi kleri- Nekje se ponodi za hlapca, rekoč: „Jaz ostanem pri vas za hlapca zastonj, če mi pokažete strah; rad bi ga spoznal, ker toliko govorijo o njem". Gospodar ga hoče vzeti v slolbo in reče: „No, pa ostani pri meni; jaz ti že pokažem strah!" Nekoliko dnij prej so obesili v tisti vasi razbojnika; visel je že delj časa na vislicah (gavgah). Ko se nekega večera vračata gospodar in hlapec iz gozda domov, gresta mimo vislic, in gospodar izpusti skrivaj sekiro na tla. Že sta skoro doma, ko veli gospodar hlapca: „Zgabil sem sekiro na poti, pojdi po njo!" Hlapec gre po istem pota, kjer sta hodila prej, in ko pride do vislic, oglasi se obešenec: »Oh, kako sem žejen!" Hlapec pogleda kvišku in pravi: „No, če si kalni zmaj (lintvert) vendar enkrat bil todi na Spodnjem Štajerskem premagan. Napredni volilni možje! Spodaj podpisani izrekamo tem potom vsem tistim, kateri so oddali po naprednem geslu tako neustrašeno za nas svoje glase, čepiav so vedeli, da jih čaka za to strašno preganjanje od klorikalcev, našo najsrčnejšo zahvalo za izkazano nam zaupanje. L. Kresnik, A Damijan, P. Zadravec, Fr. Vračko. J. Janežic, A. Grubelnik. Razno stvari. Volk bi rad bil za ovčjega pastirja, sem si mislil, ko sem bral v zadnji številki Laž-Doma dopis „Iz savinjske doline." Orna duša molči rajši, namesto da govoriš o poštenosti in značaju, ker ves pameten svet ve kakšni poštenjaki so premnogi klerikalni hujskači in kako čisto (?) je njihovo življeuje Katera stranka pa ima neki največ goljufov in oderuhov med seboj ? Katere stranke se oklepajo možki iu ženske, ki so v razuzdanem življenju izgubili vse moči ? In ti dopisunče, — upam, da se ne motim v osebi, ker v Saviojski dolini je med klerikalnimi dopisniki presneto malo bivših vojakov — ali 6e ne spominjaš več, kako si ti za dekleti lazil, ko si bil bcgoslovec in jednoletni prostovoljec? Ali si že pozabil, kako so vrli kmetaki fanti tebe in neko .pobožno" tercijalko o polnoči hladili z gnojnico? Sploh pa je škoda o tem izgubiti več besed, ker v „Štajerca" je bilo vojaško življenje popisano, kakoršno je v resnici. Ako pa našim „poštenim" in .deviškim" klerikalcem ni prav, da se v vojašnici včasih kaj zgodi kar ni lepo, so večinoma sami krivi, kajti klerikalci so bili črez tisoč let edini voditelji in učitelja slovenskega naroda. Zato bi bilo za njih najpametnejše, da trkajo na svoja persa ter kličejo: „Mea culpa, mea culpa!" To je: „Moja krivda moji grehi!" — Gospod usmili se me, grešil s«:m, že s tem ker sem klerikalec. Vojaška sabla. žejen, pa pij!" Rekši zajame s klobukom vod«'* v bližnji mlaki in mu je ponudi, rekoč: „Na, pij!" Ko hlapec odhaja, oglasi se obešenec: „Oh, kako sem žejen!" „No, bodeš pa zopet pil", reče hlapec in inu ponudi vode. „Sedaj mislim, da si se že napil", pravi še in hoče dalje; a tretjič se oglasi obešenec: „Oh, kako sem žejen!" „No, če si res tako žejen44, pravi hlaper. in ■pleza na vislice, ter ga odreže, potem pa ga nese k mlaki in ma potisne glavo v njo — „pa vso posrebaj. če hočeš!" Ko najdo sekiro, se vrne. Doma pripovedoje gospodarju, kako je dajal piti obešencu, ki ga je prosil vode. „Mislil je, da ga bodem napajal vso noč, no, in veste, kaj sem storil ? Nekaj iz državnega zbora. Tako na tihem brez vsacega razburljivega hrupa so hoteli slavni naši ministri naložiti ljudstvu velikanski novi jarem, povijati nezmerno rekrutski kontingent. Toraj zopet in zopet več rekrntov! Seveda so se za prvi hip ministri pošteno nabrisali. Javno mnenje je pokazalo tam gospodom prav pošteno kje so vrata. Začetkom tega meseca se je vršilo posvetovanje in vlada je potegnila svojo predlogo nazaj. Ob enem pa je vlada predložila novi predlog. Ta zahteva povečanje rekrut-skega kontingenta. Toraj bi moralo biti od sedaj naprej vsako leto 20 do 25 tisoč več rekrutov, kakor do sedaj. Vojaštvo se poveča toraj za 61 tisoč mož. Kamor se ozremo lahko opazujemo bedo. Kmet strada in zopet strada, država pa zahteva od njega vedno in vedno nove davke (štibro). No, ja saj je dobro za nas kmete, dokler bodejo fari in dohtarji z nami gospodarili se cela stvar gotovo ne bode spreobrnila. Mrtvega 80 našli. Dne 30. prejšnega meseca so našli železničnega čuvaja Franca Petek na progi med Možgajncami in Samoši mrtvega. Ležal je pod mostom železničnega tira s popolnoma razbito glavo. Petek je opravljal dne 29. p. m. svojo službo, da je pazil na železniški tir. Ker ni bilo na tiru in nikjer najti krvi, se do sedaj ne ve kako je prišel Petek ob življenje. Mogoče je, da je bil umorjen. Iz Ljutomera. Dne 4. novembra smo volili poslanca za deželni zbor. Dragi kmečk; list „Štajere", sedaj se je že pokazalo, da se kmečki stan povzdiguje za boljše čase. Ko pridem dne 4. novembra v Ljutomer, zagledam na vsakem voglu plakate (liste) žolte barve, kateri so vabili kmete, da bi morali voliti dohtarja Franja Kozina, tega