Dogodki na Balkanu. Grško-tnrškl bojl. Kakor znano, Grki niso lioteli podpisati premirja 3 Turki, Hoteli so še poprej zasesti ve6 važnej&Ih mest v Epiru, pred vsem pa so golili Grki želje, dobiti mesto J.anino v svoje roke. V Janini se nab'ajajo ostanki zabodpe turšVe arraade, ki ie bila pod poveljstvom Zekki-paše. Dne 12. decembra je zaSela cela grška epirska armada napadati Janino. Grid so zasedli z bajonetnim naskokom turšk'e postojanke pri Bizancu pred Janino. Boi je vodil osebno general Sapuncakis. Cete so zavzele griče Aetorahon. Tnrki so pustili na bojišču 8 topov. Turšk"a poroSila pa griškim popolnoma nasprotujejo. Tnrki namreg pčrocajo, da so bili po 3dnevni bitki pred3aninoGrki poraženi in so se morali uraakniti, Dne 14. t. m. so zasedle grške čete mesto Scala Paramphia v Epiru. Boj, ki je bil Zielo l]ut, je trajal cel dan. Turki so imeli velike izgube, Scala Parainphi.a je zelo važna postojanka. med okrajema Janino in Žainurio. Turško-albanske prostovoljne cete so uniSile 30 grškili vasi v Epiru ter pomorile taraošnje prebivalce. Dne 14. decembra so se spoprijeli tudi Grki in Turki na morju pred Dardanelami. GrSTd torpedni ruŠilec ,,Siendoni" je streljal jia turško križarico ,,Mpdsoliidie", katera je hotela napasti grške ladjice, Ko je zapazila ,,Medschidie" Še 6 drugih grških1 ladij, je odplula v Dardanele. Tudi grške ladje so odplule. —' V poiiedeljek", dne 16. decembra, se je zopet vršil nek' spopaci med grškimi in turškimi ladja,mi. Pred Skadrom. Iz -Kotora se poroča, da^e tJdJfpri^Skaiiru na'daljujejo. Turški poveljnik v Skajdiru namrec noče verjeti, da bi se bilo sklenilo premirje teiv dan za dnevom napada črnogorske posffojanfte pred mestom. Položaj crnogorske armade baje ni ugodeii. 0 skorajšnjem padcu Skadra ni govora. Mraz, poraaiiikanje vojnili potrebšfiin ter težavno dovažanie živeža so baje odloSnost oblegovalne armade precej zmauijšale. Vkljub v&em neprilikam pa se Crnogorci zopet živahno pripravljajo na napadi na Skader. Ko so dne 13. t. m. začeli Turki s Taraboša obstreljevati črnogorske postojanke, so Crnogoroi krepko odgovarjali s svojimi topovi. Turški topovi so morali umolkpiti. ZROdovinski sestanek. Ziadnjič smo porofiali o enem izmed onih sestankov, ki sojih imeli pri Cataldci Bolgari iji turški pooblaščenci. Dauos pK)ročanLO o zadnjem sestankn, ki je vsled tega zgodovinskte važnosti, 'ker se je na njem sklenilo premirje ter podpisala pogodba. Glavni list hrvaške stranke prava: ,,Hrvatska", popisuje ta sestanek tak.o-le: ,,Dne 3, grudna ob 4. uri 30 minut popoldne sta se sestala dva. vlaka na mostu Karasu. Eden je privozil od Cataldce, drugi pa od carigrajske straui. V prvem so bili odposlanci zavezniških držav, v drugem pa zastop'niki Turčije. Iz prvega izstopijo Danev, Savov, Fifiev, pooblaŠŠenci Srbije, Crne gore in Bolgarske, ter grgki poslanik v Sofiji, Panas. Za njimi so izstopili častniki, V tej tišini se je začulo turšk.o povelje in turški vojaki so izkazali došlim voja^ko čast. Bolgari ii; Grki so odgovorili z vojaškim pozdravom. Rešid-paša, Nazim-paŠa in zapovednik" glavne turškle armade, so čakali izven voza svojega vlaka na dru. gem *a'aju raostu. Toeno ob 5. uri so se pooblaščenei zaprli v poseben oddelek turškega vlaka na koncu mostu. Malo časa za tem izstopi grški poslanik, v licu razA'net, globoko ganjen, ne izpregovori niti besedic«, za njim pa pride grški vojni ataše' (prideljonec); oba sta se vrnila v železniški