Iz. arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI XIX ly96
Razvoj turizma v Slovein - ah - kaj najdmno v fondu Komiteja za turizem in gostinstvo Vlade I RS
NATALIJA 0LA7/R
V Arhivu Republike Slovenije i man: o trenut no za podnčje lunzma po 1f svetovni vojni In fonde
Komite za turizem in gostinstvo pr: Vladi LRS (1948-1951)
Sekretariat IS za trgovino in turizem SRS (1962-1963) - Republiški sekretariat za turizem SRS (19631965)
Predvsem prvi iond nedvomno daje prikaz, razvoja lunzma ki je po H. s ve lovni vojni pričel s svojim razmahrm tako v urbani sli eno-razvojnem smislu kot tudi v slrokovno-izobrr, •/cvalni smen V istem fondu z predspisi so ludi pričevanja o zaectk'h turizma p:- nas. Pa po glcimo nekatere zanimivosti.
Slovenci so se že konce 19. in v začetku 20 stoletja pričeli zavedati naravnih lepol dcž.cic, zato so se ludi pojavljale organizacijske oblike z.a pospeševanje turizma. Slovensko planinsko društvo je bilo ustanovljeno žc leta 1293 iz l.i Piparskc bratovščine.' Ključna slovenska organizacija pa je bila Deželna /.veza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, ki je bila ustanovljena 24 6. 19052 in seje naslonila na že ustanovljene odbore in d rušiva "za pospeševanje lujskcga prometa" na Bledu, v bjhinju ir. Postojni. Prva turistična društva pri nas so bila nemška: v Celju 1871, v Kranju 1875 (Ver schocnungsvcrein in Krainburg), v Mariboru 1877 (Marhurgcrversehoncrungsvcrcinj ter prvo slovensko drušlvo v Postojni Pravila o delo vanju Društva za olepšanjc postojnskega trga in v povzdigo drhajanja lujocv i/. Postojne so ohranjena iz lcla 1883 in so pisana dvojezično."1 V Evronf sta bili prvi turistični društvi usta novljcni v Montraixu 1851. leta ter v Ragazu v Švici 1871 leta.''
Prvi predsednik P okra i i tiske zveze za tujskL
AS 27S. fond Kimflc za lun/cm in g.islinMvd Vlaite LRS (nadalje KTG). Ik. H ar.c. 251. Jožki, SdUlc. slrnkiivni p r spe vek M Enciklopedijii Jugoslavije; Sk. 4. are. 67, Zgn-Jovinski esej Tur/cm na podniOju predvojnih slovenskih de /cI do drijivnega prcvraia 1. 1111K
2	M: 27*. fom! KTO Sk. K ar j:. 25 f> dr. Rudolf Andrcjka: Pri»-nwl nlranac^ u 51 jveniji i uslnijsiviv, Ljubljan?, 1926.
O1 .'.a Janša, Zgodovina luri/nia na Sluvenskcm Tu ris lični vesimk, 196K.il. l-fi.
Lipnv lisi, lelnik 37. scpl. IW5, jubilejna ilevilka, Tunsličnn /ve/aSlovenije I90J-19!)5. 4 AS' 33 Deželna v|a'Ja, ¿birka druSlvcnib pravil. Vcrcins-ka lailer (201-400j. AdelsberE^r Marlcli :rschfinerung',...
3	A5: 27K. fond KT(J. SV ff ar.c. 25H. Turi/cm v zgodovinskit-
organi/acijski luCi.
promel na Kranjskem jc bil Ubald pl. Trnkoe/.y, podpred :cdnik pa dr. Vinko Gregorič; eden od pohudnikov za njegovo ustano"itcv je bil dr.
alenlin Ki.sper. Ostali člani so bih: dr. Josip Tominšck, dr. Rudolf M - irn (tajnik), Ivan Giirtncr, dr, Vladimir Focrstcr, Štefan Lapujnc (postojnski sreski poglavar), Jakob Petine! (hotelir), ( usl. Pire (ravnatelj gospodarskega društva), l.van Suš-nik (kanonik), Peter Grassclli ("pokrajinski odbor nik), Josip Prcsene (ravnatelj), Ivan pibcr (župnik v Bohinjski Bistrici), prof Franjc Orožen, dr RudolI Andrcjka (sreski komisar v Postojni).
