jtev. 26 — Leto V. PTUJ, 27. Mja 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. 11. NADSTR - ftLbi-ON 8T. 15« ČEKOVNI RAČUN PRJ NARODNI BANKJ pTUJ «lt* 643-90322-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02E ROKOPISOV N£ VRAČAMO m e> TliiKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8.— ^Ineilcno rentgensko s!ikan|@ i@ nalboljle sredstvo za pravočasno ugotavljanje jetike O nalezljlvostl Jetike se vse premalo ,jge, govori in opozarja. Treba je, da fy vsaki priliki poudarjamo tudi dra- loceno pravilo, kako važno je, da pri- pnemo bolezen zdraviti pravočasno. Ko- (Icokrat se človek niti ne zaveda, da g nevarno bolan, da so bacili jetike ,e zdavnaj začeli svoje razdiralno delo p se zateče k zdravniku šele takrat, [O mu na pljučih že zeva odprta rana , kavema. Po pravici lahko sumimo, la je takšen zakasneli bolnik morda ta igs v svoji okolici že razširil z bacili gtiko na druge. Jetiko je treba torej [asleciovati in jo odkrivati čimprej in >p pe samo zato, da potlej bolezen hl- jeje in z manj škode zdravimo, ampak je zlasti zato, da pravi čas preprečimo jjeno razširjanje. To pa je ena prvih jalog protituberkulozne borbe. Prve postojanke Ce primerjamo borbo proti jetiki s ronto, potlej so protituberkulozni dis- lanzerji s svojim zunanjim delokro- om prednje postojanke na prvi bojni niji, odkoder ogledniki in obvešče- alci zasledujejo sovražnikovo dejav- lost na svojem operativnem področju. ; drugimi besedami povedano: proti- uberkulozni dispanzerji se bavijo z asledovanjem jetike na terenu s po- nočjo dispanzerskih sester in stalnih idravniških preiskav pri vseh tistih, ki ih že vodijo v evidenci ali. ki bi uteg- iili bolehati za tuberkulozo. Taksnih lostojank. takšnih protituberkuloznih lispanzerjev je danes v Sloveniji 37. z leta v leto se širi In izpopolnjuje akozvana patronažna služba dispanzer- kih sester, ki obiskujejo bolnike na bmovih, ki poizvedujejo za novimi lolezenskimi primeri ter skrbe za dravst\^eno varstvo ogroženih domov ziroma prebivalstva. Kako dragocena in važna je patro- ažna služba na terenu, nam dokazuje pmcr države Danske, kjer je uspelo dobro organizirano obveščevalno lužbo in s pravočasnimi preprečitve- iimi ukrepi (od katerih je pravočasno dpravlJanje jetičnih bolnikov k zdrav- jku in v bolnico eden najvažnejših) olezen zatreti do takšne meje. da tam Etika praktično sploh ni več noben irobiem. zlasti ne med otroci. K takim avidliivim uspehom pri zatiranju in ireprečevanju jetike pa je seveda ne- iia'0 pripomogla visoka zdrav<:^vena avest in zdravstvena vzgoja prebival- |tva samega. Seveda, natančnejše slike o oboleva- ju prebivalstva pa protituberkulozni ppanzerji tudi pri najboljši organiza- pji ne bi bili sposobni najti v kratkem času. Vedeti moramo, da Je še vsepo- vsod polno ljudi, zlasti v oddaljenih, zdravniški službi manj dostopnih kra- jih, kjer posamezniki zaradi nepouče- nosti in nevednosti ne najdejo pravo- časno poti do zdravnika oziroma zdrav- niške pomoči sploh ne Iščejo, ker se jim zdi njihova bolezen nepomembna. V družini na primer, kdo kašlja in se slabo počuti. Najbrž niti ne ve, da ima vročino. Saj to je navaden prehlad, si mislijo njegovi domači, ki bo sam po sebi minil. Dostikrat se zgodi, da tak- šen bolnik Išče pomoči pri vaški ma- zački, ki potlej s svojimi čiri čari skuša bolezen pregnati. Navadno pa se zgodi, da se bolezen še poslabša, oboleli prične hujšati, izgubi tek, ponoči se znoji, za delo ni več sposoben itd. Ce pa bi tak bolnik poiskal pravočasno bolniško po- moč in si dal pregledati pljuča, pa bi najbrž zdravnik po preiskavi z rentgen- skimi žarki dognal, da ga je napadla zahrbtna jetika Ali se ne dogajajo takšni primeri marsikje tudi v ptujskem okraju? Da bi pravočasno odkrili bolezenske primere, so nekateri zdravniki že pred drugo svetovno vojno predlagali pre- iskave večjih skupin prebivalstva In to seveda z rentgenskimi žarki ki so za ugotavljanje pljučnih bolezni najza- nesljivejši. Te