milega našega prijatelja. Dragi „Stajerc" mnogo, mnogo je posestnikov v Ljutomerskem okraju, kateri še si sedaj celijo rane, katere jim je vsekal dohtar na rame. Oh, g. dohtar Rozina, kako ste si vendarle mogli misliti, da Vas bodejo volili naši kmetje ? Pokazalo se je prav izvrstno kako ste vi gospod dohtar pri kmetih priljubljeni. Niti enega glasa ni dobil dohtar! Kar je naš list „Štajerc" kmetu želel, da bi bil izvoljen kmet, to se je tudi zgodilo; zvoljeni je gospodar Kočevar. Z Bogom dohtar, z Bogom duhovniki, ka- Odrezal sem ga z vislic in postavil na glavo v mlako Sedaj mislim, da se je že napil. „Ti si hraber dečko!" pravi gospodar. „Rekli ste, da mi pokaže te strah", reče hlape«*, „kdaj pa bode to, oče?" „Pri meni ga ne bodeš videl", odgovori gospodar. „in mislim, da ga ti sploh ne najdeš nikjer." Drugega dne že gre mladenič zopet iskat straha |K> svetu. Slišal je, da hodijo strahovi v neki mlin, da hodi v njega vsako noč devet vragov mlet in kvartat. Pri tem mlinu toraj se ponudi mladenič za hlapca, in mlinar ga sprejme. Zvečer, ko so vsi šli iz mlina zaradi strahov, zapre se mladenič sam v njega in pričakuje vragov. Skoro pridejo drug za drugim v mlin; nekateri teri bi itak morali za naše duše skrbeti, ne pa se v politiko mešati, ker ta ni za njihov stan. Mavrin. Od Sv. Lenarta blizu Vel. Nedelje. Dragi dopisnik ,Slov. Gospodarja"! Vendar že čakaš z ragrba-nim čelom kaj bi ti jaz na tvoj dopis povedal. Nič doiti. ker se mi ne zdi vredno. Jaz bi le rad pozual tiste farane, ki jih je zadnjič obšla žalost zaradi mojega dopisa. Tudi ti naznanim, da so naš veliki oltar postavili žulji lenarčkih farmanov. Povem ti tudi, da nisem noben šnopsar, kakor ti, saj se razume samo ob sebi, da človek najrajši o tem govori, do česa ima veselje. Vedi ti da sva midva z „Štajercem" dosti boljša kristjana, kakor pa ti. Ako govoriva, govoriva resnico, spoštujeva vsacega poštenega človeka, potegujeva se za vero krščansko. Sploh pa sva midva junaka izmed tistih mož, ki ljubijo pravico, na svetu, ako pa ti bode še kedaj več tako slabo postalo, tedaj pa ti bodeva drugo zdravilo |K>-vcdala. Neustrašeni. Zaveljo petelina. Prejšno nedeljo popoldan je stal J. K. iz Pohorja v svojem dvorišču, v katerem je imel velikega, lepo barvanega — petelina. Tik njegovega dvorišča pa je dvorišče soseda G. P. Ta sosed je imel v svojem dvorišču velikega purana. Naenkrat si puran nekaj zmisli in zleti v soeedov vrt ier se začne tam s petelinom tepsti. Gospodar petelina je seveda takoj hitel petelinu na pomoč. Ko to njegov sosed zagleda, je hitel ta svojemu puranu pomagat. Sedaj sta se pograbila gospodarja in tepež se je pričel. Na to priletijo todi sinovi soseda svojemu očetu pomagat in t«ko se je zgodilo, da so petelinovega gospodarja težko ranili in sicer vse za petelina voljo. Kmetje, ne ravnajte tako nespametno ' Ne prepirajte se radi vsake malenkosti. Klerikalni gtbriL Kakor vemo iz sigurnega vira, so izdali klerikalci za deželne volitve nad šest t i s o č goldinarjev. Jojmeni, to je bilo veselje. Bog ve. koliko golažev, sira in tako dalje se je s tem plačalo. Čudno, da je v Ptuju morda vsaki volilni mož imel skoraj poln žep tistih tenkih dragih cigar Ali so kmetje postali naenkrat tako bogati, da si kupujejo tako drage cigare? Samo na dohtarja Jur- odprejo zatvornice in meljejo, drugi sedejo okoli mize in kvartajo. Mladenič jih gleda od strani, in vragi ga ne zapazijo. Skoro izteče mlinski kamen, ker ni več meljiva pod njinr: mladenič pa zgrabi bližnjega vraga za vrat in mu potisne glavo pod kamen, da mu jo odmelje. „Jaz vas že naučim, da bodete nekoliko bolj pazili na kamene, da se ne bodo vrtili sami! In ako se mi ne poberete takoj od tod, zmeljem vas vse, kolikor vas je!41 Vragi se ga res zbojijo in zbežijo; mladenič pa leže k počitku in prespi srečno vso noč. Ali straha, kakoršnega je hotel poznati, le ni videl. Zato odpove takoj drugo jutro službo in gre dalje po svetu. (Koncc prihodnjič. tela zdravje se je pojedlo v Ptuju dva kolača sira, velika, kakor mlinski kameni. In pilo se je!! Seveda, sir povzroči žejo! Bog ve, ali je to vse bilo od navzočih duhovnikov blagoslovljeno (žegnano) ali ne? Dragi kmetje, pa pridite prihodnjo nedeljo v čitalnico, pridite in videli bodete, da vam tedaj ne bode nihče ničesar dal zastonj. Ja, pri volitvah pa je vse bilo zastonj! Glej, gl*j, kdo bode to "plačal? Cigani in njihovi koti». V ptujski okolici se klatijo cigani in prodajajo ter popravljajo bakreno (ku-fernate) kotle. A premeteni so ti cigani, ker njihovi kotli navadno niso iz dragega bakra, temveč iz navadnega pleha. Cigani si pa vejo pomagati, zato so te železne kotle z bakreno barvo pobarvali. Pozor, da ne bodete opeharjeni! Sploh pa, ako človek že mora kak kotel kopiti, naj ga kupi pri poštenem prodajalcu, ne pa pri cigana in |>otem se mn kaj tacega