Svoje prostore je mela v depandansi hotela Loyd z vhodom z Miklošičeve ulice. V dveh letih jc zve/a ustanovila lokalne organizacijo v ¡ffiamjski Bistrici, Mojstrani. Kranjski Gori, Radovljici in Kamniku. Leta 1906 so izdal: 4000 .zvodov propagandne brušurc Kako jc mogoče povzdignil' tujski promet, istega leta pa. kot noroča dr. Rudolf Andrcjka, pripravili tudi 'raz s*tavo v Londonu s predstavitvijo J o tedaj povsem nepozanc Kranjske
K starejšim turisličnim organizacijam spi.da tudi Zvc/a gostil ni carski h zadrug v Ljub'jani, ustanovljena Icia I908.7 Za occnc zaeclko" slovenskega turizma v evropskem prostoru so pc membnj tud, podatki o ustanovitvi prvih hotelov-ob Blejskem jezeru so zgradili dva hotela ieta 1.871, v Postojni je bil leta 1874 ''grajen Grand hotel Adclsbcrgcr Koff (laslnik švicarski držiiv Ijar. Franc Progler),K leta 1850 sta v Trstu omc njenn Hotel dc Francc in Prine:pc Mclternieh9 v Ljubljani je bil leta 1905 odprl hotel Union. 7* primerjavo v Pari/.u jc bil prvi hotel leta 1850 vendar jc datiranjc vedno subjektivno glede na opremo, ki naj bi jo imel hoiclsk objekt (opombi., N. G1.).K)
Na Slovenskem se najzgodnejši turistični ob-jck»! pojavljajo predvsem na področju /dravi iiškega turi/ma. Na Bledu so lcla 1853 zgradili novo kopališko zgradbo nad naravnimi vrelci. Tudi Portorož se ic najprej uveljavil kol zdra viliško srcdiscc, saj jc t 1» leta 1890 ustanovljena družba, k je lcla 1894 zgradila zdraviliško zgradho za zdravljenje z morskimi kope I mi m
" AS: 27K. fund KTG. Sle H. ar.c 2.56. dr. Rudolf Andrcjka: hrtu.
' AS* 27ti. fnmJ KTG. sk. ti, ar.c. 25K, Turi/cm v /|*i>di.vinskii-rgani/acijski luči.
" 100 Icl targlfacfii drui.lvn i''i.stnjna, Ljubljana l')K3.
A handbnok liir Iravclcrs in _.outhc;n Germany, Emdnn. IN5I) (iirigin« v p i ¡win i lasi!, fniiikupijc Notranjski mu/ej Pnstnj* na).
10 AS: 27 fi. fond KTG, !k H. ar.c. 252. J. Suliler Turi/cm SI u veni jc v rj/vnju n i /gra d nji.
ARHtVJ XIX 1996
Iz arhivskih fonde v in zbirk
135
blatom. Hotel Palače kol eden takrat najine* ritnejših hotelov na severnem Jadranu je bil zgrajen 191?.. !cla 11
Zelo zgoden je tudi pojav jamskega utrizma, saj je Postojnska jama dobila žc leta 187?. železniški tir, dolg 2 km, ter leta 18^4 električno osvetlitev jame Osnovano je bilo društvo Antron. ki se je posvečalo raziskovanju kraškega podzemlja, S predstavitvijo so leta 1867 sode lovai- na pariški razstavi, ter leta 1873 na dunajski mednarodni razstavi.12
V fendu zasledimo tudi podatke o državn n organizacijah, ki naj b; pospeševale turizem v 19. in v začetku 20, slololctja Leta 1879 je hil ustanovljen Turistični komite v Gradcu za območje Slovenije ter izdana prva zakona o zdranin.cin v. izvršil iimi predpisi: za Kr.iP jko leta 1897 in za Štajersko leta i898.13 Na Dnnaju se podobno društvo kot v Gradcu (Turistični komite v Gradcu sc preimenuje v društvo) ustanov', leta 188? -imenovalo seje Dunajsko društvo za inicrcsc mesta in luri/.ma Poznanje tudi podatek, da so sc 13. aorila 1884 sestali v Gradcu odposlanci medtem žc ustanovljenih turističnih organizacij ter žc prm obstoječih zdraviliških uprav, prometnih ustanov, občin, političnih oblasti in trgovinskega mi ni str stva.14 V vseh glavnih pokrajinskih mestih so bile ustanovljene deželne zvezne nrgai.izaei/e - za nas so zanimive v Cclovcu, Gorici, Gradcu, Trstu in Ljubljani (1905), Za Hrvaško jc pomembno, daje hilo v Zagrebu leta 1911 osnovano Društvo za promet stranaea u kraljevinama Hrvalskoj 1 Sla voniji ter vzporedno Društvo za u red te nje poljepšanje Plitvičkih jezera i okolice.15