takozvane serijske pre- iskave so bile zelo zamudne, sai najbolj vešč zdravnik ne more pregledati na uro več kot 40 do 50 ljudi. Čudežni žarki Dokler bo svet stal, se bodo ljudje s hvaležnostjo spominjali imena slovitega učenjaka W. K. Rontgena, ki je leta 1895 odkril čudežno sposobnost posebne vrste žarkov, ki se danes po njem tudi imenujejo. Ti žarki prodirajo skozi člo- veško telo iz posebne cevi in dajejo na fotografski plošči prevlečeni s kemič- nimi snovmi lasno sliko kosti, plmč, srca in drugih telesnih organov. Pod vplivom žarkov se kemična zmes na plošči svetlika ali fluorescira. Tako zdravnik pri rentgenskem pregledu opazi na osvetljeni sliki človekovih pljuč vsako najmanjšo spremembo, ki je morda tam nastala, vidi sence na pljučih, vidi rane na pljučih Itd. Rekli pa smo že, da so rentgenski pregledi precej zamudni in tudi za zdravnika, ki pregleduje, zelo naporni. Zato so se znanstveniki pričeli bavitl z mislijo, da bi sliko, ki jo dajejo rentgenski žarki skozi človeško telo na nek način foto- grafirali. FluoTOf^rafski aoarat Po dolgih letih se je končno brazil- skemu zdravniku d'Abreuju in nem- škemu strokovnjaku Kosterju posrečilo uspešno fotografirati rentgenizirane te- lesne dele oziroma organe. Ta aparat lahko v kratkem času posname na zelo občutljivem filmskem traku vrsto slik, na katerih razberemo najmanjšo po- drobnost na pljučih, srcu in v notra- njosti prsnega koša. Ti takozvanl fluoro- grafski filmi so navadno široki po 70 mm in vsebuje en zvitek 350 posnetkov. Aparat vrže na dan od 500 do 700 po- snetkov in tudi več, to se pravi, da rentgensko slika prav toliko ljudi. Slike potem zdravnild na posebnem po- večevalnem aparatu pregledajo. Tudi 200 in več takšnih slik lahko pregleda zdravnik v eni uri. Takšni fluorografski aparati so torej zelo koristni, pa tudi zelo dragi, saj stane danes en sam aparat okrog 10.000 dolarjev. Toda naša država ne štedi z denarjem, kadar gre za pravočasno odkrivanje jetike in za varstvo zdravja državljanov. V Sloveniji imamo danes tri takšne aparate. Dva sta razložljiva, to se pravi, da ju lahko z avtomobila prenesemo v zaprt prostor in Ju tam vključimo, tretji aparat pa je postav- ljen kar v avtomobilskem vozu in se ljudje rentgensko slikajo kar v njem. V prikolicah so nameščeni električni agregati, da lahko fluorografski avto- mobili obiščejo sleherno naselje, tudi če ta nima električnega toka. Te dni boste videli takšne avtomo- bile tudi v ptujskem okraju, saj bodo meseca julija obiskali vse večje kraje ter bodo imeli prebivalci od blizu in daleč lepo priliko, da se zdravniško pregledajo in rentgensko slikajo ter se tako sami prepričajo o svojem zdrav- stvenem stanju. Pri nas je bilo do danes pregledano oziroma rentgensko slikano celotno prebivalstvo cele vrste okrajev. Tako so fluorografski avtomobili ob- iskali že okraje: Novo mesto, Tolmin, Idrija, Slovenj Gradec, Lendava, Mur- ska Sobota. Pregledano je bilo delav- stvo večjih tovarn, rudnikov, dijaštvo Itd. Zdaj je na vrsti ptujski okraj. Glejmo, da se bo rentgenskega slikanja udeležil prav vsakdo, saj je to v in- teresu njegovega lastnega zdravja in zdravja njegove okolice. La. K. Avtomobili z montiranim fluorografskim aparatom bodo v naslednjih tednih obiskali naše kraje Za sdravfe naših mater in otrok Najprej o umrljivosti dojenčkov. Da se žene in matere zdaj ne boste prepla- šile in zaskrbele, češ, kaj pa to pomeni, govori se o umrljivosti otrok? Vsaka mati si vendar iz srca želi, da bi ostal njen otrok živ in zdrav. Toda kljub te- mu po vsem svetu vsako leto umre do- ločeno število novorojenčkov iz različ- nih vzrokov. V zdravstveno in kulturno višjih deželah manj, v zaostalih deže- lah več. Pri nas je povprečna številka umrljivosti dojenčkov že danes sicer močno padla od predvojne dobe. Vendar je treba število umrljivosti otrok in do- jenčkov še zmanjšati do skrajne meje. Kako pa je z umrljivostjo dojenčkov v ptujskem okraju? V ptujskem okraju umre