ne bode nikdar pripetilo! Od Svetega Vrbana. V Bračičevi gostilni blizn Sv. Vrbana je bil 26. p. m. ples, kateri je trajal do ranega jotra. Med plesalci je bil tudi Alojz Marke« iz Svetine. Ker je vedno delal nemir, so ga iz krčme zapodili. Med drugimi se je bil posvadil todi s posestnikom Markom. Ko je bil Markeš zunaj, je za-klical proti Murku: „Čakaj, midva še prideva skopaj'8 Ko se je ob '/,4 vjutro napotil Murko proti domu, sta ga napadla blizu njegovega hrama dva moika, izmed katerih je bil eden Markeš. Marko se je zbal, da bi ga preladala in je potegnil iz ž^pa nož. da bi se ž njim bianil. Ko ga vendar napadalca nista hotela pustiti pri mira. je začel Marko mahati z roko, v kateri je imel odprti nož, okoli sebe, in tako se je zgodilo, da je zadel Markeša na vrata in ma pre-rezal žile. Mark«š je par ar pozneje od te rane umrl. Murka so odvedli orožoiki (žandarji) in je sedaj na preiskavi pri ptujski sodniji. Mladi tati. V Ptuju so pred kratkim zaprli tri inlade pekovske učence, kateri so kradli blago, ki je bilo pred štacuno enega tukajšnih trgovcev razo-bešeno. Odrezali so blago s škarjami. Skoraj polovico blaga so že porabili, da so si dali iz njega napraviti obleko. Trgovec, ki kupuje kmetom piti. Nekje med nami j«; trgovec, in sicer dva sta skupaj, ki kličeta vedno tisto „svoji k svojim"! Ta dva gresta skoraj vsako nedeljo in k a [»ujeta ljudem na deželi pijačo. Po 20 litrov in že več se poplača od njiju. „Stajerc* je tega mnenja, da plačujejo kmetje to pijačo sami, ker grejo potem k njima kupovat, in dobijo zato s lahne, blago. Ali no mislite vi tndi tako? Trgovec, kateri kmetom plačaje in jih tako vabi k sebi, gotovo kmeta ope^iri. ker dandanes se nikjer ne dobi nič zastonj. Vsaki naj kupi po svojem prepričanja tam. kjer je navajen in kjer pošteno ravnajo ž njim. Porotne Obravnave V Mariboru se bodejo pričele dne 17. novembra. Zagovarjati se bodejo morali sledeči obtoženci: Jože Bračko radi uboja, Franc Lenarčič radi nmora. Janez Horvat radi posilstva, Franc Topolnik radi požiga. Dne 20. t. in. Janez Fras radi umora ter Franc in Marija Krajnc radi goljufije. Kmetje pozor! Na deželi hodijo od hiše do hiše agenti, kateri prigovarjajo ljudstvo, naj bi šlo k temu ali onemu trgovca kupovat, a drugega naj bi opustilo. To postopanje je proti postavi. Prosimo, naznanite nam vsakega takega, da ma bodemo pomagali pri agentnri. ŽupnikOVO pismo. Dobili smo sledeče pismo v roke. katero je pisal lastnoročno spodaj podpisani poljčanski župnik in katero se glasi: G. J. J. posestnik v Ra-d i slavcu. — Dolgo sem z Vami imel potrpljenje — a sedaj ga nečem več imeti in ga tudi nesmem imeti. Ako v 14 dnevih, to je do 2. februvarija, ne izplačate cele svote, katero ste še dolžni na sv. mašah, to je ;>i» gld. s 5*/» obresti za tri leta nazaj (drage Vam še spregledani.) tedaj skopaj 59 gld in 8 gld 8"» kr. obresti, tedaj Vas brez nadaljnega čakanja izročim sodniji in terjam obresti od vseh let. — Vsaka prošnja je zastonj — v 14 dnevih ali plačate prostovoljno, ali ¡»a po sodniji prisiljeni. — Ne čakam ne eden dan fkilje. — To je moja zadnia beseda. Alojzij Oilenfek, ¿upnik. (Opomba uredr.ištva. Glej, glej Cilenšek bi nul kmete s obrestmi (činžami) spravil v nebesa. Najbrž fo tisti, za katere so se služile tako drage mefie, imeli od njih tako veliki dobiček, da so župniku odpustili činže in pa sodnij.sko ¡»ostopanjo. Ali je Kristus zares zaukazal prodajati dobrote, katere povzročijo — molitve? Iz Žital. Tadi naš volilni mož bogataš H je potegnil t Jurtelom. čeprav je prej bil obljubil, de bode volil po naprednem geslu. Sicer pa se m« tu-kajšni naprednjaki ne čudimo, ker vidimo, da je naš ¿italski okraj itak fopolnoma zagrajen s klerikalnimi plankami. Zavarovanje življenja. Skoraj povsod že imajo v velikih mestah, pa tudi na deželi ljudje svoje ma-loletnc otroke zavarovane (zažihrane). Ko je otrok star kakih par let. ali pa takoj po ¡»orodu ga dajo zavarovati. Zato se plačujejo navadno na leto in sicer ne previsoke svote. Zavaruje se pa tako, da dob: otrok, ko je na primer star 20 let tisoč goldinarjev, ali še pa več. Ko doseže otrok starost, za katero se je pogodilo, se mu ¡»ogojena svota izplača in tako ima otrok doto ali erbijo pripravljeno. Ako pa otrok umerje, se izplača cela zavarovana svota (zažihringa) takoj starišem. Tako naložiti priskrbljeni denar za otroka je mnogo bolj pametno, kakor ga dati v kako posojilnico. Kdor bi o tem kaj hotel pozvedeti temu da „Štajerc* radovoljno daljša pojasnila. Od Sv. Urbana. Pri nas obhajamo misijon! Jako se čudimo, da misjonarji vendarle ne klestijo po „Štajerca", temveč da svarijo pred lažnjivic«i časopisi. Ker smo se mi prepričali, da „Gospodar" in pa „Fihpos" do skrajnosti lažeta. sklenili pmo, da bodemo častivredne misjonarje ubogali in ta dva lista popolnoma opustili. Tebe pa resnični