Jožko Sottlcr v svojem strokovnem prispevku omenja da "je leta 1^98 Dunaj ika vlada pred parlamentom prignala pospeševanje tnri/ma kol gospe darsko politično nalogo državne uprave" V Mini::tn;tvn za javna dela jc sledila ustano/itev posebnega turističnega oddelka ter v Mii..strslvu za trgovino ustanovitev samostojnega oddelka za osebne tarife in turizem.. Istočasno ,sc jc žago lovilo tudi prvi kredit v vrednosti 650.000 kron za prpešcvanjc turizma"5 ter leta 1913 poseben razpis solrkih oblasti, naj šole dajo primeren poudarek ¿udi turizmu.
Turizem v obdobju med vojnama doseže ra> mah, za katerega Jožke Sottlcr ugotavlja, da "ni bil dosežen tnui še 5 let po 11. svetovni vojni". Dravska banovina jc dosegla vrhnncc v l.ir. stičnem piometu leta 1938 z 214,073 turisti (leta
Olga Janša, istu
12	Ljuilje in kraji ob Pivki, Pnstnjna, 19K.S.
13	AS: 17S, fond KTG, ifc. 4, ar.c 67, Z^ikIovinski csci Turi/cm na pixJnx:ju prcdvnjnih slovenskih ilc/cl iln ilrZavncga prevrata I. lyiK.
' Prav lam.
15 AS: 27K fnnil KTG, .Šk. K, ar.c. i17, Nai turi/am !ivpcrtrnphia turisliea, Zagtcb, ly1X.
1(1 AS: 27 K, fmid KTG, i k. 7, nr.c. 271, l/pitna vprašanja m ravriaicljc.
1928 le 34.195 turisti17) ter z. 1.136.022 nočif vami. Po izračunu tedanjih ekonom1 sto v je zna-šnl dohodek iz aktivnega turi/m..-1, od leta 1930 dalje okoli 100 milijonov din na leto, iz pasiv nega turizma (v k.irist tujine) pa skoli 50 mili jonov din na lcio.tK
V letih 1919 2? jc s turizmom upravljal Jugoslovanski generalni komisariat za tujski pro met ..i luristiKO v Ljubljani. Pri Ministrstvu za trg" vi no in industrijo v Beogradu pa jc bil 20. marca 1921 ustanovljen Odsek za pospeševanje tujskega prometa. Slovenija je dobila tak organ istega leta z ustanovitvijo Turi jI i enega refenta v Oddelku za trgovino, obrt in industrijo. Lcla 1936 sc kaže razvoj v tem, p? dobi Dravska ba no ana svoj tunstični svet, p-znana ¿.i. turistična mesta in mestne turistične odbore oz., krajevne turistične odbore (na podežel ju).11-'
Hdcn najpomembnejših zakonskih ukicpov med vojnama jc zakonska uredba o pospeševanju turizma z leta 1936, nezancmarljiv pa je tudi obrtni zakon iz. leta 1931 s pomembnimi poglavji o turizmu ter zakon in pravilnik o davčnih in taksnih ugodnostih zta hotelsko obrt ter pravilnik o potniških pi =arnah.2C
Statistiko turističnega prometa so pričeli voditi leta 1928. druga je biln izvedena leta ¡937 21 Pred začetkom II. svetovne vojne beleži turi stična statistika 200.000 obiskovalcev na leto, v razmerju 3:1 med domač mi in tujimi gosl:. Med tujimi gosti srečamo Avstrijce, Madžare, Čcho-slovake m Nemec. Zakonska osnova iz leta 1936 je urejala tudi finančno dotiranjc iz javnih sred štev za razvoj turizma - zadnji 'eta po 800 0C0 din iz hanovinskega proračuni:..22
Ob tem nc smem pozab u na razne ukrepe, ki naj hi v splošnem p speali k ugledu luristične dežele:
"ukrepi glede omejitve pijančevanja" (20. 2 1940, Morava Dravske banovine, II. št. 7456/1)
rii/.pi ; za smolerno sodelovanje eclokupne javnosti pri pospeševanju tujskega prometa" (3. 7. 1936, Upravi; Dravske banovine, Vili, U 3702/1)
- navodilo v.sem strokovnim šolam za poudarek na važnosti čiste jlcvcnščire v kra;ih Drav ske banovine, ki so važni za tujski promet (10. 10. 1939, Uprava Dravske banovine, Vlll.št.6208/2).23