na sto živorojenih vsako leto povprečno 13 otrok. To nikakor ni raz- veseljiva številka, zlasti če primerjamo število umrlih dojenčkov v isitem so- razmerju za celotno Sloveniio. V Slo- veniji namreč umre na sto živorojenih povprečno osem dojenčkov na leto. Šte- vilke umrljivosti dojenčkov v ptujskem okraju nam torej kažejo, da so v ptuj- skem okraju marsikje še zelo neure- jene in zanemarjene zdravstvene pri- like, da nosečnice in matere še niso pravilno poučene o negi dojenčka in otrok, skratka da bo treba še marsikaj storiti za zdravstveno vzgojo in za ure- ditev higienskih razmer prebivalstva v ptujskem okraj.u. Letaki, brošure, predavanja, filmi — to so samo nekatera sredstva, ki dosti pripomorejo k razvijanju zdravstvene zavesti bodočih mater: da bodo naseč- nlce In matere pravi čas poučene, kako si naj urede zdravo higiensko osebno življenje; da same vplivajo na okolico, ali z drugimi besedami, pomagajo po- mesti pred rei^i'^ števila rojenih otrok s pomočjo mazačk za celotno Slovenijo 3,40/0. Novedeno dejstvo pomeni, da je v ptujskem okraju še mnogo zdravstvene zaostalosti, kaiti zdravstveno poučena nosečnica, ki živi tako, kakor je zanjo in za njenega bo- dočega novorojenčka prav, se ne bo zatekala k sumljivim mazačkam. ne bo nasedala praznoverju in vražam, marveč bo zmerom poiskala pravočasno pomoč zdravnika, babice ali medicin- ske sestre. Zdravstveno poučena In zavedna no- sečnica ne bo prišla v porodnišnico dva dni prepolno v primeru komplikacij, ne bo omalovaževala ali celo zavra- čala ustanov in ukrepov naših zdrav- stvenih oblasti, ki jih vodi ena sama misel: zdravim materam zdrave otroke! Obiskovala bo posvetovalnice za noseče žene in materinske posvetovalnice ter 6 pomočjo organizacije AF2 storila vse, da bo takšnih posvetovalnic čim več v vsakem večjem kraju. Kakor pri po- svetovalnicah, tako mora organizacija AF2 aktivno pomagati in sodelovati pri urejevanju in izpopolnjevanju vseh ostalih materinskih in otroških usta- nov, naj bodo to že m.aterinski domovi, otroški vrtci, šolsl^e kuhinje, letovišča, okrevališča itd. Članice oziroma orga- nizacije AF2 naj bi v čimvečji meri sodelovale tudi pri reševanju vseh ostalih perečih vprašanj zaščite matere in otrok. Namen zdravstvenih oblasti je, da bi čim več mater lahko rodilo Prekomerno pitje »Ikoliolriih pijač ustvarja pofoje za obeleranje za tuberkulozo v porodnišnicah, kar pa je danes spričo prenapolnjenosti porodniških zavodov še nemogoče izvesti povsod v zadostni meri. Zlasti pa naj bi članice organiza- cije AF2 v čim večji meri opozarjale sproti na vse nedostatke in pomanjklji- vosti, da bi oblasti pravi čas in na pra- vem kraju storile vse potrebno za nji- hovo odpravo. Kako važna postaja vloga zastopnic AF2 v delovanju socialno zdravstvenih svetov pri okrajnih in ob- činskih ljudskih odborih. Vprašanje prehrane nosečnic in mater, vprašanje smotrne in pravilne delitve mleka za dojenčke, to sta samo dva problema, s katerimi se morajo baviti v svojem de- lokrogu tudi organizacije AF2. Treba je povsod na licu mesta preveriti, kako se izvaja naša zal^onodaja o zaščiti ma- tere in otrok. Nad vse važno je vpra- šanje neprimerne zaposlitve nosečnic, ki marsikje s težkim, zanje neprimer- nim delom in še celo do poroda sa- mega ogrožajo sebi in novorojenčkom zdravje in življenje. Poleg zdravstve- nih oblasti in ustanov, zdravstvenih delavcev in aktivistov Rdečega križa, poleg množičnih organizacij na vasi na^oloh. so torej organizadie AF? še posebei poklicane, da v povezanosti z ljudskimi oblastmi aktivno sodelujejo pri reševanni odgovornih nalog za^-ite matere in otrok. Ik. KAJ MORAŠ VEDhTI O FLUOROGRAFIRANIU? 1. Kaj je fluorcgrafija? 'Uorografija je množično rentgensko ''ikanie pljuč na mali format 2. Kaj hočemo s fluorografijo doseči? • tluorografijo hočemo slikati celotno Tebivalstvo in s tem zajeti in odltriti [2e pljučne tuberkuloze. 