voz, s katerim sta se pripeljala. Kaj se je neki dogodilo? Grška se je odtegnila od pogajanj. Turški in bolgarski ftastniki, ki so bili v spremstvu zastopnikov, a so sedeli v železjiifinem oddelku, blizu onega, v katerera so se naliajali zastopniki, so videli, da je stari grški diplomat odhajal, ^on, ki je storil toliko za balkansko zvezo, so obmolknili za nekaj časa, kakor da so razumeli veliki jmmen njegovega odlioda. Uvideli so, da se ustvarja nov položaj in da se še ne bo nehalo krvoprelitje. Celi 2>j ure so se pogovarjali turški in bolgar. ski zastopniki samo o enem vpraSanju, mamreč o Drinopolju. Trebalo je, da Turkj pristanejo na najtežji bolgarski j»goj, (la dovolijo bolgaj*skim ylakbm_ prevoz mimo Drinopolja, najsi bodo otovorjepi s fcimurkoli. S to zahtevo je postalo Drinopolje izgubljeno. Posadka se sicer ni predala, a Bolgari so dobili, kar so hoteli, namreč železniško zvezo Sofije s Cataldčo. Uraljivo je, da so se Turki z vsemi silami upirali tem zahtevara zmagovaloev, Izmi&ljali so si razne posredne poti, da bi ublažili ostrino te zaliteve, ali zaman. Od tega je bila odvisna vojska ali mir. Bolgarom se je šlo za to, da dobijo zanesljivo jamstvo, da pride do miru, in to jamstvo je bilo v tem, da jim dovoli TurŠka svobodno vožnjo kakoršnihkoli vlakov mimo Drinopolja, Med tem, ko so se oni pogajali, ko so se rau6ili okoli besedila mirovnih pogojev, se je slišalo od daleS, od drinopoljske strani, gromenje topov. Ravno tedaj se je bila odločilna bitka okrog te trdnjave, katero so pričeli Bolgari v nadi, da osvojijo mesto Se poprej, nego se sklene premirje. To gromenje je bilo grozovito spremstvo onega prizora, ki se je odigral v vaganu na mostu Karasu. Turki so izprevideli, da <Se s svoje strani popustijo, kaže to, opustiti vsak,o nado, zopet uspešno zapo&eti vojskovanje. Nazim-paSa je dolgo in dolgo molftal, ker je to vse uvidel. Naenkrat vstane, pa re6e Danevu: ,,Pa naj vam bo tudi to. Toda Čakajte 10 dni s svojimi vlaki, namreč do onega dneva, ko se sestanejo odposlanci za mir v Londonu". Danev, ki je sedel Nazim-paši nasproti, vstane, rau poriudi roko in reSe: ,.JDobro, dovršeno, sporazumljeni smo". Bila je ravno 7. ura in 20 minut. Vsi udeleženci, ganjeni vsled teh besed, vstanejo. Dusevna napetost je bila predolga in prevelika. Ti državni vo^skovodje so čutili veliko oSgovornost, ki ie ležala n.a njih za bodočnost balkanskih narodov. V njijiovih utrujenih dušah je nastal odpor ter se jih je polastila ginjenost. Ko je padla poslednja zavira med njimi, zapustila jili, je prejšnja hlajdnost, pozabili so na dotcdanje neprijateljstvo, padli so drug drugemu v naroSje in so se poljubili, Savov, osorni bolgarski poveljnik, irtolče objaine turškega tovariša Nazim-pašo* Za nekaj casa pozabijo vsi na radost zmag kafcor tudi na žalost porazov. Takoj za tem poklice Fičev kraljevega zasebtoega tajnika Capracikova, ki je bil tudi za tajnika pooblaščencem, ter ga pozove, naj takoj sestavi 4 izvode pogodbe o premirju, Vest o premirju se je nagloma raznesla v vlaku med one, ki so bili v spremstvu pooblašeencev. Odprejo 2 steklenici Sampanjca, Nazim-paŠa, bled, a poln dostojanstva, stopi med vrata oddelka, držee v roki čašo Šampanjca, obrne se proti bolgarskim častnikom in pravi: ,,Gospodje, jaz pijem nazdravje hrabre bolgarske vojske". Roka se mu je nalahko tresla, ko je nesel čašo proti ustorn, ,,Na zdravje hrabre otomanske (turSke) vojske" odvrnejo bolgarski