kmečki naš prijatelj ljubi „Štajerc*. tebe bodemo od sedaj naprej še bolj temeljito prebirali. Od Sv. Vida pri Ptuju. Dragi „ŠtajercV dobro si spral zadnjič našega kaplana, zato pa je sedaj besen in hod na tebe, da je groza. Jaz pa še vendar trdim, da bi bilo boljše, ako bi naš kaplan bolj pridno pridig.) Študiral, kakor se ta v neko ves vozil, kamor ga vleče njegovo mladeniško srce. Pst, pst gospod kaplan, d ni ga če pride nekaj zanimivega v s vet. Kdor navzdol vozi, mora imeti coklo, kdor ima puter pod hlobnkom, tii ne sme iti na solnce, ali pa k razkurjeni peči! Neustrašljiv faran. Kako si je Žičkar znal pomagati. Župnik Žičkar je dobil 88 glasov, njegov nasprotnik, napredni Slovenec, gospodar Janežič 18. Toda bilo bi vse drugače, ako bi se v tem ozirn bilo od naprednjakov drugače ¡Kutopalo. Žičkar je kazal tndi na dan volitve pismo gospodarja Janežiča, v katerem ta naznanja, da ne sprejme izvolitve. Tako si je Žičkar znal pomagati, ker se bi mu drugače bila drnga zagodla. Ako bi g. Janežič bil količkaj agitiral in prišel vsaj k volitvi, bil bi dobil gotovo več kakor polovico glasov. (Opomba uredništva: Hvala Bogu, da če ni vseh dni konec, pri prihodnjih volitvah bode šlo drugače!) Hmelarski kmetje pazite. Kakor je znano, ae pridela v Savinski dolini vsako leto nad 1600 centov hmela. Če prav nafti dohtarji in pa seveda duhovniki zmirom zaničujejo Nemce, vendar vemo mi savinski kmetje, da Se nam do sedaj nikdar ni odkopil dohtar ali pa duhovnik hmela, temveč o lkupili so ga navadno Nemci iz bavarske in prusovske dežele. Toda hmelarski kmetje pazite, da si ne bodete teh dobrih kupcev odgnali. V Drešinji vasi se je zgodilo, da se je tudi pozni hmelj primešal boljšemu, zato je moral kmet plačati 100 kron kazni. Ta nauk naj bode za njega dovolj, «ko bi se to ponavljalo, bi si mi kmetje te dobre knpcc odpodili. Od svetega Benedikta. Ljubi „Štajerc". Pri Svetih treh Kraljah smo imeli volitev. Seveda, da je bil vele-znani kaplanček tudi navzoč. Jaz sem mislil, da si je kaplanček beda.ije vendarle premislil, posebno ker so ga že toliko veljale. A ne, pa s i ni! Kaplanček jo pobral vse svoje znanje, je vstal in bolj navdušeno pridigoval, kakor da bi bil na prižoici (kan-eelno). Mur&c, Mnršec, bodi pameten, saj veš, da so t>ike šale jako drage! — Rekel je todi gospod kaplan tele besede: „Dragi mi, kaj je nemščina. — vpaki, kateri je bil pri voiakih, dobro zna, da se tistemn kateri ne zna ene besede nemškega jezika, boljše godi, kakor pa tistemu, kateri zna nemški!" Ker je kaplanček bil o svoji trditvi popolnoma prepričan, je rekel, naj se oglasi tisti, kateri je nasprotnega mnenja. In glej, oglasil se je vrli naprednjak Martin V a b i č , posestnik v Bačkovi in je rekel: „Gospod kaplan, ni res, kar ste vi rekli, ni res, da bi se tistemo pri vojakih boljše godilo, kateri ne zna nemški, temveč ravno narobe je. Tistemu se po celem svetu godi boljše. kateri zna več jezikov!* Jojmeni, da bi ga bil videl kaplančka, kako se je na to razljotil. Rudeč kakor rak je klical ves besen: „Ven X njim, v mlako ž njim"' In njegovi podrepniki so ga ubogali in Vabič jim je komaj in komaj iz izbe odišel. Hiteli so za njim, a znnaj je Vabič bil primoran po- tegniti iz žepa revolver, ker bi drugače ti podrepniki gotovo bili ž njim tako ravnali, kakor jim je apostelj mira in sprave, gospod kaplanček, veleval. Ljobi „Štajerc", prosim povej mi, ali se take hojskarije smejo brez kazni oganjati? Ali je zares kaplančeku dovoljeno, da sme on tako nastopati? Ja, po takem mora vera pešati! Z Rogom! Kmet. — (Opomba oredništva! Najbrž se je „kaplanček" takega postopanja naučil v bogoslovju! Kmet, ljobi svojega bližnjega, kakor samega sebe, toda za kakega kaplana te besede ne veljajo, ker je on „maziljenec" božji in ti pa smejo itak delati, kar se jim poljobi.) Poročilo ptujskega sejma. Ptojski sejem dne r>. tega mesca je bil jako dobro obiskan. Prignali so na njega 124 konjev, 920 glav goveje živine in 454 svinj. Prihodnji živinski sejem se bode vršil dne 25. novembra. Svinjski sejmi so dne 19. in 26. novembra. Razglat. Z ozirom na razglas t oktobra letošnjega leta štev. 38.300, se naznanja, da trsnega ma-terijala, reznikov, ukoreninjenih io požlahtnjenih trt, katere so bile v deželnih io državnih nasadih na razpolago, ni več v zalogi, ker so se iste že razprodale; novim naročilam se toraj ne more vstreči. Gradec, dne 3. novembra 1902. Štajerski deželni odbor. Zunanje novice. Umor iz ljubosumnosti. Nedavno je zadavil v Parizu neki Albert Loste svojo ljubico Marcello Perriu ter ji potem še z britvijo odrezal glavo. Morilec je pri sodišču takoj priznal svoj čin; povedal je, da se je s svojo Ijobico čestokrmt prepiral, ki je vedno gledala za dragimi. Nedavno si je „vrgel" karte, ki so mo povedale, da bo imel mnogo neprijetnosti, stal bo pred sodiščem in bo zaprt; njegova