1 AS- 27H, Innd KTG, Šk. 4, ar.c. 67, Zgodovinski esej: ¡slo.
1K AS 27X, liind KTG, šk K, ar.c. 752, J. S.illlcr Tu.i/c.-n Slove-
nije v ra/vrju in ,/gradnji.
Iy AS: 27H, /onit KTG, sk X. ar.c. 753, J. Sottlcr: Mmkovnt pri-
spevek /a Enciklopediji! Jtignslavijc.
20 AS'. 778, ;i>nJ KTC Ik. 7, ar.c. 771, l/pit.ia vpratanja M rana tel jc.
-' Prav (am.
22	AS: 778, fnnil KTG, šk. H, nr.c 253, J, Soltler: strokovni pn spevek /ji bnrtknlnpclijn Jugnslavijc.
23	Aii: 77X. fond KTG. ik. 7, ar.c 216.
136
I/, arhivskih frmtov in v.birk
ARHIVI XIX 1996

Notranjost prve pisarne Deželne zveze za po.,pcšcvanjc tujskega prometa na Kranjskem v depandansi
hotela Lloyd v Ljubljani leta 1907
Pomemhni so tudi podatki o pojavu turi stičnih brošur in časopisov. Prvi strokovni časopis za gostinske zadeve in turistikc je pričel izhajati že 1908. leta Promet in gostilna, po membna pa je tudi brošura Fr. Giirtncrja -Gorazda iz prvih let 20, stoletju o Ljuhljanskcm gradu in prometu s tuj ji.24
Zasledimo lahko tudi prve podatke o zračnem prometu v prvi polovici 20. stoletja Družha Acroput jc bila ustanovljena leta 1927. njena naloga pa je bila pospeševanje zračnega prometa Pr\o zračno progo je društvo aktiviralo leta I92ii: Zagreb Beograd, kasneje pa lud: druge proge: Beograd Sarajevo Duhiovnik. Beograd Skopje, Ljubljana Sušak Zagreh, eno leto tudi Ljuhljana Celovec, Leta 1935 so dohili priključek nj evropsko celinsko progo Fleche d'Orient: Pariz Beograd ■ Bukarešta Carigrad; zračno zvezo z Dunajem pa leta 1937 ki jc bda leta 1938 podaljšan;: preko Brna do Prage
Povojna prizadevanja na turističnem področju so bila usmerjena v postavitev strokovnega z ohražcvalnega -ostema 1er v urhanistično izgrad njo novih središč kot tudi v strokovno-teoretične opredelitve tur.zma kot gospodarske panoge in enciklopedičnega prikaza njenega razvoja.
?4 AS: 27K. fnnil KTG, Sit. 4, ar.c. 67, ZgiHli.vinVu esej-, istu, ' 1'riiv lam.
