OREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulicai št.8 (tiskarna l nadstr.l. Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrank.rana pisma se ne j. .	sprejemajo.	•	• •
NARn('NlKA * celoletna po pošti ali e pošiljanjem na dorn za
%0. pollelnn K .0«, Mgk*. K B-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40, za t :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno k oo — •
Posamezne številke po 8 vin.
tAHJA Izhaja visstf dan imen	in	prazni	l".0*
,* .* .•	od	pol	11.	dopoldne.	.	.
UI’RAVNIS'1 VO se nahaia v Selenhuruov ulici štev. G, II., m oraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne iu od ii. <io 7. tv er el, lnseiali: enostopna pelitvrstica fiO vin., popojen ptostoi. 'riO->laua :s:	in icHrni 4(: vir. — tarnate u rejen u uj lavstitilvo.
Nefrankiiaua ali premalo iraukirana pisma «;o nt o, jjomaio
——......- Reklamacije iista so poštnine proste. ■ '	1
Stev. 798.
V Ljubljani, v sredo dne 4. februarja 1914.
Leto IV.
Kranjski deželni zbor.
Vrata zbornice v deželnem dvorcu se zopet odpirajo. Poslanci kranjskega ljudstva se shajajo na delo v blagor dežele in njenega prebivalstva.
Tako bi moralo biti. Tako se bodo tudi glasile pesmi vladajoče stranke, vračajoče se z enako večino, kakršno je imela pred volitvami. Če tudi pri volitvah ni bilo vse tako. da bi morali vriskati in je dr. Lampe dobro vedel, zakaj se je na Gorenjskem jezil, so si vendar Šusteršičevi trabanti ohranili gospodstvo in krmilo dežele ostane v njihovih rokah. Zato bo vse, kar se bo godilo v deželnem dvorcu, čista ljudska volja.
Kdor ne gleda z naočniki klerikalne stranke, opazi nekoliko drugačno sliko. Sestava kranjskega deželnega zbora se nikakor ne vje-ma z resničnim razmerjem strank v deželi, se ne more vjemati, kajti kar je zgrajeno na zgrešeni podlagi, mora biti zgrešeno v zgradbi. Petina poslancev v deželnem parlamentu ne zastopa nobenega ljudstva, temveč svoje fevdalne predpravice. In tudi ostale štiri petine mandatov niso razdeljene po načelu enakih pravic: volilci so uvrščeni v razrede kakor šarže in prostaki pri vojakih, pravice so Jim neenako odmerjene, veliko število doraslih deželanov voli sploh le' po imenu, oddaja glasovnice, kakor mu ukazuje zakon, pa vendar ne more izvoliti ne enega svojega poslanca.
Veljavna volilna pravica je temeljni greh kranjskega deželnega zbora. Če vidi delavstvo v njem deset gospodov, ki zastopajo vsega skupaj petdeset ljudi in dobivajo mandate brez vsakega boja, brez najmanjšega duševnega truda, kvečjemu da vlečejo dolge in kratke slamice zanje, samo pa nima kljub svojemu številu, kljub svojemu gospodarskemu in političnemu pomenu ne enega zastopnika, tedaj ne more nihče zahtevati od delavstva, da naj smatra deželni zbor za ljudsko zastopstvo In da naj mu zaupa.
V zadnjem zasedanju pred razpustom -Je dejal dr. Lampe, poleg dr. Šušteršiča najvplivnejši mož v deželnem dvorcu, da splošna in enaka volilna pravica že pride, češ noben napredek se ne da trajno zadrževati. Ta znanost ni nova, in dr. Lampe. ki le brezdvomno ambiciozen gospod, ne bi sme! svoje, oziroma svoje stranke naloge tako lahko Jemati. Politika ni sama teorija; če stoji klerikalna stranka res, kakor Je včasi prisegala, na stališču splošne in enake volilne pravice, tedaj je njena dolžnost prav sedaj, ko ima moč v rokah, da se praktično bojuje zanjo.
Ko Je bila sedanja vladajoča stranka še v manjšini, so vse njene programatlčne izjave prekipevale demokratizma. V boju za državnozborsko volilno pravico se je udeleževala celo shodov in demonstracij socialno demokratične stranke, in že v tistih časih je strastno zahtevala splošno in enako volilno pravico tudi ™ deželni zbor. Kar Je zahtevala kot manjšina, 10 Je dolžna izpolniti kot večina. S filozofič-no opazko, da premaga napredek vse ovire, se ne plačuje tak dolg.
Ako bi imela klerikalna stranka resno voljo, bi morala predvsem spoznati, da so razmere za demokratični volilnopravni boj zelo ugodne. Tudi dr. Lampe menda ne misli, da pripluje splošna in enaka volilna pravica kakor Lohengrin, ali pa da se zbudi kralj Matjaž in Jo razglasi v svojem prvem prestolnem govoru. Napredek zmaguje, ali za zmagtf je treba boja. In klerikalci bi si morali biti vsaj na jasnem, če naj zmaga volilna pravica z njimi ali proti njim. če jim Je to vse eno, tedaj je stališče dr. Lampeta razumljivo; verjetno pa vendar ni, da bi bili za to vprašanje popolnoma ravnodušni, kajti če zmaga proti njim, jih prema-Ra. Kdor jih sicer posluša, pa mora soditi, da Pripisujejo svoji stranki večno življenje, in za-
to bi bilo zelo čudno, če bi hoteli napraviti iz svoje stranke tisto zapreko, ki jo mora razvoj premagati in ki jo po Lampetovih besedah gotovo premaga.
Torej bi ostala klerikalcem le naloga, da pospešijo splošno in enako volilno pravico. Nikakor pa ne smejo misliti, da se zato nič ne mudi. Razvoj si lie izbira tistega tempa, ki si ga žele stranke, bodisi da so na krmilu. Danes še ne bo na Kranjskem revolucije zaradi de-želnozborske volilne pravice; ali že danes ]e nezadovoljnost z brezpravnostjo delavstva tako velika, da bi klerikalci o njej pač resneje razmišljali, če ne bi bili preveč pijani svoje moči. Socialna demokracija je s tega stališča lahko celo zadovoljna, da ji zadnje volitve niso prinesle pozitivnega uspeha, ker je delavstvu tem očitneje, da se ne sme zanašati na kakšno slučajno ugodno kombinacijo, ampak da more pričakovati zastopstvo, katero mu gre, le po politični enakopravnosti.
Splošna in enaka volilna pravica naleti gotovo na zapreke. To pa velja za vsako reformo: tudi klerikalci so morali odstraniti ovire da so dobili večino v deželnem zboru. Veleposestniki smatrajo svoj fevdalni privilegij za nedotakljivo svetost, in grof Stfirgkh se navdušuje za interesna zastopstva. Ali ko se je pričel boj za državnozborsko volilno reformo, so bile zapreke veliko večje in baron Gautsch je 1. 1905. celo trdil v parlamentu, da ne bo v Avstriji nikdar mogoča splošna in enaka volilna pravica.
Na katere zapreke pa se morajo klerikalci ozirati? če je v njihovem demokratizmu le senca resnice, tedaj ne morejo pred ljudstvom zagovarjati nezaslišanih veleposestniških predpravic. Kako naj se upajo dopovedati kmetu. da je v redu. če »voli« pet, šest. sedem več-alimanj aristokratičnih gospodov svojega poslanca. medtem ko se mora kmečko ljudstvo celih okrajev združiti, da dobi svojega zastopnika? Veleposestniški privilegij obstoja na škodo ljudstva. Če ni veleposestniških volilcev niti en odstotek, pa imajo čez dvajset odstotkov vseh sedežev v deželnem zbori!, tedaj niso njih mandati le dekoracija: ampak velikansko pri-krafŠRrtte ilndskihr trtavic;
In vlada?... Neprenehoma čitarno v vodilnem klerikalnem glasilu, da je S. L. S. prisiljena , da vodi ostro opozicijo proti vladi. Slišali smo glasove, katerih še nismo bili vajeni. Klerikalni list Je kritiziral razmere na Kranjskem, katere le njegova stranka doslej vsaj molče tolerirala, in po deželi je šel celo glas, da obstojajo z njenim izrecnim dovoljenjem. Resnično opozicionalna stranka se ne more ustrašiti vladne prepovedi, če ve. da se lahko zanaša na ljudstvo. In težko bi bila podpora ljudstva še za kakšno reč tako gotova kakor za splošno in enako volilno pravico.