ljubica pa ga vara. To zadnje prerokovanjo kart, katerim je Loste popolnoma zaupal, ga je tako razburilo, da je spil stekleničico landanuma. To je povedal takoj svoji Ijobici, ki mu je prisegla, da ljobi le njega in ga ni nikdar varala. Nato je Loste objel Marcello Perria, a kaj se je potem zgodilo, ne ve ; začni je nakrat smrtno hropenje, ki ga je zapeklo v dno doše, zato je zgrabil nevede britev in je dekleta odrezal glavo. Tako je pripoveda! Loste sam Mati in dojentek umorjena. V Oojezdo blizu Brna so našli te dni omoijeno 22letno posestnikovo soprogo Marijo Maco in njenega šest mesecev starega otroka. Žena je bila v skednja obešena, a imela je razbito glavo, otroka pa so dobili v vodnjaka poleg hiše. Soprog, Ivan Mscn, je bil baje isto noč do ene od doma ter trdi, da je našel, domov prišedši, ženo in otroka mitva. Vendar so moža zaprli, ker j^ na somu. da jo on morilec. 715 samomorov, v prvih treh četrtinkah tekočega leta se je usmrtilo na Dunaju 715 oseb. fttevilo samomorilcev se je od proteklega leta sem izdatno zmanjšalo, dočim se je število samomorilk povečalo Seveda je moških samomorilcev še vedno mnogo več kot ženskih. Poleg teh samomorilcev se je še 367 oseb skušalo osmrtiti. Zelo hudo zimo proroknje za letos znani profesor Ledochowsky na Dnnajn. Kakor kažejo vsa znamenja, bo letošnja zima najhnjfta, kar smo jih doživeli zadnjih 50 let. Pripravljeni moramo biti po tem pro-rokovanjn na najnižjo temperaturo, najmrzlejše vetrove in visok sneg, ki bo dolgo obležal, in sicer po celi Evropi. . Spalna zagonetka. V steklarni v Bogoslavski pn Kievn je bil v slnžbi mlad Poljak Vmcenr Szuljakow-Pky Lansko leto seje poročil z mlado rojakinjo Bulbino Szigielsky. Rodil se jima je krasen dečko Nedavno je jezdil Szuljakowsky v bližnji trg. Med potoma se mn je splašil konj. ga vrgel s sedla ter ga dalje časa vlekel za seboj. Težko ranjenega in nezavestnega so ga prinesli v bolnišnico, kjer so ga štirje zdravniki preiskali. A kako so se začndili. da je mladi oženjenec — žena. Slučaj se je naznanil oblasti. Različne vere. Iz Pletrovč se piše : Kako se imajo božji služabniki med seboj, evo bledeče: Ko je bila hirHjska trgatev, dovolil je naš ž a l s k i župnik Koren, da smemo hmelj obirati tudi v nedeljo — gotoveljski župnik Zupančič pa je ravno nasprotno zabičil na prižnici, da kratkomalo ne smejo gotoveljski župljani obirati hmelja v nedeljo, ker bi jih drugače zadela božja „štrafenga". Je pač vera tu drugačna, tam pa zopet drugačna, kakor so tudi božji služabniki tu taki. dmgje pa zopet taki. . ., . i Klobase iz mrhovine. V Libau jo oblastvo zaprlo tovarno ali fabriko za klobase, ker po lastnika po-dolžili, da je bila tovarna v zvezi z ondotnim ko-njedercem. In zares se je izkazalo, da je ta fabnkant vse crknjene svinje, krave, konje, mačke, pse dobavljal od konjederca ter jih porabil za klobase. Dober tek. . ... Morilec Žene iproičon Dunajski porotniki so oprostili morilca svoje žene, sodarja* Štefana Tippla, ki je šel takoj po svojem groznem činu k redaratvu in se je sam ovadil. Tippel se je oženil pred 17 leti. Spočetka je živel precej srečno; pozneje so se začel; med možem in ženo, ki je bila pijanka, prepiri, ki so končali navadno s tem, da je bil mož -- tepen. Tippel je jako priden človek in si je prihranil mnogo denarja; a žena je dejala ves denar v hranilnico na svoje ime. Pred par leti je začela žena tudi Ijnbavno razmerje z moževim pomočnikom Holzmgerjem. ki je znal, združen z ženo, prigovoriti Tippla, da je kupil tudi hišo za 14.000 gld. na ženino ime" Pozneje je prišlo tako daleč, da je Tippl^va žena gostila svojega ljubimca s pečenko in vinom, dočim je moral mož stradati. Tožil jo je radi nezvestobe a jej je pri obravnavi vendarle odpustil. Ko sta prišla domov, je dobil od žene štiri zaušnice. Zo prej enkrat se je plazil Tippl po kolenih pred svojo ženo iz sobe v kuhinjo ter jo je prosil in rotil, naj bode dobra ž njim, a ona ga je zapodila iz hiše. Tudi otroka, Mletnega dečka in lOletno hčerko, je nahnjskala, da sta mu dejala: „Poberi se, imava že druzega očeta^ 18. febr. je zahtevala žena od Tippla stanarino, češ, da ga sicer zapodi iz hiše, ker ga no mara Da bi plačeval stanarino v hiši, ki si jo je zaslužil z lastnimi žulji, to je moža tako razjarilo, da je planil po sekiro in je ženo ubil. Potem se je javil sam sodišču. Vse ljudstvo je na strani Tippla, in ko je javil predsednik. da je Tippel svoboden, je vpilo občinstvo v dvorani 10 minut: „Bravo, bravo!" ter migalo porotnikom z robci. u „ Zakaj ste se oženili? Velik! Nevjorški časnik je stavil svojim naročnikom in čitateljem to vprašanje ter je dobil med drugim tudi sledeče odgovore : 1. Zakaj sem se oženil? - o tem že 11 let razmišljam in ne morem dognati, zakaj. - 2. Zato. ker mi^je Ana, moja žena. dejala, da ji je ponudilo 5 mladenčev ženitno ponudbo. — 