Organizacijski pristop po vojni se kaže nujprej v pripravi regionalnih turističnih konfc rene leta 1947 te." I948,2fi katerih osrednja tema tika so hili prohlem! ljudskega turizma in gos unstva organizacija množičnega turizma, vzpostavitev posehnih popustov zr. prosvetne dclavcc, člane sindikata ter vojne invalide Vidni pa so tudi začetki mladinskega turizma fmladinske kolon-; e, počitniški domovi, taborjenja).27 Rcgio nalnc konference so imele H ti t posvetovanja v Celju 23. 2. 1948, Mariboru 19. 11, '948, Postojni 3! 12. 1948 ter Rogiški Slatini 26. 11 1948.^
Konference v letu 1950 so hi le posvečene tudi turističnim srcdniim Šolam, odvijale pa so se od 18 22. avgusta 1950 v Ljubljani. Dobrni in Ro gaški Slaiini.2'J
-ludijski pristop k turističnemu razvoju je opazen tudi v pripravi Zbornika Slovensko Pri morje v luči turizma, ki jc zajel več strokovnih sodelavccv in jc naslajal v letih 1950 1953: dr. Valter Bohinc (NUK^, dr, Arnošl Brilej (pisa tclj), prof, Franc Planina fNLIK), Mirko Krivačič
26 AS: ?7H, jonit KTG, it. K, sr.c. 2m, Sklepi /vc/nc tumiičnc
kunfctcncc K>.-27. 11. 19-17. A^. 27K, ionil KTG, Sk. h, ar.c. 271.
2K AS: 27K, limil KTG, Sk 7, ¡u.c. 214, 212, 215, ii> ïk. S ar.c. 271
29 AF. 27W l™-d KTG, Sk. 4, ar.c. 112.
ARHIVI XIX 1956
I/, arhivskih fondi v in zbirk
137
Odbor Zveze za tujski premet v Slovcniu leta 1925 (sedijo od leve: dr, Šler, Kavčič, dr, M?rn, Schre>\ KendfJ; dr. Anurcjka; stojijo od leve: Vidic. Pintar. dr. Scnjor, Rihtaršie Jr. Šubie, dr ličar)
(referent za propaganda), Jožke Scittler (Komite za turizem in gostinstvo I.RS), Egon Pretnar (direkror Kraške jame Postojna), pr:if Svetozar llcŠič.™ Pri tem sta sodelovali tudi Fizkulturna zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije.
Za mesto Ljubljana je pomembna nnp-ava Turistično prometnega zemljevida mesta Lju bljana iz. leta 1953/1 Avtorji te propagandne publikacije so: V. Bohinc, Fr, PJaniia ir J. Sottlcr. Poleg pregledne karte daje tudi osnovne podatke o hotelih in restavracijah ter njihovih kapacitetah, prevoznih sred;;tvih do Ljubljane: vozni redi vlakov, ziaencga prometa, cestnc p; vezave. Sledijo opisi izletov v okolico, opisi posebnosti slovenske kuhinje ter možnosti za kulturno in Spolno razvedri.o
V fondu najdemo tudi poskuse turistične prczcntaeijc Slovenije na filmskem tiaku. |Tako v gradivu Komiteja za turizem in gostini lvo lahke vjdimo dogovore za izdelavo propagandnega fh ma Slovenija ter dokumentarnega lilma Kam?. Prav tako zasledimo dogovore za dokumentarni film L:polc podzemlja (Kraške jame Slovenije,
3(1 AS: 27« fund KTG, Sk. 3, ar.c 61 jn Sk. 5, ar.c. 156.
31 AS: ?7N, Tomi KTG, 5k. S, ar.c. 263.
Postojna).33
Da pa je promocija pomembna /adeva. doka oijc žc leta 1955 organizirana razstava plakatov na Gospodarskem razstavišču 26 4. 1955,31 pa tudi prizadevanja za organizacijo centralne rc cepeijc za mesto Ljubljana v organizaciji Mcsl nega turističnega urada Ljubljana.-14
Če primerjamo prvotne opise s kasnejšo orga niziranosijo Turistične zveze Slovenije v 70. letih, vioimo, kal šen razmah je dosegla mreža turističnih društev po Sloveniji, V letih 19731976 je bilo v Sloveniji 17 regionalnih turističnih zvez. ki o imele v svoii sestavi 223 turističnih društev.11"
Posamezni, vendar pomembni podatki v fon du, nedvomno dokazujejo pomembnost razvoja turizma, nc samo v gospodarskem pogledu, tem več tuii v pogledu kulturnega razvoja mcsl in celotne dežele.
32 AS: 27H, f<>nd KTG i,k. 6, ar.c. 19L
AS. 278. Fond KTG. šk. 4, ar.c. H2 članek Vladimir Mus.C: Polemičen fitjn
* AS: 278 fond KTG, sk. 6, ar.c. 194.
Poročilo lursiiirc /vc/c Slovenije /a poslovim dobo 1973 1976, Ljubljana 1977.