Vprašanje, ki ga je treba rešiti, ie torej le to, če ima klerikalna stranka voljo za splošno in enako volilno pravico. Boj zanjo pa bi bil tem lažji, ker je v tej stvari vsa dežela ene misli. Razun peščice velei>osestnikov so vse stranke — ne enkrat! — obvezno izjavile, da stoje na stališču splošne in enake volilne pravice. Ako stopijo pred ljudstvo in ga pozovejo v boj za prvi pogoj enakopravnosti, razvoja in napredka, nastane po deželi gibanje, kateremu se ne morejo trajno zoperstavljati ne veleposestniki ne vlada. Signal za tak boj pa hi moral priti iz deželnega zbora, zakaj tedaj bi ljudstvo imelo zagotovilo resnega namena.
Za klerikalno stranko velja: Hic Rhodus, hic salta 1 Če ne prinese v deželnem zboru načrta za splošno in enako volilno pravico, tedaj so v$e njene demokratične besede brez cene. To pa se razkrije tudi ljudstvu, ki Je poslušalo klerikalne govore in obljube in bo razumelo zahtevo, da se izpolni zaveza.
Pogreška grofa Czernina.
Ogrski parlament ima zopet razburljivo afero. Izjemoma ne gre za panamizem, ki je v Budimpešti najpogosteje na dnevnem redu. Neka izjava avstrijskega poslanika v Bukareštu Krofa Czernina je razburila duhove tako, da je za nekaj časa pozabljen Marjetin otok, igrali-šča po ogrskih kopališčih in blagajna vladne stranke. Orof Tisza se nekaj pogaja z voditelji ®*rskih Rumunov, katere bi rad vpregel pred , voz, pa jim zato obljubuje neke narodne oncesije. Z ozirom na ta pogajanja se je ogla-s!‘ Pn grofu Czerninu zastopnik budimpeštan-skega lista »Az Est« in ga je vprašal za njegovo mnenje. Grof Czernin je namreč že prej nekaj pisal 0 rumunskem vprašanju in se močno zameril madjarskim nacionalistom, AH takrat še ni bil poslanik. Zdaj se je zdelo ogrskemu listu pikantno objaviti njegovo mnenje m gro' Czernin mu ga je res povedal. Dejal ie ^ed drugim to:
»Kdorkoli pravi, da pripadniki rumunske narodnosti na Ogrskem nimajo potrebnih pra-v,c, ima prav: in Če se loti grof Tisza, ki je neomaJan ogrski patriot, naloge, da popravi ta
položaj, je že to dejstvo zadosten dokaz, da gre za pravično postopanje. Moje mnenje je to, da Je neizogibno potrebno, da se Ogrska in njeni državljani rumunske narodnosti razumejo.«
V ogrskem parlamentu so veliko debatirali o tem, kaj sme in kaj ne sme govoriti poslanik. Tudi Tisza je obžaloval, da je Czernin dal tak intervju od sebe. Nas to diplomatično vprašanje ne zanima prav preveč. Tudi drugi avstro-ogr-ski zastopniki v tujini so že napravili sitnosti svoj državi. Orof Tisza in grof Berchtold naj se sama zmenita z grofom Czerninom. AH nekatere malenkosti so v tej aferi in poleg nje splošno zanimive.
Czernin je prišel v Bukarešt na mesto kneza Ftirstenberga. Ko je bil ta poslanik v Rumu-niji, se je tam izvršil znani politični preobrat, katerega so označevali strastni klici »Dol z Avstrijo!« po ulicah glavnega mesta. Pravijo, da Je Fiirstenberg nerodno opravljal svojo posla-niško službo in verjeti je že, da ni bil njegov diplomatični veleum preobilen. Toda nad pomočnikom FUrstenbergom Je bil mojster Berchtold in politika, katere on ne odobrava, tudi v
poslaniški palači v Bukareštu ni bila mogoča. Za svojo jezo so imeli Rurnuni različne vzroke. Zadnji pa ni bil ta, da so videli in vedeli, kako se godi njihovim rojakom na Ogrskem.
Nai je grof Czernin zagrešil napako ali pa ne, spoznal je vsekakor, da se ne more zunanja politika delati brez obzira na notranjo. Če bi Nemci v Avstriji tožili, da jih država zatira in če bi mogli podpirati svoje tožbe z dokazi, bi zveza z Nemčijo kmalu splavala po vodi. In če Rumimi v Erdelju lahko kažejo, kako se napenjajo »patriotje«, da bi jih pomadjarili, pa poslušajo te tožbe Rumuni na Rumunskem, jc naravno, da mora vsled tega trpeti razmerje med Avstro - Ogrsko in Rumunijo.
Avstrija je tako nesrečna, da prebivajo vse okrog nje narodi, ki imajo rojake tudi pri nas. Rusini žive na Ruskem in v Avstriji, Poljaki na Ruskem, Pruskem in v Avstriji, Nemci v Nemčiji, Švici in Avstriji, Italijani v Italiji, Švici in v Avstriji, Jugoslovani na Balkanu in v Avstriji. In če ima grof Czernin prav, da je za dobro razmerje z Rumunijo potrebna zadovoljnost Ru-
Dnevne beležke.
— Prva seja kranjskega deželnega zbora
bo v četrtek 5. februarja ob 11. dopoldne s sle-dečm dnevnim redom: 1. Otvoritev deželnega zbora. 2. Obljuba deželnih poslancev. 3. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 4. Volitev 4 zapisnikarjev. 5. Volitev 4 rediteljev. 6. Volitev odsekov. 7. Volitev deželnega odbora. 8. Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor. 9. Poročilo deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih priklad leta 1914.
— S seje kranjskega deželnega odbora. Za upravo skupnega vodovoda v občinah Spodnji in Gornji Logatec se izdela in predloži deželnemu zboru poseben zakonski načrt. — Peticija mestne občine ljubljanske za reden letni prispevek k stroškom c. kr. obrtne šole in prošnja »Slovenskega planinskega društva« za redno podporo se odstopita deželnemu zboru. — Isto-tako naj deželni zbor sklene poseben opravilnik za revidiranje deželne banke. Revizorji naj dobe za svoje poslovanje primerno odškodnino. — Odpoved deželnega lekarnarja se vzame na znanje. — Gradba vodovoda Stari trg in okolica se odda najnižjemu ponudniku tvrdki A. Mure v Moravskih Hranich za 147.945 K. — Za deželni muzej se nakupijo carniolica iz zbirke pla-zivcev in dvoživk umrlega profesorja Schrei-berja v Gorici. — Zahteva obratne bolniške blagajne Gassner & Glanzmann v Tržiču, da naj jej deželna "bolnišnica dopisuje v nemškem jeziku, se odkloni. — Prošnja šolskih sester v Repnjah za prispevek k gradbi novega šolskega poslopja se odstopi pred vsem priporočilno domači občini. — Dovolijo se podpore sledečim gasilnim društvom: Št. Vid nad Vipavo 200 K, Naklo (za »Gasilni dom«) 800 K, Stara Loka 200 K. Trebelno 300 K, Dobrava pri Bledu 350 K, Zasip 300 K, Gorje 400 K. — Poročilo o deželnozborskih volitvah se predloži deželnemu zboru brez vsakega meritornega predloga. Večina deželnega odbora dvomi o veljavnosti volitev v dolenjski in notranji mestni skupini in v mestni skupini Kranj - Škofja Loka.