3. Moj oče mi je rekel! „Osem let ljubkovanja je dovolj, vzemi si jo končno" in jaz sem ubogal. — 4. Oženil sem se zato. ker som hotel imeti več denarja, kakor potrebujem. Ko s*m ozenjen potrebujem več denarja, kakor ga imam. — 5. „bila je to, ah. moja usoda!" - 6. Hrepenel sem po ženski tovaršiji. — 7. Zato sem se oženil, ker me je vzjezil odtrgan gomb (knof) na moji suknji. Zdaj imarn tudi odtrgane gombe, pa se še jeziti ne smem Ločitev zakona zaradi - mačk. Na Dunaju se je zavrsila te dni pred sodiščem zakonska ločitev hišne oskrbnice Alojzije Piene od svojega moža. Za ločitev sta bila oba, in sicer ž^na, ker je mož prihajal pijan domov, mož pa zaradi žeir.nih mačk. povedal je. da porabi žena ves deaar za svoje mačke, dočim pusti nj'ga stradati. Žena je trdila, da ima le dve do tii mačke, dočim je mož povedal, da je mičke natančno preštel, ter jih je ravno — osemdeset. Ponndil *-e je tudi, dn jih vseh osemdeset pripelje pred sodišče. Sodnik je rajši brž zakon razločil kakor da bi prišel mož s takimi dokazi. Z zvonika je skočil. Pred par dnevi je skočil v Komlcžu na Ogrskem 24leten kmetski fant Miha Mal mat s cerkvenega stolpa. Padel je 60 metrov globoko in bil seveda takoj mrtev. Vzrok je bil, ker mu mačeha ni dovolila, da bi se bil — oženil. Srečen goljuf, v Lvovn si je prisvojil pred kratkim železniški blagajnik Trzinski 7000 kron m je ušel. Oblasti ga doslej niso mogle najti; pač pa je dobilo železniško ravnateljstvo te dni poštno nakaznico s 7200 kronami in sicer od Trzinskega iz Monaka. Goljuf poslal je tndi 200 K kot — obresti' Z denarjem, katerega si je prisvojil je šel kartat in je priigral 70 000 kron. Dobro mu je vrnil. Ameriški milijonar Goold se je sprehajal te dni po Nevjorku ter si kupil na ulici časnik za dva céntima. Ker se mu j* zdel dečko, ki je prodajal časnike, umazan na obrazu, mu je dejal ; «Tukaj imaš pet centimov — za ostale tri Ri kupi žajfe, da se nmiješ". — ,Le obdržite svoje tri centime in kupite si rajši vi knjigo, iz katere se bodete naučili, kako se vam je obnašati s ljudmi , je rekel deček. . Previden samomorilec. Na Dunaju se je nstrehi zasebnik Avgust Majevski. Predno je šel v smrt, je naročil in plačal svoj lastni pogreb. Hož 8 5 ženami. Jules Lavoisier je imel v enem letu .> žen, petkrat se je poročil in petkart ušel svoj, zakonski lepši polovici. Najprej se je uženil z mlad» vdovo v Toulonu. Živel je ž njo 3 dni. Totem je usel in j. odnesel vso zlatnino. V Lille je živel z drugo ženo 3 mesece, potem je izginil. V Londonn je ,mel ženo teden dnij, nato pa je popihal. V Bero-mu je vze neko Švicarko in jo kmalu zapustit. I otem je šel v Lucern in hotel stopiti še s 6. ženo bogato kumarico, pred oltar. A njegova Berolinčanka bvicarka je poslala njegovo fotografijo tudi svojim prijateljem v Wrnu. Ti so sleparja izpoznali in naznanili Tako so ga zaprli v Lucern i, sicer bi se bil zen.I dalje m osrečeval še razne žrtve za par dni ali mesecev. Cesarjeva beseda. Cesar Franc Jožef je sprejel nedavno papeževega odposlanca, k« mu je izročil pismo papeža. Ko je c*sar vprašal po papeževem zdravju, je odgovoril odposlanec, da je povoljno, vendar ,ma papež ravno sedaj mnogo britkih skrbi. . l kJ^V ?rlde na dan, »ko na, bode klenkaiizem do skrajnosti gnal! ,n katf^jf !'npiDj5k- !inar ka,ere*1 od Vas sprejel, SL^rr ™ je najbrž naročnina. Prosimo za bolj natančni naslov. hi v. Jak* ipWte v Ljutomera. Najprvo in lelesu^knn^iTTDa'' **** ** raj2 mal° P""*1' P« *e eno ko-VaSo bo,'co- d* ^ vam bo enkrat posvetilo, da imamo le m, prav, k, smo se potegovali le ra obC-no kmetsko konst. ter nam je, kakor se je radi volitev Zgod.lo lam. tud, loterijske številke. Trst dne 31. oktobra. 45, 42, 36, 61 39 Oradec, dne 8. novemb.: 73, 74, 81, 75,' 51. ^rajerskfl - R O GACKA „Stajerčeva" prošnja! ISsSf^pp m^SSSSSrJ^M «rlagf^ei« — Položolc* lc-k l^do Ponovim naročnino* ali pa samo ¿levilo k.i.m ..... na •rojem na.lovu. ¡fcvada mora lakoj bdo in hitro izvršijo in se za nje jamči ffszs ££ Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (Göpel) mlatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji), iahko tekoče Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in milne za srot Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznme prosto. 1'rodaja se tudi na obroke Ceniki se podajo __poitnine prosto in zastonj. 621 Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nabmaschinen) po sledeči ceni : Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 M — u Singer Titania 120 „ — Ringschifchen .140 „ — Ringschifchen za krojače . .180 . — _ Minerva A . .•........ Minerva C za krojače in čevljarje . . Howe C za krojače in črevljarje . . Cylinder Elastik za čevljarje........ Dell (Beatandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 643 Kostanje in orehe kupuje p<> najboljših cenah Jos. Kasimir, v Ptuju, trgovina sšpecenjo, materijalnim, in barvanim blagom, ter deželnimi pridelki. 