3. Zakaj je seda) na vrsti ptujski •Uorografija je dosedaj zajela že celo rsto krajev, med njimi Šoštanj, Mur- '^0 Soboto, Radgono itd. Sedaj je na fsti ptuiski okraj, ker so številke umr- iivosti obolevanja za tuberkulozo v okraju znatno nad republiškim "^v^prečjem. i Zaka} ne zajamemo tudi otrok? 'ed otroci poteka druga važna akcija: ^-jenje proti tuberkulozi (besežira- '5). umrljivost In obolevanje otrok je ?^adi tega zelo nizka. Toda otroci, ki '^e v okolici tuberkuloznega bolnika le nridejo na slikan*e. 5 Kakšen je potek fluorografiranja? ^ nemoten potek fluorografiranja so ■^^rebne velike predpriprave. Nujno je, i' so vsak točno drži odrejenega časa '^-va in ure), kajti le tako se bo lahko ^'0 nemoteno odvijalo in bodo za- '^dc časa na'man'še Pri samem sli- ^'^'u pa je važno, da vsak res .globoko in zadrži sapo med slikanjem. .|- AH si s *em. da si enkrat prišel in ', s^kan. 5?e vse opravil? ^•'"^-a večina 90 do 95% vseh slikanih tem že vse opravila. 5 do 10% sli- ,^}h pa mora na poziv še priti v pri- dizpanzer, da bo dizpanz:er izvid I ,Enkrat prekontroliral in odredil v da je zdravljenje potrebno, vse ij^f^bno. ,1 ^'^daj se bodo vršili kontrolni pre- ''^^ pregledajo najprej v Institutu za tuberkulozo na Golniku. Pristojni dis- panzer dobi nato obvestilo, katere bol- nike je treba prekontrolirati. Med sli- kanjem in pozivom za ponovni pregled v dispanzerju preteče zato 4 do 6 tednov. Po preteku tega časa pa marsi- kateri bolnik, ki je mogoče v začetku akcije še zaskrbl'en, poziv za ponovni pregled omalovažuje in ne pride na pregled. Tak bolnik lahko zelo škodi svojemu zdravju, spodkopuje uspeh eventuelno potrebnega zdravljenja ter škodi celi akciji. 8. Ali je potrebno, da se bodo lahko vsi na novo odkriti tuberkulozni bol- niki tudi takoj lahko začeli zdraviti?: Za vse kjer bi se pokazalo, da je takoj-J šnje zdravljenje nujno potrebno, so za. gotovliene takoj tudi potrebne postelje., 9. Ali lahko služi fluorografija tudi: za odkrivanje drugih obolenj? Fluorograf nam odkriva razen obolenj pljuč in rebrnih mren tudi srčna obo- lenja. Vsi taki bolniki bodo enako kot tuberkulozni bolniki pozvani na pregled. 10. Kako na] postopajo bolniki, ki se fluorografiranja ne morejo udeležiti, ker so vezani na posteljo? Tuberkulozni bolnilti naj predložijo vodstvu fluorografiranja potrdilo pri- stojnega dispanzerja, drugi pa potrdilo lečečega zdravnika ali babice, da se fluorografiranja ne morejo udeležiti. 11. Kaj pa bolniki, ki so ie znani dispanzerju? Tudi ti bolniki naj pridejo, da bo evi- denca bolnikov popolna. 12. Polnoštevilni odziv bo dokaz močne zdravstvene zavesti in skrbi za zdravje. Pridi na prejled. ko prihajamo v Tvojo neposredno bližino! Ne zamudi edinstvene prilike, ko pri- haja zdravstvena služba takorekoč v Tvojo hišo! Biti zdp^v ni samo naša nravica, amnak tudi dolžnost! Se danes velja pri marsikomu pra- vilo, da zna zdravje ceniti šele takrat, kadar ga Izgubi Toda takrat je dosti- krat že lahko prepozno, zato si moramo prizadevati, da si zdravje ohranimo. Sleherni človek na svetu ima pravico do zdravja. Naša država že od vsega začetka po vseh svojih možnostih zve- sto izpolnjuje to načelo. Od tod njeno prizadevanje, da se čimprej zniža šte- vilo obolevanja in umrljivosti držav- ljanov. Koliko zakonskih odredb je bilo že izdanih za zdravljenje in zdravstveno varstvo ljudi pri nas Bolnice se izpo- polnjujejo in širijo, vedno več je ambu- lant v mestih, tovarnah in vaseh, tako da v primeru bolezni hitro najdeš po- moč Velike uspehe je dosegla naša država pri zatiranju jetike. Zdravljenje težke jetike je brezplačno Vedno več je protituberkuloznih dispanzerjev, zi- dajo se nova zdravilišča za jetične. Uvedeno je množično rentgensko sli- kanje prebivalstva ter cepljenje proti letiki ki bo zlasti naše otroke obvaro- valo za\'Tatne bolezni Posebna skrb je v naši državi namenjena varstvu ma- tere In otroka. Vse to prizadevanje oblasti za zdravje^ državljanov pa ne more obroditi pra- vih sadov, če mi sami ne izpolnjujemo