— Samomori med vojaki. Znano je, da je Avstrija ena onih držav, kjer je razmeroma največ samomorov med vojaki. Vojaške oblasti ravnajo s temi samomori kaj skrivnostno, nikdar ne vedo ali pravzaprav nočejo vedeti vzrokov. Kadarkoli pa izve javnost o vzrokih samomora, tedaj je skoro vedno eden in isti: Sekatura. Domobranski minister Georgi je pa drugega mnenia; 23. januarja je odgovarjal na interpelacijo socialno demokratičnih poslancev glede pogostih samomorov v armadi in dejal je, da se fantje streljajo zato, ker nimajo veselja do službovanja. To mu bo vsakdo rad verjel, da nimajo fantje ravno prevelikega veselja za službo, kjer morajo požirati dan na dan najgrše psovke. Ali ne, pravi gospod Georgi, veselje do vojaškega službovanja jemljejo fantom protimi-litaristični članki po časopisih in protimijitari-stična agitacija. In zato sklepa dalje, da bi časopisje ne smelo prinašati nikakršnih vesti v protivojaškem duhu. No, v teku odgovora je pa povedal tudi domobranski minister, koliko vojakov je bilo kaznovanih leta 1912 zaradi trpinčenja in grdega ravnanja s podložnimi. In ta statistika kazni je prav jasen odgovor na vprašanje za vzroki samomorov. Gospod Georgi Je povedal: Leta 1912 je bilo kaznovanih pri c. in kr. armadi 237 oseb zaradi poniževalnega psovanja ali trpinčenja podložnih. Od teh je dobilo zapor do petih mesecev 38 oseb, 189 oseb kazen v ječi do petih mesecev, 10 oseb čez 1 leto,
munov v Avstriji in na Ogrskem, se to lahko generalizira in pravi: Za dobro razmerje do svojih sosedov je za Avstro-Ogrsko potrebno, da so vsi njeni narodi zadovoljni.
Te velike resnice še ni vpošteval noben zunanji minister in noben ministrski predsednik pri nas, kjer je sploh zunanja politika tako ločena od notranje, da ubogi Stiirgkh navadno niti ne ve, kaj se godi na Ballplatzu. Če bi imel avstrijski parlament kaj vpliva na zunanjo politiko, bi se tudi potrebe notranje politike, veliko bolj nazorno, veliko bolj plastično pokazale. Ako ne bi bili med avstrijskimi, ogrskimi in skupnimi zadevami kitajski zidovi, bi se nemara tudi kakšnemu ministru zasvetilo, da v politiki ne gre kakor pri igralni mizi: Tarok igra z enimi kartami, mariage pa z drugimi.
Dokler pa ljudstvo ne spozna, da je vsa politika le takrat dobra, če služi njegovim potrebam, pa naj se imenuje notranja ali zunanja, tudi ministri ne bodo spoznali, da jc treba v notranji in v zunanji politiki vedno misliti ; ljudstvo in njegove koristi.
52 je izgubilo šarže. Pri c. kr. do.iiobransu u je bilo kaznovanih: 23 oseb zaradi trpinčenja, od teh šest oseb z zaporom do 2 mesecev, 10 z ječo do 5 mesecev, 1 oseba z ječo nad I letom, 5 zaradi poniževalnega psovanja z ječo do šest tednov; zaradi trpinčenja izven službe 11 oseb, 5 podčastnikov jfe izgubilo šaržo. No, te številke pač dovolj jasno pričajo kako cvete še pri vojaštvu trpinčenje, koliko je pa primerov, ko si nihče ne upa naznaniti siroveža. In te številke so tudi zgovoren dokaz, od kje prihaja neve-selje do službovanja in zakaj so ravno v naši armadi samomori tako pogosti.
— Socialna politika v občini. Mesto Fran-kobrod ob Majnu izdaja leto za letom večje vsote, da dobiva revna šolska mladina topel zajtrek. Pretečeno leto Je izdala v ta namen 25.000 mark ali 30.000 kron. Na zadnji seji mestnega zastopa je pa predlagal sodrug Heiden, naj preskrbi občina revni šolski mladini tudi opoldanski obed. Nato Je predlagal šolski odsek, naj pooblasti občina otroška zavetišča, da bodo revnim otrokom preskrbovala topel obed, stroške pa naj prevzame mestna blagajna. Ta predlog bo brezdvomno odobril občinski odbor.
— Odborova seja podružnice lesnih delavcev bo v Četrtek dne 5. t. m. točno ob 6. zvečer v društvenem lokalu. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, pozfvamo odbornike id nadzornike, da se te seje zanesljivo udeleže. \
— Občni zbor podružnice lesnih delavcev bo v nedeljo dne 8. februarja točno ob 9. dopoldne v salonu gostilne pri »Levu« na Mariie Terezije cesti. Dnevni red: Čitanje zapisi zadnjega občnega zbora; poročilo funkcio.ii.. jev; volitev odbora in nadzrstva; volitev tarifnega odseka; predlogi in nasveti. Dolžnost vsakega mizarja je, da se zanesljivo udeleži občnega zbora.
— Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 8. svečana t. 1. ob 9. dopoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije (Jos. Schrey), vhod skozi vrt, z običajnim dnevnim redom. Č. gg. člane vabimo na mnogobrojen obisk. — Odbor.
— Društvo Jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Krajevna skupina v Ljubljani, priredi v sredo 4. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Schmidt (prej Fiala) v Gradišču prijateljski sestanek, na katerem predava tov. Šker -binec o temi: Promet in trgovina v Iliriji ob času francoske okupacije. Tovariši, udeležite se vsi tega poučnega sestanka! Odbor.
— Pogreb gledališkega mojstra Waldsteina Je bil včeraj ob 3. popoldne iz kapele pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Razun sorodnikov so se pogreba udeležili igralci z gledališkim ravnateljstvom* tehnično osobje, bivši vodje gledališča, zastopniki Dramatičnega društva, občinske gledališke komisije itd. Pri Sv. Krištofu in pri slovesu je pel gledališki zbor.
— Umrli so v Ljubljani: Terezija Schwei-ger, služkinja, 40 let. — Marija Fajdiga, žena vpok. železniškega sprevodnika, 70 let. — Hinko Wimmer. sin železn. uslužbenca, 2 meseca. — Marija Plankar, tovarniška delavka, 21 let.
— Izgubljene stvari od 16. do 31. januarja 1914: Zlat uhan z 1 obeskom, galoša. črna denarnica z 2 kronami, 2 šolski izpričevali in 1 rojstni list na ime Detela, zlata zaponka z murčki, zelenkasta denarnica z 41 do 42 K, črn? denarnica s 3 K 07 vin., konjsko ogrinjalo, črni muf, bankovec za 10 kron, par novih klobu-čevinastih čevljev, lovski pes srednje velikosti, denarnica z 10—11 K, knjižica za prejema-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
obrestne hranilne vloge po čistih
4
0 brez odbitka rent-0 nega davka._________
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 K
4 dni! ^aivcNa senzacija sedanjosti< 4 dni! Tftrft* *°-
~	7TZ	I”	—	.	SrMl«	11.
5 fotograficmm aparatom —" ~
1	•	o	-v	-v	Krvavi,	strašni	In	uničujoči	boji	ined
na bojišču
Bolgari In Grki. — Posneto v vrslah p.i.u jo bojujočih se armad.	eTeli
Tino uro
trajajoče picdslave vsafe dan
ob 3., 4., 6., 6., 7„ 8. in 9.
nje mesa. vozna železna vinta, škatlia z barhentom in trakovi za čevlje, zastavni listek št. 897 Ljubljana in škatlja s 4 m platna. — Najdene stvari od 16.—31. jan. 1914: Denarnica s 57 K, denarnica z 1 K 09 v, denarnica z 1 K 56 vinu zlat damski obesek z 2 slikama, denarnica z 1 K 44 v, moška ura iz jekla brez verižice. zavitek s približno 6 m črnih čipk, damska ročna torbica, obroček s 4 ključi, drsalna veriga za avtomobile, konjsko ogrinjalo, denarnica s 3 K, zlat uhan s 3 diamanti in vreča koruze približno 20 kg.
— Nesreča. V pondeljek jc na hodni poti na Glincaii -(»letna mesarjeva hčerka Anica Starin tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo in so jo morali prepeljati v deželno bolnišnico.