7I9 ' oooooooooooooooooooooo 100 160 90 180 FRANZ SODIA tvorila paši r Spod. Bomljab oa Koroškem ^ S ^ priporoma izvrstne puikf. kakor pa.k' t* »rut im km-li, u^kn^a. kdor m, poilje 15 kr. v marUt, poitnme prosto _ Moja tovarna prrjela ,e te' »,lrS veliko po^L W. Blanke v Ptuji glavni trg stev. 6 | ogerska ulica štev. 6 Microti otuikt Tarif cerk*. j nasproti Klike vojaiake. Tiakarna, knjigarna, knjigoveznica in trjpviaa a papirjem, MlskiMi m puarakiui potrebščinami na debelo in C. kr. zaloga šolskih knjig. Zaloga •kart' Vaak< ¿a* velika zaloga v»ch ioKkib kalif v najnove*, izdaji kakor fOtrmfls hichraann-ovih nkaak m rlMBk mul/4« .n ^itm.LZ 1*535 -n in knaetah, prav po ccni; zavitkov, vaptraatik mik aariria za zaaltaclr itd ,«d. najboljie kakovSti in !>" !!£!h £2* " Na drobno in na debelo. Zaloga vseh tiskovin a slavo'- tnpalj*k< arade, iobka vodstva. »M. pretsto laiirra .td v dvojfH» jeziku in v«'h vrs« kMCtHfskffc HtTfM&T^,z!ahr^h Izdelujejo 5C cer.i in hitro trfVVSkt flskVViar za trgorcc in obrtnike in »»čer ritai, zavitki z natisom tvrtk. račaal Vizlfllct aailvoae kart«, ptiatac zaaake za .tekien.ee in ¿SSSczJkkn MMfNk it kačuha in kovine. 1 Koledarji za leto 1903: Nemška pratika 14 h Mala slovenska pratika 20 h Velika slovenska pratika 24 h. Družinskapratika 34 h Prt večjem nakupu mnog« ceneje NajbogatcjAa zalega katoliikih od Ikofijalva potrjenih -= molitven i kov ==— v jako lepem vezanju In po raznih cenah. Velika zaloga slovenskih pripovednih knjig zelo zanimivo in lepo za ¿¡tati. Vaaka zahtevana knj.ga v vsakem jeziku, katera te v zalogi ne nahaja, »e nemudoma preakrb, Razglednice lOcSfkSS ""M*™* PO*iM« jaz ia K 85 '„Ti »" P°,rebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natuk na voljo, v nemikem ali slovenskem jeziku. Gospodom trgovccm dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. rm stev. 3H.300. Razglas. Naročila na ameriške trte iz združenih državnih in deželnih trtnih nasadov za sadilno dobo 190211903. Od stajareke dežele pridejo spomladi naslednje množine ameriških trt pod navedenimi pogoji v razprodajo, in sicer: 1 800.000 požlahtnjenih trt (večjidel oostnem povzetju, vštevSi stroške za zavijanje in prevažanje. Pri vsakem naročilu je naznaniti: 1. ime, kraj in stan naročnika; 2. davčno občino, v kateri leži vinograd; 3. zaželjeno vrsto trt: 4. zadnjo železniško postajo kamor se imajo trte poslati. Ako je naročena vrsta že razprodana, ali v nezadostni meri v zalogi, se jo bode nadomestilo z drugo podobno. Gradec, v oktobru 1902. Od átajarskega deželnega odbora. Edmund grof Attems. (709) ^ Pepel «kurjenega lesa kupuje . Blanke v Ptuju puje gu- J Kranjski prašičji redilni prašek. On ioni gospod! Mojc svinj* in b,le mri*ve Slučajno dobil sen. od nekega mojih »ju lij za poskuSnjo en za-v,l.-k pr»«ra rediloega praska .n čudit, m» je. jaz svojim sv.njam ne Jrem oT^ ča,a radost, s kruK, postni, ^^»¿f in »e »ako d. belijo. To je povrroč.l la .¿vrsten red.ln. praSek. kaLrega .z hvalcino*t. vsakomur najtopleje priporočam Prosim da m. tako. poSljete po poŠti o zav.tkov takega red.lnega praska. S spoštovanjem 31./10 190! Jožef Enfliscfc, ielezn.Sk. mojster, Bel.Sče v Slavoniji Ta prepis se popolnoma tako glas. kakor original, pisan na dopi5n.o. katera je markiraoana 8 4 Lian ... z 2 Ljubljana. 3/10. Spoštovanjem Iva« Plaatan. c. kr notar. Pri idrarih »oisUk. »o " "ua >a«o 2 kroti. Dobiva se v vseh trgov,nah. ako pa ne pa po poŠt. Nastor * glas.: Lekarna Tmkoczy v Ljubljani, Kranjsko *»i Pri lej se ludi dobiva: dr. pl-Trnkoczri* balxam (že 30 let sve- tovnozan). 1 stekl. 20 h, 12 steklenic 2 kroni. 24 stekl * krone prosto poštnine. fi ducatov samo 10 kron. poStnine prosto. — I zborne šelodecne kapljice (enake prejinj.m Marijaceljskim kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. i. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekL 2 kroni -Pline odvajalne, želodec čistete. 1 Škatla 42 h. G skale' 2 10 kron -Žaaliev. pljučni ,,. prsni sok al, «eUttčni «irap 1 stekl. 112 kron. «'» »tc*J~ :» kron. — Drgnila!, odov in pro-tinnki cvet. 1 »teki 1 krono, fi st*ll. i M kn,.. - Tinktura zoper kurja očesa. 