zdravstvenih odredb in se ne odzovemo ukrepom, ki so namenjeni vendar sam» v našo korist, v korist zdravja naših otrok, naših družin, naše skupnosti. Ne prikrivajte bolnikov doma, če je tukaj zdravniška pomoč. To je zlasti važno pri ljudeh, ki bolehajo za jetiko in ki neprijavljeni in nepregledani s svoin nalezljivostjo lahko škodujejo tudi svoji okolici. Ce oblasti izvedejo rent- gensko slikanje, ie treba te ukrepe upo- števati in storiti vse, kakor je naročeno, saj je vse to v interesu zdravja vseh. Isto velja za cepljenje proti jetiki. proti tifusu, davici, kozam itd Nekatere vasi in domovi so močno zanemarjeni, gnoj- nica se razliva čez dvorišča, stranišča so nemarna, vodnjaki nezaščiteni in neprimerni. Cim več bo po naših vaseh zdravstvenih aktivistov In zdravstveno zavednih liudi. ki bodo sproti onozar- jali na zdravstveno zaostalost In hi- gienske napake, tem nrpi bo mocfn^p. seveda s sodelovanjem vseh, te napake odpraviti, higiensko urediti naša bivr-- Ilšča ter preprečiti pot pogubonosnim boleznim Le zdrav In zdravstveno za- veden človek neka i velja, ki si zna ustvariti pogoje za zdravo življenje, ki zvesto Izpolnjuje vsa hig'>nska nravlla in lahko na ta način dostikrat že sam bolezen prepreči, ozirorna rna nravi čas boleznim zoperstaviti Zato ne za- pira imn oči in ušp«; pred poukom o zdravstveni vzpoji. ki se bori nrot' ne- znanlu. proti zdravstveni zanpmarieno- sti in zao.'?tQio'«ti. pmti mazaštvu rn- blodam in praznoverju! K. Ptuj, 27. funlja 1952 RAZPORED FLUOROGRAFSKIH PREGLEDOM Občinski Uudskl odbor Ctrkove« 17.8.1952 ob 8. uri v Mihovdh prt h. it. 12 ra va« MihovcL 17.8.1952 ob 11. uri v Dragonji vaai prt h. ii. 5 ta Dragonjo vat. 17.8.1952 ob 14. uri v Cirkovdh prt KZ za vas Clrkovce (del). 17. 8.1952 ob 15. uri pri žel. postaji za vas Cirkovce (del). 18. 8.1052 ob 8. uri v Sp. Jablani pri h. %i. 12 za vas Sp. Jablana. 18.8.1952 ob 10. uri v Zg. Jablani pri h. št. 18 za vas Zg. Jablana. 18:8.1952 ob 12. uri v Pongercih pri kapeli za vas Pongerd. 18. 8.1952 ob 14. uri v Sikolah pri va- ški kapeli za va« Slkole. 20. 8.1952 ob 8. uri v Starošincih pri ka- peli za vas Starostnci. ObMnski Undski odbor Cirkulane 28.7.1952 ob 11. uri v Slatini za vasi Slatina od h. St 37—83, Mali Oklč. 30.7. 1952 ob 8. uri pri banovinskem križu za vasi Pohorje h. št. 1—48, Pristava h. St. 1—20, Slatina h. «t. 1—37. 30.7.1952 ob 14. uri pri hrastov-škem križu za vasi Gradišče h. &t. 1—23, Pristava h. 5t 21—42. 31.7.1952 ob 8. uri v ioli Cirkulane za vas Cirkulane od h. St. 16—50. 31.7.1952 ob 14. uri pod Stuhečevim bregom za vasi Gradišče h. št 28—140. 1.8.1952 ob 8. uri Medribnlk pri De- beljak Martinu za vasi Paradiž h. žt. 1_54, Gruškovec h. št. 76—124, Med- ribnlk h. St. 13—32, Meja h. št, 1-43. 2. 8. 1952 ob 8. uri pri Korenjakov! Tre- ziki (Kalopindža) za vasi Gruškovec h. hi. 1—44, Medribnlk h. it. 1—12, Paradiž h. št. 54—105. 2.8.1952 ob 14. uri pri usnjami Primo- žič za vasi Brezovec h. št. 1—38. Cir- kulane h. 5t. 1—15. 3.8.1952 ob 8. url pri Fajfar Heleni (Kurešova graba) za vasi Brezovec h. *t 38—98, Gruikovec h. it 45—75. S. 8.1952 ob 13. uri pri Upi Krajnc Jo- žefa za vasi Dolane h. št. 1—28, Vel. vrh h. žt 1—92, Gradišče h. ftt. 140 do 155. Občinski ljudski odbor Destemik 12. 7.1952 ob 9.30 pri KZ Placar za vas Placar. 12.7.1952 ob 12. uri pri Ceh Olgi, Ja- nežovci, za vas Janežovcl. 12.7.1952 ob 13. uri pri Hrga Antonu, r;r...... s v,'-: Dv?^"lia h. št. 1—48, Vintarovci h. ftt. 1—20. 18.7.1952 ob 8. uri pri Lovrec. Jirfovd, za vas Jirfovd h. it. 1—80, Gomila h. St 1—21. 13.7.1952 ob 12. uri v Destemiku za vasi Vlntarovd h. it. 21—89, Zasadi h. «t. 1—15. 14.7.1952 ob 8. uri pri Trglavčniku, Janežovskl vrh, za vasi Janežovski vrh, Dolič h. 5t 1—19. 14.7.1952 ob 11. uri pri 2lahtič Pepel, Dolič 39, za vasi Dolič h. it. 20—50, Gornike h. št 1—16. 14.7.1952 ob 13. uri pri Furštu Janezu, Svetind 19. za vas Svetind. 17.7.1952 ob 10. uri pri pokopališču v Destemiku za vasi Trnovski vrh, Ivočki vrh. Strmec. 