gastniki ter stopijo iz svojega od_ delka med pooblaščence, da ž njimi sktopno dele veselje. Cez nekaj gasa se Sastniki zopet povrnejo v svoj oddelek, a Turkov se je polastila nekta žalost. Hoteli so se pokazali gostoljubne, a se je videlo n.a njih licih, da jih1 nekaj tišči na duši, ToSno ob 8. uri je bil podpisan uradni spis o premirju. Nato se oboji poob^laščenci pozdravijo, Bolgari se vrnejo v svoj vagon in krenejo proti zapadu, spremlja pa jih gromenje topov od drinopoljske strani, Bolgarska carica streže ranjencem. Bolgarska carica Eleonora je zelo blagega sroa. Ko je za 8asa balkanske vojske primanjkovalo strežnic za ranjence, katerili je vsak dan na stotine dohajalo v bolnišnice, se je tudi carica posvetila postrežbi ranjenim vojakom. Carica je obiskala skoro vsak« bolnignico v Sofiji, kajkor v ostalih mestib. Kot postrežnica pa se pokaže tudi na postajaii, ko pripeIjejo vlaki ranjene vojak.e. Kot prava mati skrbi za utjoge ranjence, nadzoruje postrežbo in dolo5a, kar se ima storiti. S prijazno besedo tolaži ramjence, da, celo, prevezuje sama težko ranjene vojake. Pri obvezovanju ranjenoev Je zelo razumna. PoroSa se, da je v zadnji rusko-japonski vojski dalje 5asa izvrševala to samaritansko delo krščanskega usmiljenja. Za 6as bsalkanske vojne je skoro ni bilo spoznati za carico; oblečena je bila navadno kot usmiljena sestra z rudečim križem na prsih ali na roki. Pred riekiai dnevi se je pripeljala v Svilen-graict (Mustafa-paSa). Takoj so jo morali prepeljati v bolniSnico, kjer so ravnokar nesli ranjenega vojaka na nosilih v bolniško sobo. ,,Kaj ti Je, fante?" ga vpraSa carica. — ,,Hanjen sem s kroglo v ramo, sestra, diaj mi čažico vode", odgovori vojak. — ,,Da, jaz sem sestra... carica. Ali imaš rodbino, imaš otroke?" — Obraz ranjenega vojaka se zažari veselja in ganj&nosti. ,,.Zdravstvuj, carica! . . . Jaz iraam 2 sina; oba sta vojaka pri Corlu. Eden je še zdaj živ, a drugi, ne vem, kje je. — Dovoli, carica, da Ti poljubim roko!" Omenimo, da je tikanje pri Bolgarih sploK navadno. Sin tiče o5eta in mater, uftenec tifie ufiitelja, vojak' svojega bližnjega načelnika itd. To je stara slovanska navaila. nLeži, raili moj, leži, naj te rajSe jaz poljubim", odgovori carica in se skloni nad nosila. — Nobene razlike ni pri taki priliki med oarico in ranjenim vojakom, priprostim kmetom. Vtojak' se je od veselja razjokal, a solze mu je brisala carica! Turške grozovltostl. Iz Sofije poročajo iz prve polovice meseca novembra: Vlaki vozijo dan za dnevom rafijence iz bojnega polja. Dne 4. novembra ]e pripeljal vlak ranjence izpod Drinopolja. Ko so ževse ranjence spravili iz vozov, ostala sta le še 2 v vagonu; bila sta 1 v noKO ustreljen Bolgar in 1 v hrbet zadet Turek". Ko je lioslednji videl, da ni pobenega blizu, je porabil to priliko ter je kot satan potegnil svoj nož izza pasa ter je po bliskovito vrezal Bolgara feez obe ofiesi, da je revež takoj oslepel! Vojaki, ki so stali po nofii na straži in so bili od Turkov vjeti, so se navadno sami ustrelili, da bi se odtegnili mukam, katere so jim pripravljali Turki. Tako so nekega gardista (vojaka kraljeve straže) do glave zasuli v pesek", ga moftno zaphali, a potem so mu Turki odrezali še nos in ušesa, in celo noc je nesrečnež vpil zastonj na pomož, Nekega drugega gardista so posadili na neosedlanega kooija, in sicer z zvezanimi rokami. Ko je padel raz kon]a, katerega so poprej s tepenjem popolnoma zdivjali, so privezali