— Jesenice. Kdor se hoče v tem predpustu prav dobro zabavati, naj pride 8. februarja na predpustno veselico, ki jo priredi železničarska organizacija na Jesenicah. Veselica bo v gostilniških prostorih pri Mesarju. Začetek ob 7. zvečer. Čisti dobiček je namenjen ponesrečenim železničarjem. Odbor vabi vse železničarje z Jesenic in okolice in tudi vse delavstvo k tej -veselici.
— Slrovost klerikalnega gostilničarja. (Dopis z Jesenic). 28. prosinca t. 1. si Je zlomil postajni delavec Ivan Košnjak v službi na pre-kladišču nogo. Železniški nadzdravnik gosp. dr. Kogoj mu jo je obvezal in potem so ga prenesli v Voz k vlaku št. 1713, s katerim se je odpeljal v bolnišnico v Ljubljano. Med teni pa se le vest o nesreči raznesla po Jesenicah in je prišla tudi na uho gostilničarju Tancarju. pri katerem jc bil J. Košnjak na hrani. Ta gospod pa se je požurfl, prišel je na postajo in v železniški voz, v katerem je ležal ponesrečenec. Zahteval je od njega, da naj mu podpiše račun od hrane za tekoči mesec. Navzoči železničarji so mislili, da je klerikalni krčmar prinesel ponesrečencu kakšno okrepčilno sredstvo, pa motili so se, klerikalnemu gostilničarju Je šlo samo za to, da bi si prej ko mogoče siasigural denar za hrano, katero mu je dala! meseca januarja. Navzoči gosp. Hafner, postajni mojster, ki je to opazil, je opozoril tega nasilnega krčmarja, da ne gre težko poškodovanega človeka v vlaku s takimi rečmi nadlegovati. Potem mu je pri vlaku službuioči sprevodnik zapovedal naj zapusti voz in šele po dolgem prerekanju se jc ta delavski prijatelj odstranil. Železničarji, delavci! Ta slučal vam zadosti lasno kaže, s kom Imate opraviti. Gostilničar Tancar je zagrizen klerikalec in se pri vsaki priložnosti pokaže delavskega oz. železničarskega nasprotnika.
— Nepojasnjena smrt. 29. januarja so dobili 18letnega posestnikovega sina Leopolda Veleplča v njegovem stanovanju v Bišcah pri Ihanu mrtvega. Imel je prestreljen vrat. Poleg njega je ležal šestceven revolver. NI še dognano, če je izvršil fant samomor ali če se je primerila nezgoda.
— Zmrznil je r.a potu Iz Zirov na Goropeke 70letnl užitkar Janez Žakelj iz Goropek. Na strmi poti je padel globoko v sneg, kjer Je našel smrt.
— Nezgoda na novomeškem kolodvoru. 29letni Janez Pelko, premikač na Dolenjski železnici. je prišel pred kratkim z zgornjim delom života med stroj in poštni ambulančni voz. Dobil le precej poškodb. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
-t- Smrtna nezgoda. Pri lesni tovarni v Pe-Sčeniku zaposleni delavec Josip Draginč Jz Vinje vasi Je žagal deblo na ne ravnih tleh ležeče bukve. Med žagamem se Je pa bukev nenadoma prelomila in udarila Draginča pc glavi, da so ga morali prepeHati v bolnišnico, kjer je vsled poškodbe v možganih umrl. Zapušča ženo in šest nedoraslih otrok.
— S fotoarafJčnim aparatom na bojišču je nalsenzacionalneiši film kar se jih je dosedaj izdelalo. Neki pariški časnikar piše: Odkar sem
videl to sliko, se ne obotavljam niti za trenotek javno izreči, da je to najboljša in najlepša kine-matografična slika, kar so jih doslej kazali. To ie resnično grozna resničnost. VprviČ vidimo bitko tako naravno kakor je zamore videti le oni, ki se je je udeležil. — Danes velika Nordisk drama v 3 delih »S temo na svetlo«, v glavni vlogi Valdemar Psylander, ki je žela včeraj občno priznanje.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna................................K	2160
P®«*™...................................  .	1080
četrtletna . ... . . . , . . .	.	540
mesečna
v;.S
180
Za Nemčijo:	, .V
celoletna . . . .	. , , , . . k 2640
polletna . .  ...........................  .1320
četrtletna. .........	„	660
mesečna...................................  „220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
m sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom Uprav-ništvo »Zarje* v Ljubljani.
Štajersko.
— 162 rudarjev obtoženih. Kakor smo že pred kratkim poročali je tožil zdravnik dr. Kniely 162 rudarjev zaradi razžaljenja časti. Obravnava se je vršila v Eibiswaldu. 29. januarja so preložili obravnavo, da zasliši sodišče še nekatere priče.
— Vojaški nabori na Spodnie Štajerskem.
Letošnji glavni nabori bodo: V Celju 27. marca. za celjsko okolico 28.. 30., 31. marca in 1. aprila, Smarten 20. in 21. marca. Laški trg 2., 3. in 4. aprila. Vransko 22. in 23. aprila, Mozirje
20.	in 1. aprila, Ljubno 18. aprila, Konjice 23., 24. in 26. marca, Ljutomer 4. in 5. marca. Zgornja Radgona 2. in 3. marca, Ptuj 6. marca, Ptujska okolica 7., 9., 10., 11., 12. in 13. marca, Ormož 14. in 16. marca, Rogatec 17. in 18. marca, Sevnica 6. aprila. Šoštanj 24. in 25. aprila, Kozje 7. in 8. aprila. Brežice 14., 15. in 16. aprila. Slovenjgradec 27. in 28. aprila, Marenberi 29. in 30. aprila.
— Policijski pes le izsledil detomorilko. Iz
Ptuja poročajo: 29. januarja je prišla h kajžarju Vrečarju tujka in prosila za prenočišče. Drugo jutro je bila izginila tujka brez slovesa in brez sledu. Vrečar je pa zapazil na prenočišču tujke kri in nič dobrega sluteč Je poslal po orožnike v Ptuj. Orožnika Crepinko in Videnšek sta prišla s policijskim psom in pes Je kmalu izsledil med steljo truplo novorojene deklice. Pes je nato sledil po stopnjah in pripeljal orožnike v hišo Terezije Vesjakove v Karčevini. Ko so spustili psa v hišo, je takoj oblajal žensko, ki je sedela v sobi. Iz njene poselske knjižice so spoznali., da se piše Neža Vogrinec, doma iz Radgonskega okraja. Nekaj časa je tajila, da bj bila porodila dete v Vrečarjevi hiši, potem je priznala. V stelnjaku je porodila in zakopala otroka pod steljo, kjer se le seveda zadušil. Vogrinčevo so izročili sodišču.
Po zraku okrog zemlje.
Ko fe Jules Verne spisal svojo geografično fantazijo »Pot okrog zemlje v osemdesetih dneh«, ki je prišla potem v dramatizirani obliki tudi na oder in s svojimi bujnimi slikami mogočno učinkovala, Je tila to literatura. Prav tako kakor so Vernovi junaki potovali na mesec, v osredje zemlje, pod morjem itd., tako je njegov
Nekaj glavnih przorov: Infanteri iških krogelj streli v prsi,
— Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lakti. —Bajonetni ubodi.— Ranjenec! ki ga je ran Mo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen.
— Pogreb mrtvih — Vojui grobovi. — Boj pri Džumaji — Naskoki. — Srapnebki ogenj. — Naskok kavalerije. — Artilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in gran te.
==.r.T.r— Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko z .išane cene, =====:
M.ritT iTTTT
napol prismuknjeni Anglež in ubogi detektiv ki ga je v svoji zmoti lovil, dovršil potovanje okrog zemlje v osemdesetih dneh. Nikomur ni prihajalo na misel, da bi pri tem mislil na resnico.