17.7.1952 ob 14. uri prt Eenku Janezu v Desencih za vas Desencl. 18.8.1952 ob 8. uri vr\ PIhlar Alojzu, Levanjd, za vasi Levajncl, Zg. Ve- lovlak. Občinski ljudski odbor GortSnIca 31.7.1952 ob 13. url v Mezgovcih pri Raa. dom za vas Mezgovd. 1.8.1952 ob 8. uri v Moškanjdh pri strelni lopi za vas Moikanjd. 1.8.1952 ob 12. uri v Gorišnid pri prosv. dvorani za vas Gorišnica. 2. 8. 1952 ob 8. uri v Zamušanih pri To- marir GpH ?.q va<; Zprmisani. 2. 8. 1952 ob 13. uri v Tiboldh pri Dl- naj Liri za vasi Tibolci h. St 1—52, Prerad h. št. 1—37. 17. 8.1952 ob 10. uri v Formlnu pri ga«. domu 5W va* FnnnVn. 17. 8. 1952 ob 14. url v Gajevdh pri Rirjicr Jožefu za vasi Gajevd. Pla- ča rovcl. 18 8.1952 ob 8. uri Mala vaj prt ga«. domu za Malo vas. 18.8.1952 ob 10. uri v Tvluretlncih pri zadr. domu za vas Muretlnd. 18. 8.195^ ob 14. uri v Zagojičih pri gas. domu za vas Zagojlči. 18 " !'^.-2 r-h 15, uri v Omkovdh pri Kolenku Ivanu za va« Cunkovd. Občinski Ijadski odbor Grajena 10 7. 1952 ob 8. uri v Grajeni v šoli za va«i Grajena, Krčtvina, Grajea^ak, Mestni vrh (del). .......---- 11. 7. 1952 ob 8. uri v Vurbergu. Marot za va«i Nova Krčevlna, Vumpah 11.7.1952 ob 16. uri Mestni vrh (prtj« KLO) za va« Mestni vrh (del). Občina Bajdina | 24. 8.1952 ob 8. uri v Slovenji vasi pri gostilni Celan, Slovenja vas (del). 24. 8.1952 ob 10. urt Slovenja vas (Go- zenburger) za kraj Slovenja va« (del). 24.8.1952 ob 13 urt Gerečja vas prt ga- silskem domu za Gerečja va«. 25.8 1952 ob 8. urt Kungota pri cerkvi za vas Kungota. 25. 8.1952 ob 9. uri Ravno polje pri gra- du za vas Ravno polje. 25.8.1952 ob 11. uri Stmliče pred am- bulanto za taborišče. 27. 8.1952 ob 8. uri StmlSče v gradu za grad Stmliče. 27.8.1952 ob 10. uri naselje Stmlšče pred blokom 3. 28. 8.1952 ob 8. uri Njiverce pri Kapeli za vas Njiverce. 28. 8. 1952 ob 9 uri Zg. Hajdlna pri Ll- povšek Janezu za va« Zg. Hajdina (del). 23.8.1952 ob 11. uri Zg. Hajdlna pri Kosa Vinko za Zg. Hajdlno (del). Zivljerije v naravi je najboljši zaveznik zdravja in najhujši sovražnik bolezni 28.8.1952 ob 15. uri Draženci prt ka- peli za vas Draženci. 29. 8.1952 ob 8. uri Sp. Hajdina pri po- staji Hajdina za vas Sp. Hajdina (del). 29. 8. 1952 ob 9. uri Sp. Hajdina pri gas. domu za vas Sp. Hajdina (del), 29.8.1952 ob 11. uri Sp. Hajdlna pn občini Hajdina za va« Sp. Hajdina (del). 29. 8.1952 ob 14. uri Hajdoše pri Vogri- nec Antonu za vas Hajdoše (del). 29, 8.1952 ob 15. uri Hajdoše pri Zupane Mariji za vas Hajdo<5e (del). 30.8.1952 ob 8. uri Skorba pri kapeli za vas Skorba. 30.8.1952 ob 11. uri Sp. Hajdina pri Kancler Francu za va« Sp. Hajdlna (del). Občina Jnrlincl 23,7.1952 ob 8. uri Mostje pri Toplak Ivanu za vasi Mostje, Kukava (del). 23,7.1952 ob 9. mi Gabemik pri Lu- bemjak Francu za va« Gabemik, Ku- kava (del). 23.7.1952 ob 12. url Grlind na kriipotju za vasi Grlinci, Gradlščak. 23.7.1952 ob 14. urt Hvaletid prt ka- peli za vasi Hvaletid (del), Erjavd, Smollnd. 25.7.1952 ob 8. urt JurSind, požta, za vas Dragovič (del), Juršind, Kukava (del). 25.7.1952 ob 12. uri Dragovič pri Pod- hostnik Srečko za vas Dragovič (del), Gerllnd. 26.7.1952 ob 8. uri Zagord prt Zmauc Antonu za vasi Zagorel (del), Saku- žak h. št. 32—88. 28.7.1952 ob 11. uri Sakušak (Matjašic Apolonija) za vasi Sakušak h. št. 1 do 32, Bodkovci, Lipovec, Zagord (del). 27. 7. 1952 ob 8. uri Senčak pri Feren- člč Francu za vas Senčak. 27.7.1952 ob 10. url Kokolanjičak prt Bec Alojzu za vasi Slnvišina, Giblna, Giblnsčak h. št 13—34. 28.7.1952 ob 8. uri Hlapond (ekono- mija) za vasi Hlapond h, St. 1—22, Kukava h. hX. 48—60, 28. 7. 1952 ob 9. uri Hlnnond nri Kokol Janezu za va«l Rotman, Hlapond h. št. 23—31. Občinski ljudski odbor Leskovec 25.7.1952 ob 14. uri Strmec pri Kokol Antonu za vasi Gružkovje, 28. 7.1952 ob 8. uri Mala Vamica št 18 za vasi Veliki Oklč (del). Mala Var- nlca, SkoriSnjak, Gradišče, MaH Oklč. 27.7.1952 ob 8 uri I.