vojaka konju na rep in med roganjem drinopoljskega prebivalstva so ga tako vlaSili po ulicah, dia je izdahniL Bolgare, ki so turški podaniki in so vkljub 5kratnemu odkupljenju morali v vojskb, postavljajo Turki v prvo bojno vrsto, cja bi jih lastni rojaki ustrelili. Prvotno se je to Še posrefiilo; poz»ieje pa so streljali raje v zrak, da so jih Bolgari spoznali. Vojska s Turki je tem groznejša, ker ti ne upoMevajo nobenih vojnih določil in bčlj živinsko postopajo kot najbolj divji paganski jiarodi.. Vsak dan se pomori na stotine žena in otrok ali pa se jih do smrti pretepe, trpinči se vjete bolgarske vojake in oficirje, in vojar ki, ki so bili pred nekaj tedni še doma, so morali prestati slične- muke, kot nekdaj kristjani v Rimu. In kjako dobro se godi turškim vjetnikom v Soiiji, naonre5 ranjencem! Ti ležijo n.a dobrih posteljali, Bolgarke jim strežejo v bolnišnicah, med tem ko novodošli bolgarski ranjenci ne najdejo prostora in morajo ležati na slami. Naravnost grozni prizori se dogajajo v bolgarskih bolnišnicah. Nek' bolgarski ranocelnik je našel svojega sina y bolnišnici. Živega sicer, a v kakSnem položaju! Z odrezajnira nosom, samo eno uho, z izvrtanimi ocmi in razparanim trebuhom! Nekega vojaka so prinesli v bolnišnico z odrezanim ušesora. Pripovedoval je, cla je ostal na bojnem polju, ležeč poleg težko ranjenega TurBina, in se je delal mrtvega. A to mu ni nig pomagalo. Turek se je stokaje splazil do njega in mu je s porabo zadnjih moči odrezal uho. Bolgar niti mišioe ni zganil, v upanju, da bo TurSin mislil, da je mrtev. Toda Turek je zaCel praskiati z nohti po očeh Bolgara. Ta je začel vpiti na' vse pretege iri k sreei ga je slišal nekdo, ki ga je rešil iz krempljev te umirajoče pošasti. Tn vendar! Ali ta izraz ni nepravifien ? Ali more ubogi, do smrti trpinčeni, laikoto trpeči in zmrzujoSi Turek k'aj za to, da zattteva njegovo praznoverje tak.e re8i? Ne! Ampak Evropa je kriva, da je pustila mohamedajnsko krivo vero tako dolgo v svojem ozemlju, Mlrovna pogaianja v Londonu. V ponedeljek, dne 16. decembra ob 12. uri opoldne, je bilo slovesno otvorjeno mirovno pogajanje balkanskih zveznih držav s TurSijo. Palaca St. Hames, v kateri se vršijo pogajanja, je bila zastražena. Prvi je vstopil v palačo angleški zunanji rainister Grey, 20 minut pozneje so došli tajniki, potem pa pooblažčenci sami, kalteri so se pripeljali v samodrčih. Prvi so bili Turki, potem Srbi, za njimi so se pripeljali Crnogorci in Bolgari, nazadnje pa Grki,. Otvoritev pogajanj ni vzbudila posebne pozor/iiosti. Okrog 100 časnikarjev, fotografov in radovednežev se je zbralo pred St. Jame&-pala2o. Izdane so bile stroge varnostne odredbe, da ne bi kldo nepoklican priSel y palačo. — Ko je bilo zborovanje otvorjeno, je povzel minister Grey besedo, pozdravil došle zastopnike v franooskem jeziku imentom angl.eSkega kralja in vlade, povdarjal voliki pomen sedanjih pogaja|nj ter zelel vsem sk.upaj skoraignjega in ugodnega uspeha. Po govoru so se predsedniki odposlancev posameznih držav zaliv;alili angleškemu državniku, Minister Grey je nato sprejel Castno predsedniStvo pogajanj. Seja se je ob /«3, uri popoldne zaključila* Drugaseja se je zafiela v torek ob 11* uri dopoldne. Sejam bodo prerlsedovali zastopniki posameznih držav, in sicer s& bodo vrstili po abecednem redu imen zastopaaiih držav. Kakor porofiajo listi, so ^tavili zastopniki Bolizarske, Crne gore, Srbije in GrSke sledece zaliteve: 1, Turčijaodstopi