Dandanes je tako postopanje že takorekoč igrača. Opravi se lahko v veliko krajšem času. Ko je izšla knjiga učenega francoskega učenjaka, bi bil svet strmel, če bi se bilo res zgodilo, kar je mož pisal. Dandanes se nihče več ne čudi, kadar čita, da se gradi tu ali tam v »divjih« krajih nova železnica, da je kakšen parnik skrajšal pot čez ocean za toliko in toliko ur, nemara za cel dan, aii pa da je morda lokomotiva omogočila zopet hitrejšo vožnjo.
Ali če bi prvi bralci Jules Vernovih knjig čitali najnovejšo potovalno vest iz Amerike, bi se znali vendar začuditi. Iz Novega Jorka poročajo, da je ondotni Aeroklub odobril načrt za letalno tekmo okrog zemlje, ki naj se izvrši prihodnje leto, ko bo v San Franciscu svetovna razstava. Udeleže se te tekme lahko letalci z motornimi letali kakršnekoli vrste. Polet se mora pričeti v San Franciscu in najkasneje v devetdesetih dneh mora biti tekmec zopet od druge strani v San Franciscu. Piedpisana bo sledeča črta: Iz San Francisca v Novi Jork, potem v Belle Isle, pa na Grenlandijo, na Islandijo, na Hebridske otoke, v Edinburgh, London, Pariz. Berlin, Peterburg, Moskvo, v Mandžurijo na Korejo, na Japonsko, na Kamčatko, čez Beringovo ožino v San Francisco.
Človeku se zdi, da čita idejo blaznega. Šele par let tega, kar je prvi letalec preletel kanal med Francijo in Anglijo. To je bil uspeh, ob katerem je strmel ves svet Bil je res dogodek velikanskega pomena. Danes je tak polet že majhna reč. V kratkih letih se je aeronavtika mogočno razvila in zdaj se sme že resno razpi-savatl polet okrog zemlje čez dva morja! Kakor da se uresničujejo pravljice!
Vpričo tega se še upajo nazadnjaki tajiti razvoj in svetohlinsko žgoleti, da »je bilo vedno tako, kakor Je in da vedno tako ostane!«
Koroško.
—> Samomorilka. Iz Celovca poročajo: V Glino je skočila 281etna kuharica Polona Janežičeva. V vodi Je klicala na pomoč, a rešiti je niso mogli, ker jo je odnesla voda pod led.
—Klobase iz repe in krompirja. Neki trgovec v Št. Vidu ob Glini je prodajal kaj nenavadne kranjske klobase. Trdil je, da so pristne kranjske klobase, velike in zelo po ceni. Ne sme pa se jih takoj kuhati, marveč se morajo klobase preje posušiti. Neki nestrpnež pa je dal kuhat svežo klobaso. Ko je voda zavrela, je klobasa počila in pokazalo se je, da so bile klobase napravljene iz repe in krompirja. Trgovca so aretirali že na begu z lepim skupičkom.
Goriško.
— Iz neprevidnosti je 21. novembra obstrelil v trgovini za orožje Saunig v Gorici 181etni uslužbenec Anton Franceschin 20-letno blagajničarko Antonijo Bumarjevo, ki Je vsled strela umrla. Franceschin je bil obsojen v soboto na tri tedne zapora.
— Neumestna šala s smrtnim Izidom. 31-
letnega kmeta Petra Maurila iz Podbrda je dobila neka pijana družba v Gorici. Predstavili so se mu kot znanci in ga začeli zalivati z žganjem. Mož je toliko časa pil. da je obležal nezavesten in je v par urah umrl. Proti krivcem se je uvedla sodna preiskava.
_— Glavni vajaškl nabori na Goriškem: V Gorici za mesto 2., 3., marca; v Gorici za okolico 4., 5., 6., 7. in 9. marca; v Ajdovščini 11., 12. in 13. marca: v Kanalu 14. in 16. marca; y Korminu 17., 18. in 20 marca; v Sežani 7. in 8. aprila: v Komnu 15. in 16. aprila; v Tominu 17. in 18. aprila; v Bovcu 20. aprila; v Kobaridu
21.	22. aprila; v Cerknem 24. aprila; v Tržiču 20. in 21. marca.
_ TrsL ~~ ~
— Pegoudovi poleti v Trstu. V nedeljo in v ponedeljek se je dvignil drzni francoski avi-atik Pegoud s svojim Bleriotovim aparatom na polju na Zavljah. Gledalcev je bilo okolo oko-io J00.000. Ko se je dvignil prvič ie zaigrala godba marzeljezo. V višini 100 metrov je izvršil vratolomne vaje s svojim aparatom. Krožil je vodoravno, dvignil se je navpično in se spustil zopet navpično proti zemlji. V zraku je ostal približno pol ure. Gledalci so ga burno pozdravljali med poletom in po poletu, ko se je peljal z avtomobilom okolo letalnega polja. Za polete je dobil Pegoud 60.000 K, 5000 K pa za prevoz aparata. Iz Trsta Je odšel v Pariz.
— Eksplozija v restavraciji. V restavraciji »Buona via« v Trstu se je v pondeljek zjutraj primerila eksplozija. Ogenj, ki ga niso zapazili, je povzročil eksplozijo cilindra za ogljikovo kislino. Eksplozija je uničila vso opravo.
Raznoterosti.
Električno železnico z Dunaja v Požun so v nedeljo slovesno otvorili.
Ponesrečena letalca. V pondeljek popoldne je letal na letališču Avort blizu francoskega mesta Borges lajtnant Belvert. Kot pasažirja je imel stotnika Niqueta s seboj. Iz znatne višine je aparat telebnil na zemljo in oba oficirja sta tila takoj mrtva.
Rusi In Nemci v Perziji. Ruska brzojavna agentura poroča iz Tebrisa: Nemški konzularni agent Schuenemann se je polastil premogovnikov v okrožju koncesije za Tebriško železnico, katere ima v najemu ruski državljan dr. Pere« Jaslov, ter je preprečil delo Perejaslovljevih ljudi. Schuenemann Je pripeljal okrog sto svojih ljudi Jn Jih je dal varovati z oboroženo straža Ruski generalni konzulat je energično protestiral. Schuenemann vpravičuje svoje zahteve s pravico zastaranja, ki izvira baje iz dejstva, da je dobival šest let iz teh jam premog od prejšnjega najemnika Askerova.
Zverinsko dejanje 19Ietnega fanta. 19letnl kmetiški fant v Mvslovicah se je sprl s svojimi starši. Ponoči se je splazil v spalnico, kjer so spali oče, mati in njegova 12letna sestra in odsekal vsem trem s sekiro glave.
»Črna roka.« Sodnijska obravnava v Novem Jorku je spravila na dan prav senzacionalna razkritja o tolpi morilcev, ki imajo &volo organizacijo takozvano »Črno roko«. Obtožen je bil Nemec Alfred Lehmann različnih zločinov in med obravnavo je priznal, da je bil član »črne roke«. Kot član te organizacije se je udeležil različnih umorov, atentatov z bombami. vlomov, odpeljavali so ljudi Itd. »črna roka« plača za umor vsakega belokožca največ 5 dolarjev, za druge pa po 2 dolarja.
Splošna stavka francoskih rudarjev. Kongres francoskih rudarjev je sklenil, da bodo stopili vsi francoski rudarji 1. marca v splošno stavko, če dotlej ne ugodi parlament njihovim zahtevam.
25 rudariev mrtvih. Kakor smo poročali že včeraj se je zgodila v bližini Dortmunda strašna eksplozija treskavih plinov v rudniku »Achenbach«. Eksplozija je zahtevala 25 človeških žrtev. Rudniška komisija je v nedeljo šla v jamo in dognala, da ni nobene nevarnosti več.
Koliko znosilo liudje vsako leto v Lurd.
Katoliška cerkev, oziroma papež, dobiva vsako leto velikanske dobičke od lurške božje poti. Od te božje poti dobi papež vsako leto okroglo 3 milione kron čistih dohodkov! Vatikanski jetnik vleče tofej prav mastne profite od ljudske neumnosti.
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef La letite f.
»Jaz neumnica strašna neumnica!