1 skekL 80 h, 6 »teki. 3*0 kron Raz-ivarjajoci čistilni čaj. 1 zavitek 1 krono, o zav. 4 krone — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov bvabjo U sredstva 691 Andropogon postavno zavarovano dokazano najboljée sredstvo za rastenje las. Zdravniško priporočeno Uspeh zajamčen Izdelovanje in glavna razpošiljal nica P. HERRMANN v Zfl. Pulskavi os Stajerakeai tOber-Pusg»u Ste^rmark). Dobiva se v steklenicah po 3 krone tudi pri sledečih linnab v l'oljíinih Krmuudorfer; » Ko„,«h A. Steptachn«. Frane Schütz zastopnik najboljše fabrike za stroje Ph. Mayfarth-a iz Dunaja prodaja ralatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti ter sploh vsakovrstne stroje. Stroji kp lahko tudi pri njem ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vso zanesljivo. Pogoji so zelo ugodni. tu Iščeta se dva viničarja in eden inajar. Viničarja naj imata vsaka po Štiri delavske moči; inajar naj bode tudi oženjen. Vsi ti se sprejmejo pod ugodnimi pogoji io sicer pri grajščaku Henriku Malner-ju v Rospohu (Rossbachj pri Maribor 712 im Priporočam razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga: — špeh, zasekani, slanike (harinke), frišne, rezance, vsakovrstne, riž od 10 do 20 kr., moko, od 10 do 15 kr., kavo kilo od 1 gl. do 1.80 gl., __ sladkor. IHl spiritus za goreti, kislino za ocet 8o®0 Jos. Karimir v IMuji. 707 Droierlji ali prodaja x /« litra te kisline da 10 litrov ¡močnega, čisto okusnega namiznega jesiba. Vsake Trste zelišča, katera priporoča župnik Kneipp so friftna vedno t zalogi. 6is tttffftM lomila tjjLLži PttiaiBo oi* za krave, da se pridela reč in boljšega mleka in povzdigne jalovina. Siovi sa U9U za napravo zdrave domače pijače. En liternarejene take pijače velja 3 krajcarje. JtsJtm Ü! W mestna hranilnica o eciji. 1. Celjska mestna hranilnica nehaja se v lastnem zavodnem poslopju. Ringstraase štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4*/« tumi obrestmi; rent ni davek trpi hranilnica. Staqje vložkov znala!o >e koncem let* K 8.888.56042. 8. Posojila na hipoteke se s 5*. uimi, menična posojila s 5l;,*/t mmi in zastavna posojila proti 6*/« nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajmčne predale pod zaklepom najemnika in ped sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 6. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico auno-rejo se tudi potom vlotnega lista ah čeka pottn* hranilnice na račun itev. 807*870 zvrti ti. Vktimc« se oddajajo na zahtevaj. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. of«r-ake banke. 7. Kreditno in posojilno društvo «Celjska mestne hranilnice* daja menična posojila preti 6ViV» Dim obrestmi. 8. Uradne ure za stranke se eb delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. 4= pari čevlje-v za samo 2 ali. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa veliie množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 60 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proii poštnemu povzetju. Zaloga 6ev\jev Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29. Neugajajoče se vzame takoj na/aj. 4M Trgovina z barvami in ščetine rstvom. T» Sorko v Ptuji. Ungartorgasse 4, nasproti velike kasirae. ^Tajza-ižje cene! Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (larb). flrneža, terpentina, lakov, sikatifa, brnnolina, laka za polituro, laka za usnje in železo, papirja za lladrati. Prodaja šablon, /late. srebrne ¡n bakrene bronce, kakor lud. vsakovrstne suhe barve. V zalogi ho vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva Stofe, rute i. t. d ¿čentinarsko blago. Priporočam vsakovrstne piuzelne in pripravo za laznro, krtače, za obleko, krtač* za glavo, za čevlje snažiti; konjske krtair .z čiste konjske žinje, krtače za.govedo snažiti gobe za vozove snažiti, gobe za Šolarje. pasje biče, ^zelnike. vso pleteničarsko blago i. t d Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane čene. Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. S »poitovmjeni J. Sorko. Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, pršue in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspebe kakor krapinske toplice. I>a!j*a pojasnila dajegosp. 3es.K*'tair in V kopaliflču samem. C. kr. prlv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne drnibe v Trbovljah pripori» svoj pnpoinano izvrsten. POTtUii-«»««» v vedno fednakomerni. v^ od »vslnjske*» druitv» »uienu^v ... arhitektov duločcne predpise tiskovne iu odurne .rdote UM M4kriUatO slroko ^¡oie reci, po Jak,, nizkl 10 prMjva kupte, „aJ "' * tofcn in podlem postrežbi prepričali »—j - ^ "^J0 o wyini gsg cr H' ¿je>r,iopo^0%snov ssl^JS. ■r-^ <— -kov,,„o „ ^ Uago, , k ^ # 111 tndi jako trpežne in tople ZIMikt Upe. ' """ a motke Prosiva skusite! 06,0 obleko 28 moske«a ali**iensi° *»*<>' «m« (Jsgerhemd», ■>■<« m„ic. , »i«. »»e jako toplo, dobile že um» u « Si»« Havnotam ,m.va ,„d, ^ov.no »ga blaga i„ „eer: o**. ogereko .«0 («*». izv,«en' , Ali „. ^ ^ ■ i "'"i"4 in vse drugo, kar »pada k ipecer«i P d°nMCj «■ Ako ^ n, M po ^ „ - ^ ,icer po poMne« povejo (H^to^.), ^o „a^n,,, Močen nčenec «* 2 dobro Šolsko izobrazbo «e s celo oskrbo sprem« v Učenje Kari Rayer, trgovec v Arrclino pri Vojniku X)OOOOOOOOf------ Ugodna prilika. <>OOOOOOOOQor* Malo posestvo nt dunaj.ko-trlalki c«.ti v mestu Slovenk» Brnlr*. «k., • i h.le, katera ima 4 »obe, I kuhinjo t klif ¡., « z vodnjakom. i„ drZni prSi' Dnevno "«^^dror.^ aoda-vode. Zcmlj.iie meri 5 oni. ,¿¿2 • MprmT0 kUJa je popravljena. Sna STt*