^knvec pri KZ za vasi Zg. Leskovec. Sp. Leskovec, Mala Vamica (del), Berinjak, Trdo- bojcl. Strmec, BelavSek. 23. 7.1952 ob 8. uri Vel. Oklč pri h, 8t 1 za vasi Repliče, Veliki Oklč (del). Občinski ljudski odbor Le81e--MaJlT>eTk 1.7.1952 ob 8. uri pri PlAek Francu, Breg. za kraj Breg. 1.7.1952 ob 11. uri pri Marčlču v Preii za vasi Koritno in Pre^a. 1.7.1952 oh 12. uri v Sveči pri KoroAču za vas Sveča. 2.7.1952 ob 8 uri Sveča v kraju Rar- bank za vas Sveča (dpI). 2.7.1952 ob 10. uri v Grdini pri 2unko- vlč Mariji za vai? Grdina. 2.7.195'» ob 11. uri Stoperce v lo'J za vas Stoperce (del). 2.7.1952 ob 13. uri ▼ Stopercah pri Kopi« Angali za va« Stoc>«rc« (del). ».7.1952 ob 8. uri r Cermožliah pri Kore« Francu za vas Cermožiie. S. 7.1952 ob 9. uri v Nadolah pri Fiier Leopoldu za va« Nadole (del). S. 7.1952 ob 10. uri v Nadolah pri Vra- bld Janku za va« Nadole (del). 3.7.1952 ob 11. uri Skrblje pri Lesko- varju za va« Skrblje. 3.7.1952 ob 13. uri Sanečka vas pri Koržetu za Stanečko va«. 8.7.1952 ob 14. uri v Stogovdh pri <3oJ-i 4ek Ignacu za vas Stogovce. * 4.7.1952 ob 8. uri v Soli Naraplje za vasi Bolfenk in Naraplje. 4.7.1952 ob 10. uri v Križevi vasi pri 2erak Juriju za vas Flanjsko. 4.7.1952 ob 12. url v Sitežu pri Mo- horku Francu za vas Ritež. 6.7.1952 ob 8. uri v Podložah pri Pre- dlkaku Maksu za va« Podlože (del). 6.7.1952 ob 11. url v Podložah pri To- polovec Mariji za vas Podlože (del). 6.7.1952 ob 13. uri v Podložah pri Av- guštin Franai za vas Zg. Podlože. 6.7.1952 ob 14. uri^ v Medvedcah pri Sapadln Amaliji za vas Medvedce. 7.7.1952 ob 8. uri v S<-!;tr4f,h pri Med- ved Maksu za va« Sestr!e. 12.7.1952 ob 10 uri v Leiju pri Vedlln VlnJui za va? LcSje. 12.7.1952 ob 14. uri Les je (občina) za vas Majžperk, 13.7.1952 ob 8. uri na Ptn'«!^} gori pred postajo NM za vas Ptn^ska gora, Podloge (del), Stoffovci (del). 13.7.1952 ob 11, uri Sl?^pe nri PUVnk Jflkobu za vasi Slape in Janžkl vrh (del). 13 7 1952 ob 14. uri DokVc* nr? Plslak Stpfosestva naprej do meje občine. 1. 7.1952 ob 9.40 Sp. Breg št 110 — za- družna gostilna — za vse hiše od dri. posestva proti mestu do Muzeka. 1.7. 1952 ob 12. uri Sp. Breg št, 61 — posestvo Koder Marjete — za vse hiše od vldjučno Muzeka do žel. mo- stu. 1.7.1952 ob 15. uri Sp. Breg St 18 — gostilna Tomanič — za vse hiše od žel. mostu do mosta na Studenčnid. 2.7.1952 ob 8, uri Zg, Breg št 23 — Artenjakova hL^a — za vse hiše od studenčnega mostu desno in levo po Mariborski cesti in Koroščeva cesta. 2,7.1952 ob 10.30 Zg. Breg št, 15 — zadružna gostilna — za vse hiše od dravskega in studenčnega mostu in Mlinska cesta. 2,7.1952 ob 12. uri Hrvatski trg — za Dravsko ulico, Hrvatski trg, Murši- čeva, Cafova, Cankarjeva ulica in Cvetkov trg. 2.7,1952 ob 16. uri Vrazov trg — za Vo?n Jakovo, Jadransko, Aškerčevo ulico in Vrazov trg. 3. 7,1952 ob 8. uri Trg svobode za Trg svobode, Krempljcvo In Vodnikovo ul. 3. 7.1952 ob 11. uri Kvedrov trg za Kve- drov trg, Zelenikovo in Miklošičevo ulico. 8.7.1952 ob 15. uri Slovenski trg. prt gledali.?Ju, za Slovenski trg in Pletar- sko ulico. 4.7.1952 ob 8. uri Prešernova pri Di- jaškem domu za Prešernovo, Grajsko, Na Hribu in Dominikanski trg. 4.7.1952 ob 15. uri Vičava št 57 — go- stilna Hameršak — za celo Vlčavo in Vičapsko pot. 5.7.1952 ob 8. uri Orešje št. 34 — bivša post!lr>a Simonif — za celo Orešje. 5. 7.1952 ob 9 30 Krčevina, št. 38 — hl?a Skaza Simnnsi — za Krčevino *t. 23. 24 26 27. 28 29 30 31, 32 33 34, 35 36 37 ^9, 40 41 4? 43 44 45. 47 48, 53, 53a, 54, 55, 59, 60, 63, 84. 65. 5.7.1952 ob 11.30 Stukl it 10 — g^^ na Križaj — za Sp. Stuke in * nove hiše. StuM, 1, la, 2, 3, 4, 5 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 21, 2j' 24. 25 26, 28, 30, 31, 82. S5a. 5.7.1952 ob 15. uri Stuki št 19 i Svenžek — za Zg. Stuke št. 15^ 17, 19, 20, 27, 35, in Krčevino j. 3, 4. 5, 6, 7, 9, 10, 12, 13, 14, 1» 17, 18, 19, 20, 81, 58, 65. 6. 7. 1952 ob 18.30 Rabelčja vas — Ig žče — za Rabeljčjo va« in Volkii jerjevo ulico št 8. 