Prvič vam pravim to, baš vam to pravim, ker
sem vendarle mislila--------------Toda Rotovo
imam zato svoje vzroke, zakaj se baš vas tudi bojim. 'Če postanem vaša žena, kaj potem — Kaj? In Če ne postanem--------------?«
»Sedaj bi vas pa jaz lahko vprašal: Ali je taka vaša ljubezen? In pravzaprav vas to že vprašujem strašno dolgo, vselej, ko se snidem z vami. vselej, 'kadar vam pade v glavo kaj hudomušnega? Danes sem prišel na vaš poziv na r' nobro’l Toda četudi sedaj rečete, da post; mo?a žena. ali se morem zanašati na vaš značaj, ali morem odhajati mirno? Taka ste! Toda naposled pa boste vendar moja žena — o tem sem seveda prepričan.«
»Mogoče — — morda je vse to res. Toda povejte sedaj sami, kaj je to ljubezen! Sai vendar gre. Če se odločiva, za vse življenje —za vse moje in vaše življenje. In iaz ne vem. ali vas imam dovolj rada in ali imate vi mene radi?. Tam ti-le,« ie s pogledom pokazala na estra-do. »vsi vidijo v meni bogato nevesto in preče! bi se izgubili, če bi se izpremenila v nevesto brez dote. Toda tudi vi. Če bi vas popolnoma odbila, odidete in pozbite — — in za par let. morda še preje, postanett čisto mirno soprog druge ženske in morda boste z njo
bolj srečni nego ste bili z manoj. Kje Je torej tista ljubezen. Ali ekzistira sploh? Jaz si često mislim, da ne.«
»Očividno ekzistira, če vas že toliko let hočem za ženo,« Je odvrnil Hanuš.
»Meni pa ne zadošča to hočem. Saj lahko tudi nočem — i vi lahko nočete in kaj potem?«
»Ko bi bila v češčini možna dvojna nikalnica.« je dejal Hanuš. »bi rekel: Saj jaz ne nočem. Čemu sploh take skrupule? Naju čisto naravnost nekaj vleče skupaj — torej simpatija ali naravna sila. kakor hočete.*
»Saj se vedno le prepirava, kakšna simpatija torej?«
»Tedaj morda simpatija v prepiranju.« se Je nasmejal Hanuš. »Poglejte, koliko je danes tu na Zofinu oženjenih in neoženjenih ljudi. Izmed teh oženjenih in omoženih sta se gotovo vedno po dva in dva nekako sešla in izmed teh neoženjenih in neomoženih se tudi snideta. Tako Je bilo in bode. Tako je I z mano. Jaz ne iščem nobenih Čudežev — smatram to ie za faktum.«
»Torej naj vam sedaj povem, ali postanem vaša žena?« je vprašala pridušeno Otilka. »Torej naj se odločim, naj prekrižam svojo preteklost in ? Tako imam še vedno odprto
pat Odkritosrčno vam povem, zdi se mi to kakor jadranje na neznano morje. Ko M vedela
za gotovo a kdo mi je porok zato. da je
to tista resnična ljubezen, da sva midva prav drug za drugega in da ne more biti drtipače? Vidite, baš to me tako iritira, ker postajajo i s
takih plesnih ljubezni zakoni. Dva, ki se nikoli nista videla, se spoznata na plesu in kar zaročita in vzameta se. Kje je ljubezen? Sal }e vse tako vzdušno ta dva se nista poznala nikoli? In midva se tudi nisva nikdar poznala, in zato. ker sva se slučajno sešla, ker sva se dobro zabavala in ker se sedaj pogosto prepirava. zato naj postanem zakonska? Sama sebi se smejim. Nekaj trdnejšega, določnejšega bi rada imela — skratka, recite, kar hočete, ljubezen ne eksistira. Toda seveda, vi ste prepričani, da bom naposled vendar vaša žena in
torej ? In jaz sama imam zares dovolj že
premišljevanja in sama bi že rada napravila konec vsemu.«
»To sem hotel čuti od vas.« je rekel Hanuš naglo in veselo. »Pravzaprav pa,« je pristavil, »nastane prava ljubezen šele v zakonu in s tem je rešeno vse.«
Hanuš Je te besede mislil čisto drugače, nego kakor si jih je razlagala Otilka.
»To se pravi,« je dejala, »vi veste dobro, da bi tam nad onimi gospodi držala jaz žezlo. Te bi že znala obvladati. Toda vam ukloniti glavo? *To se obeta obratno od vas meni. Saj jaz vem dobro, da grem nasproti neki muki, a mogoče, da Je torej to ljubezen. Sedaj pa moram že nehati biti »afektirana« in ne dražiti več vaše potrpežljivosti.«
XXXIX.
Ko so se poznele stavitelievj odpravljali s plesa, le stopil Mikvška k Ivanu. Bil je zelo
hladen. Z naglasom, v katerem se Je tresla grožnja, je pravil:
»VI, Hrubv, ste o vsem vedel in molčal. Tega vam ne pozabim.«
Ivan je skomizgnil. Dami sta v tem odšli v vestibul. V garderobi so Ju zavili v velike plašče, potem pa so vsi hiteli h kočiji, katera jih Je čakala pri vhodu. Hanuš je spremljal Otilko. Ta mu je še s kočije podala roko rekoč: »Torej jutri na svidenje!«
Kočija se je premaknila in Hanuš se je vrnil v vestibul po zimnik. Precej potem je i sam odhajal z Zofina na svoje stanovanje.
Bil je zmagoslavne volje. Imel le prost vhod v hišo. in sedaj mu je ostajal le še poslednji korak: Za Otilko poprositi formalno pri starših, storiti po običaju.
Zmrzovalo Je. Zavihal si je rob zimnika. potisnil roki v žepe in stopajoč z velikimi koraki pravzaprav ni čutil mraza. Delal si je načrte. Ze sedal le videl pred saboj življenje v ravni, odprti, svetli perspektivi pred saboj. Doslej Je z neizmerno vztrajnostjo in napornostio stopal proti vrhu. premagoval ovire, borij se in prosekaval se skozi vse. kar mu le stalo na poti — sedaj je dokončal zadnji boj in v duši se mu le razprostirala zadovoljnost kakor pri sladki siesti.
»Bedarija.« dejal si ie medpotoma, »če se misli, da človeka vstvarjajo okoliščine in raz-, mere — človek dela razmere, vsaj jaz sem to storiL«
(Dalje.)
Ljubljana, Mestni trg št. 19. -- Stari trg št. 8
Krasne novosti zimskih in spomladanskih ob!ek“, površnikov domačogfa šzclelksi. = ===== Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. =====
konkurence!	Količina	s»o»treib».	Nniitižje eene.
Zadire vesti.
KOROŠKI DEŽELNI ZBOR.
Cclovec, 4. Včeraj se je otvoril koroški deželni zbor. Volitev D o b e r n i S a kot poslanca trgovske zbornice se jc odobrita. Deželni glavar grof Aichelburg - Labia je v daljšem govoru razložil delovni program deželnega zbora. Dejal jc, da tudi sredstva, ki Jih dobi dežela z državnimi preodkazi lic bodo zadostovala. da se pokrijejo izgube zadnjih let. Na to ni misliti, da bi se dovolile kakšne nove večje potrebščine. Potem je naštel daljšo vrsto predlog, ki jih bo moral deželni zbor rešiti poleg proračuna.
GORNJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR.
Unec, 4. Deželni zbor, ki že dve leti ni zasedal, je bil včeraj ob 4. popoldne ctvorjen.
ŠLEZKI DEŽELNI ZBOR.
Opava, 4. Deželni glavar grof Larisch Je vfteraj popoldne ob 4. otvoril deželni zbor z daljšim govorom.
MORAVSKI DEŽELNI ZBOR.
Brno, 4. Po daljši pavzi je bil deželni zbor včeraj opoldne otvorjen. Po daljšem govoru deželnega glavarja grofa Serenylja so se opra* vile razne formalnosti. Prihodnja seja bo danes ob 11. dopoldne.
TOŽBA GOSPE SIMICSEVE.