zaveznikom(balkanskim zveznim državam) Makedonijo in Epir; 2. TurčijaizroSizaveznikiomD r-i. nopolje, Skaderin Janino z vsok" tem trdnjavam spadajofto okolico; 3, Tu r 6 i j a o d s t op i T r a k i i o do črte Midia-Enos (od Crnega do Marmarskega morja), z Lile Burgasom in Lozengradom (Kirkilise) vred; 4. TurSija izrofii zaveznikom Kreto in Egejske otoke; 5. Turčija Sovoli za Sreflnjo Albanijo lastno upravo (avtomomijo) pod mohamedaTiskim oblastnikom (guvernerjem), Hi bo pa neodvisen od TurSije, ind, Turfiijapripusti, dasepriklopi severni del Albanije Srbiji, južnipaGrški. — Poleg teli pogojev bodo zvezne države gotovo še zahtevale od Turčije tudi veliko vojno odškodnino. Besnlca o konzulu Proliasld. Krepko so dobili po ustih tisti nemšlki hujskaSi, ki so neprestano Ščuvali po nemSl^ih' tasnikili proti Srbiji, češ, da ]e v osebi konznla l^rohaske našo državo smrtno razžalila. Tzmislili so si ti veliki nemški ,,patrijoti" cele krvave povesti o činih proti avstrijskemu konzulu, katere se navadno berejo o Tndijaneih. Pisalo in govorilo se je o njegovem umoru, o zaporu, o mufienju, o onečašfeenju in o drugih takih1 reftehj obiSajnih pri Indijancih, ki vjetniku nazadnje odrežejo z glave akalp, to je kožo z lasmi vre8. Tqliko je Se ravno manjkalo, da niso naravnost poroča. li ime tistega srbskega generala, ki je Prohaskin skalp vtaknil za pas.. In kaj se je v resn.ici zgotfilo s Prohasko? C, kr. zunanje ministrstvo je poslalo konzula Edla v Prizren, kjer je avstnjErki kbnzul Prohaska stanoval, da uradno prei^&e celo zadevo m#<J Srbi in Proliasko. In sedaj je c, k1 r. m i ri i s t r s t ˇ » zazunanje zadeve na podlagi Edlove praislčave izdalo uradno poročilo, v katerera potidarja, da je p o p o 1 n o m a n e r e s n i 5 n o , da bi bili Srbi avstrijsktega konzula zaprli ali obdržali v aapo. ru ali celo grdo ž njim ravnali. Sieer si je dovolilo srbskb vojaštvo nekaj mednarodno-pravilnih nepraivilnosti proti ProHaski in celemu konzularnerau osobju, toda naše ministrstvo pričakiije primernega zadoššenja od srbske vlade, ki je pooblaSSenca naSega ministrstva, konzula Edla, pri izvršitvi njegove nalog« blagohotno podpirala. Tako je torej na§e zunanj« ministrstvo z uradnim poro8ilora zaraaSilo usta tistim brezstidnim hujskaSeni, ki so si po nem&kih listih izmišljevali cele krvave ^bistorije" o konzulu Prohaski i* tako hudobno hujskali proti Srbiji in sploh proti Jugoslovanom. Bili smo priča, kako se sme po nemSkili in nemSkutarskih listili nesramno lagati in nemoteno hujskati proti jugoslovansicemu narodu, ki ima tudi ˇ naši raonarKiji na tisoče svojili rojakov po krvi. Kako daleS ,je šla ta nemškutarska predrznost, s» Tidi_ tudi iz tega, da je smel ptujski ,,Stajerc" in* ž njim nemško-liberalni listi,. nekjajznieno objaviti gorostasno, nesramno laž, da slovenski dubovniki s prižnice pridigajo, da se v slufiaju vojske s Srbi ne sme streljati na Srbe. Trpke besede nam silijo y pero o javnih razmerali' v naši Ijubi Avstriji. Pa ne maramo jili zapisati, ker bi se lahko tako tolmaSile, kakor da bi hoteli braniti domovinski feut in patrijoticno zvestobo našega slovenskega ljvidstva. V tako obrambo izpregovoriti le besedo, bi pomejiilo žaliti nase pošteno in vse krivice volino trpece Ijudstvo, Zato pa tudi brez vsake škodožel,inosti porc>čamo, da so nesramni liujskači v nemških ia BemŠkutarskih listili krepko dobili od na^.ega zunanjega mtaistrstva po svojih lažnjiviH ustiht