Dunaj, 4. Včeraj sc jc nadaljevala sodnljska obravnava o tožbi majorjeve soproge pl. Si-tnlcs za dedščino po nadvojvodu Ernstu. V tej ioŽb! Je šlo v glavnem za to, da dokaže gospa Simicseva. rojena grofica Wallburg, da je res prava zakonska hči pokojnega nadvojvode Ernsta. Za pričo je gospa Simicseva navedla grofa 5traclwitza, ki je bil najboljši prijatelj nadvojvode Ernsta. Grof Strachwitz je sicer obljubil nadvojvodu Ernstu, da ne bo ničesar izdal, ker pa sodišče tirja izpoved od njega, zato je Izpovedal pod prisego. Nato je sodnik razglasil sodbo: Grof Straclnvitz jc primoran, da izpove pod prisego o premoženjskih razmerah nadvojvode Ernsta. Tožiteliica, da ima zasebnopravni interes pri tej tožbi in da je hotela dokazati, da je nadvojvoda Ernst res njen oče. Ta dokaz se ji je posrečil. Po razsodbi je.izjavil grof Strachwitz, da bo dal takoj potrebna pojasnila o premoženju nadvojvode Ernsta. NJe-
?[ova pojasnila v tej zadevi so prav obširna. Nadvojvoda Ernst se je bil poročil v Ljubljani * materjo gospe Simicseve, ko je bil tukaj vojaški poveljnik.)
POLJAKI IN RUSINI.
Lvov, 4. Razprave o volilni reformi za Ga-. Hcijo so zopet dospele na mrtvo točko, ker zahtevajo Rusini v Lvovu zase en mandat za deželni zbor. Poljaki nočejo tega na noben način dovoliti, češ da ta mandat ni bil dogovorjen v paktu z Rusini. Včeraj se je pogajanje prekinilo in nastala je nevarnost, da se zaradi enega mandata razbije vsa sprava.
ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVA.
Vlada čaka.
Dunaj, 4. Češki namestnik knez Thun se je vteraj pripeljal iz Prage in je konferiral z ministrskim predsednikom ter z ministrom za no-tranje zadeve. Vlada ne namerava v bližnjem času storiti nobenega koraka, ampak počaka, kakšno stališče zavzamejo stranke glede na material, ki jim ga je predložila vlada.
domobranska brigada GRE v PULJ.
Dunaj, 4. Poveljništvo 44. domobranske brigade bo premeščeno iz Ljubljane v Pulj, kjer Če pripravljajo pisarniške prostore.
HRVATJE V OGRSKEM PARLAMENTU.
Budimpešta, 4. Hrvaški delegati za budim-pefitanski državni zbor so imeli včeraj dopoldne konferenco pod predsedstvom poslanca dr. Mazuraniča, ki je toplo pozdravil navzočega bana barona Skcrlecza in hrvaškega ministra grofa P e j a če v i č a. Nato je poslanec P r i b i č c v i č prečital načrt izjave, ki jo naj hrvaška delegacija danes poda na seji poslanske zbornice. Potem je bila izjava izročena posebnemu odseku, da jo definitivno redigira. Izjava spominja na to. da je 1. -1907. nastal med Hrvaško in Ogrsko spor zaradi železničarske pragmatike in prisilil hrvaško - srbsko koalicijo, <Ja Je izostala iz ogrske poslanske zbornice. Modro spoznanje grofa Tisze je omogočilo koaliciji. da zopet nadaljuje svoje delo v poslanski zbornici. (Lepo so se že naučili kaditi v tem kratkem času, kar so vladna stranka!) Delegati hrvaškega sabora pa morajo naglašati svoje jneizpremenljivo stališče, da je hrvaščina tudi ta železnice na Hrvaškem uradni jezik. Za to Stališče bodo Hrvatje v poslanski zbornici energično nastopali.
Banket.
Budimpešta, 4. Snoči po večerni seji je hrvaški klub priredil v hotelu Kontinental slavnosten banket na čast banu Skerleczu in ministru Pejačeviču.
Stari inadjaroul.
Budimpešta, 4. Splošno pozornost je zbudilo, da se današnje seje hrvaške delegacije ni udeležil noben staromadjaronski delegat.
Kaj je s paktom?
Budimpešta, 4. Neki sotrudnik »Az Esta« je včeraj obiskal hrvaškega bana barona Sker-lecza in ga vprašal, kako bodo Hrvatje postopali v ogrski poslanski zbornici. Skerlecz je odgovoril, da sklenejo to Hrvatje sami na svoji konferenci. Na vprašanje, če so vesti o tajnem paktu resnične, jc ban Skerlecz odgovoril: »Ko se je ta vest prvič pojavila, se mi ni zdelo vredno, da bi jo demantiral. Najodločneje izjavljam, da ni ne tajnega ne javnega pakta. Ministrski predsednik se je hotel poučiti o hrvaških razmerah, pa je sam vprašal vodilne politike za njih želje in potem določil tiste predmete pritožb ki se morajo odstraniti, da se omogoči sporazum.«
TISZA IN RUMUNI.
Budimpešta, 4. V pogajanju Rumunov z ministrskim predsednikom je nastal ugoden preobrat. Odbor desetorice, ki je vodil razprave v imenu rumunske narodne stranke, je sprejel zadnje ponudbe grofa Tisze. Rumutiski pakt je s tem zagotovljen, ker je nedvomno, da odobri rumunska narodna stranka pogodbo. Glavni točki pakta sta sledeči: 1. Rumunske občine se ne podloži novi madjarski grško - katoliški škofiji v Hajdudorogu; 2. Rumunska narodna stranka dobi štiriindvajset mandatov.
OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI.
Belgrad, 4. O izidu občinskih volitev v Srbiji poročajo oficielno: V 922 občinah so zmagali staroradikalci, v 343 občinah mladoradi-kalci, v 144 nacionalisti, v 86 naprednjaki in v 15 občinah socialisti. Iz 40 občin še niso znani izidi.
O ESADOVI D EMISIJI.
Valona, 3. Zanimive odrobnosti o Esado-vem odstopu so sedaj znane. V noči od 29. na 30. januarja jc priplula avstrijska križarka »Panther« pred Drač. Ko so ga zjutraj obiskali časnikarji, je bil Esad silno razburjen in dejal jim je: »Ne bom se uklonil, in tudi ne smem se. Tega mi ne dovoljuje moja čast. Nočem, da bi me postavljali z Izmajilom Kemalom v eno vrsto. Vsi so me izdali, tudi Italija.« Opomnili so Esada, da je obljubil kontrolni komisiji, da odstopi. Esad je nato še pripomnil, da ga veseli to, da je bojna ladja, ki mu bo odvzela njegovo moč. avstrijska, a ne italijanska. Ob devetih dopoldne sta se zglasila pri Esadu angleški in nemški komisar in konferirala z njim dve uri. Esad tudi sedaj ni hotel vedeti ničesar o odstopu, nato sta mu pa komisarja izročila ulti-matum: Če ne odstopi tekom 5 ur, bodo priplule pred Drač bojne ladle velesil. Popoldne je poslal Esad svojega prijatelja Frašeri bega h kontrolni komisiji z naslednjim predlogom: Vda se volji velesil in odstopi; da pa se varuje njegov ugled in njegova čast, nal postavijo njega na čelo denutacije, ki bo ponudila princu Wiedu albanski prestol. Ta predlog le sprejela kontrolna komisija in ob petih popoldne sta prišla k Esadu zopet dva člana kontrolne komisije. Danes je odšla vsa kontrolna komisija iz Valone v Drač, kjer bo Esad oficielno proglasil svojo demisijo.
BOJI OB GRŠKO ALBANSKI MEJI.
Valona. 4. Semkaj so prišla poročila, da so bili boji pri vasi Skeapar ob grško-albanski meji med gfškimi četaši in albanskimi orožniki. Manjši boji med albanskimi orožniki in grškimi četaši ob južnoalbanski meji so na dnevnem redu. Da ne nastanejo resnejše komplikacije, so dobili albanski orožniki ukaz, da morajo ostati v defenzivi in se odtegovati ofenzivi nasprotnikov.
Atene, 4. Iz Frasarija v Epiru poročajo, da so bili predvčerajšnjim iznova spopadi pri So-ropolisu in da so Grki operirali tudi z artelje-rijo. Albanci so nato odšli.
WIEDOV TAJNIK.
Drač, 4. Slišati je, da bo avstroogrski podtajnik Buchberger, ki je sedaj v Janini in je zastopal težko bolnega generalnega konzula Bilinskega pri odinerjenju južno albanske me-ie. imenovan za privatnega tajnika princa Wieda. (Ali je to tudi uspeh Avstrije?) VOLITVE ZA FRANCOSKI PARLAMENT.
Pariz, 4. Nove volitve za francoski parlament so določene na zadnjo nedeljo v aprilu, to je 26. aprila. Parlament bo zaključen sredi marca in bo takrat rešil proračunski provlzorij.
GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CARJU.
Carskoje Selo, 4. Včeraj je sprejel car Nikolaj grškega ministrskega predsednika Ve-nizelosa na avdijenci.
REAKCIJA V ALZACIJI.
Berlin, 4. Za namestnika v Alzaciji - Loreni prihaja sedaj baje v prvi vrsti višji predsednik Porenske provincije in bivši finančni minister baron Rheinbaben v poštev. Rheinbaben velja za zaupnika konservativcev.
OBTOŽNICA PROTI MIELEZYNSKEMU.
Poznanj. 4. Državno pravdništvo toži grofa Miclczynskega zaradi uboja v dveh slučajih
in se postavlja na stališče, da le izvršil svoje dejanje v silni duševni razburjenosti brez preudarka.
MEHIKA.
Novi Jork, 4. Iz San Diega poročajo, da so
Huertovi vojaki v Tia Juana v Mehiki odpeljali ponoči dva Amerikanca v gore. kjer so jih najbrže ustrelili. Mehikanske oblasti zadržujejo vsako vest o usodi Amerikancev.
Kapitalizem in cerkev.
Na kongresu anglikanske cerkve v Zedinjenih državah je govoril tudi socialistični škof Spalding iz Utahe. Če bi njegove globoko premišljene besede upoštevali tudi katoliški duhovniki v Evropi in Ameriki, bi Jim to prav nič ne škodovalo. Škof Spalding je dejal med drugim:
»Molimo Boga v veliki cerkvi, kakršna je ta, v kateri smo zbrani, ali kar popolnoma pozabljamo na globoki prepad onkraj ceste. Gledamo bogato duhovniško obleko naših škofov in duhovnikov, ali prav nič ne mislimo na to, da imajo miljoni članov naše cerkve le cunje za obleko. Tukaj razpravljamo o teologičnih vprašanjih, imenih in rekih, pa pozabljamo na miljone ljudi, ki zastonj zahtevajo mezdo, s ka- * tero bi lehko živeli. Razpravljamo o himnah in molitvah in pozabljamo, da ima na tisoče in tisoče naših someščanov pretežko srce, da bi peli, da je njihovo vero beda tako omajala, da so pozabili molitev. Brez pretiravanja lehko trdim, da znašajo letni dohodki vsakega udeleženca tega kongresa desetkrat več kakor povprečni zaslužek ameriškega delavca. To se pravi, da vsakdo od nas dobi na leto povprečno ?500 do 9500 dolarjev. Kako bi vam ugajalo, če bi morali živeti le z desetino te vsote?... če dobiva vera denarno podporo, tedaj prihaja ta podpora od dobičkov kapitalistov, ne od mezd delavcev. Zato obstaja cerkev po sodbi razred-nozavednega delavca le vsled daril kapitalistov, in cerkev omogočuje kapitalistom, da izžemajo revne. Tudi dohodki iz lastne cerkvene posesti so mogoči le vsled ropa iz preteklosti. Zato sili misleče delavce samospoštovanje, da zametujejo to organizirano krščanstvo kakor dobroto, kakor zaničujejo vsled samospoštovanja vsako dobroto. Delavec misli: Kapitalist plačuje duhovnika, torej je kapitalist njegov gospod. AH ne misli kapitalist prav tako? Kaj naj torej stori
cerkev? Sprejme naj resnico, ki jo je razkrila delavska demokracija: Da Je delo. ne pa kapital, temelj produkcije. Zahtevam, da gre cerkev v boj proti kapitalističnemu sistemu, ker kapitalistični sistem izkorišča može, žene, čelo otroke.«
Dobro je označil škof Spalding cerkev v službi kapitalizma. Ali najbrže bo ostal njegov klic brez odmeva pri sobratih v talariu, zakaj težko bi bilo cerkvi živeti brez kapitalizma. Cerkev je dandanes preslaba, da bi živela iz lastne moči, zato se mora opirati na drugo silo, kar pa seveda brez protiuslug ne gre. Zato pa uči cerkev: Hlapci in gospodje morajo biti, delavec bodi podložen svojemu gospodarju...
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje..
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
SANATO.
1 7JK ■ NOT R ANJEM^KOT^PG|(T>K BOL
LJUBLJANA • komenskega-ulica- 4 \ sef-zdravnkprimar;jDr FR. DERGANC ’
Dober tek
je dobra stvart Zanemarjaj je nikar!
Dober tek
imaš vsak dan, ako vžIvaS
Želodčni likčr „PLORlAN“ je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga In neprijetna zdravita!
Naslov za naročila: ,.FLORIAN“, Ljubljana.
•i
Postavno varovano
Slavčeva
maškarada
Veliki pustni korso
pustno nedeljo 22 februarja v vejiki dvorani hotela „UNION“.
V blagohotno uvaževanie I ‘M Da se Izogne vsem neljubim pomotam, se leto«
Bgotiotno uvaževanie!	ua	5e	por
osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristop sploSen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje ime. Vstopn na za člaije in msske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge, Ce$ark«>ve v šeletiburgovi ulici in v trgovini gosp. L. Černeta v Wolfovi ulici. — Podrobnosti o maškaradi glej druStvcne vesti.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
  —» žl-veilnUa. ©trojev
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
"Vozna leolesa.
Cenik! se dobe zastonj in Iranko.
IIP®
sS"
Peter Kozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
m
M
4,
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
VmsIvcm tmmka.
v Cojzovi hiši.
a~ —  = Potniki ====== v severno in južno AMERIKO
se T«flo Md«| to p« diwnH mtv^iftdl pragi
AVSTRO AMER1KANA
Trst-Newyork, Baemm Aires-Kle de Jueirt
■afaovejatai kraoparaflrt i draa iri<Miiai, ImkkrVtmm krazlttaira kmlivoa, m taUrfli jt m rwmkitt prtrika priikr»«M», 4a
doM	doaafe kram t vtmom, ml krak, p—MK kopalf RdL
"	Odkod	parnikov:	.............
» «a». Amtrik« »rako soboto, t južno Ameriko vsakih 14 tol.
Trst~New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni Trst-Kanada, vsak mesec.
V«to#vrstn« pojasnila daje drage volje brezplačno prt glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
------------Kolodvorska	ulica	itev.	26.-------------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne i. svečana 1913 sklenilo, da st hranilne vlage torno«
obrestujejo od 1. januarja 1918 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost, Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov ~	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	zs
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter c d 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak Član najtežje raupa
svoje prihranke svojemu zavoda.
Načelstvo.
=?------ 1*.	Z.	Z	O.	Z. i = =
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
::	šem	času.
Družinski kruh
S	“	pekarne 5 JKonsumnega društva S za Ljubljano in okolico"
i je najboljši in najcenejši. 8 Hlebi po 1*75 kg veljajo 8	samo 56 vin.
f§ Dobi se v vseh prodajalnah
ii „Konsumnega društva za Ljubih jjano in okolico*. — Člani, ■	segajte po njem!
Konsumno društvo za
registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1918 obrestuje odslej
hranilne vloge članov po 51|20|o 2 £ S.
Dosedanje stanje hranilnih vlog51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekama v Spod. Šiški, Celovška cesta.
^Nadzorstvo.	Načelstvo.