6.7.1952 ob 8. uri Titov trg za Ti| trg, Slomškovo ulico, Rajčevo uli Mestni vrh in Srbski trg. 6.7.1952 ob 10.30 Ljutomerska cest« 1. kol. drevoredu za Ljutomersko do bolnice, Gregorčičev drevori Volkmajerjevo in Kapucinski ul. 6. 7.1952 ob 16. uri Ljutomerska — 4 panzer — za Ljutomersko od bobi do Rosenfelda, Levstikova in Cojzoj pot. 7. 7. 1952 ob 8. uri Ljutomerska c. 27. Lenartova hiža — za Novo vas, ) spada pod MLO, Truberjevo in L]j tomersko cesto št. 27, 28, 30, 32, 33, \ 7. 7. 1952 ob 10. uri pri Belem križu ( Trstenjakovo, Masarykovo In Lacki vo ulico. 7.7.1952 ob 16. uri RogoznlSka ce«i št. 18 — gostilna Segula — za Bi gozniško cesto in del Rogoznlce, I »pada pod MLO. 9.7.1952 ob 8. uri Na Pristanu za Zrli sko-Frankopansko, Na Pristanu In i Tratah 9.7.1952 ob 10. uri Ormoška cesta *t, pri domu Milice, za Ormoško ceil in Rafžpovo ulico. 9.7.1952 ob 18. lui Budlna it 86 . gostilna Budina — za celo Budlnol del Brstja, ki spada pod MLO. Občinski ljudski odbor Podlehnii 17.7.1932 ob 8. uri Podlehnlk pri <^ čini za va« Gorca. 17.7.1952 ob 10. uri Podlehn& pri i čini za vas Sedlašek, 18.7.1952 ob 8. uri Podlehnlk prt fll čini za vasi Dežno, Podlehnlku 19. 7.1952 ob 8. uri Za3d pri gost M« ftič za vasi Zakl, Jablovec. 19. 7. 1952 ob 13. uri Zakl pri gO«t!! Maučič za va« Rodni vrh. 19. 7. 1952 ob 15. uri Zakl pri gost. M« 20. 7.1952 ob 8. uri GruškovJ« pri * za vasi Ložina, Gru^škovje. 21.7.1952 ob 8. uri v Kozmind prt P« natu za vasi Kozmind, Strajna, 9 dlašek, Stanošina (del). Občinski IJadsfcl odbor Polenlaft 28.7.1952 ob 11. urt Hlapond pri * peli za vas Hlapond (del). 28.7.1952 ob 13. uri Polenšak pri » Francu za va« Polenžak In HlapC (del). 28.7.1952 ob 15. uri PolenSak, pri go Lah. 7.3 va-9l Polen/ak. Po^end, I* poncl (del), Bratislavd (del). 30.7,1952 ob 8. urt Bratislavd prt » «tu za vasi Bratislavd In Polet (del). 30.7.1952 ob 12. urt Laslgovd — kri! -.''e — za vas Lasis^vci Polenci ('I" 30.7.1952 ob 15. uri Prerad — kriili — za vas Prerad. 31. 7,1952 ob 8. uri Brezovd pri Pci Jakobu za vasi Brezovd, Slomi Strmec. 31.7.1952 ob 10. uri Strejad — križih — za vasi Zamenci, StreJad in P tensko. Občinski ljudski odbor Podgrord 3.8.1952 ob 8. uri Podgord pri g< Bombek za vas Podgorci. 3. 8. 1952 ob 14. uri Bresanica pri Ki čič Rudi za vasi Ritmerk, Bresan In Predava. 4. 8,1952 ob 8. uri Sodinci pri Irgol — mlin — za vasi Sodind, Senesd 4,8.1952 ob 14. uri Vičanci pri Mul Staixku za vas Vičanci. 16. 8.1952 ob 14. xiri Cvetkovd pri i domu za vas Cvetkovd. 17.8.1952 ob 8. uri Osluševd pri 1 platnik Antonu za va« Osluševct , Občinski ljudski odbor Rogoznici 12, 7. 1952 ob 8. uri Zabjek — opekai (za uslužbence opekarne). . 18,7.1952 ob 11. uri Kicar pri Kra čiču za va« Kicar. • 19. 7.1952 ob 8. uri Sp. Velovlak — * žišče — za vas Sp. Velovlak. ^ 19.7.1952 ob 10. uri Pacinje pri biasu za vas Pacinje. i 20. 7.1952 ob 8. uri Podvind pri V^^ njaku za vas Podvind. i 21.7.1952 ob 8. uri Domava — ^ onemoslih — v domu. i 21. 7.1952 ob 10. uri Domava, ga«, o' za vas Domava. 27.8,1952 ob 8. uri Spuhlje pri ToP Janezu za vas Spuhlje. , 28, 8,1952 ob 8 uri Brstje pri Po^^v ^'eVkegF' c+evil-^ oboleni. Prpiv 7^3r'^di tepa. da nastopalo takozvane vodne enidemije z množičnim oboleva- n''em in hi+nm nnrgstom števila okužb, mo^^r^mo na^a prirdevnnia za urejevanje vodnih virov nodvojlti. Preskrba z vodo Kako pa izgleda vnrašanje vodne preskrbe v v,ptuiskem okraju? Pretežna večina prebivalstva je preskrbljena s pi<-no vodo individualno, to se pravi iz javnih ali zasebnih »vodnjakov, studen- cev in ir^rirkov, Vel'kih vodopreskrb- ni'^ ob^eVtov — vodovodov — razen v Stmi,5ču pri Ptuju ter manvših vodo- vodov v ,Se«^t'*"?'ih i'^ na«"^^^!! T\/fii''-ior'!^ v okra in nimamo Omeniti bi hiln 5e peVni t.akozvanih bitnih vodovodov (nrof^vcom v mestu Ptuiu) ki so pri- klh'^eni na vo^^^^^ake in služijo le sta- novalcem ene ht«e, ^■"^1 bo rečeno vnr^^in.le ptujskesra vodoTTod^? Smatra se za potrebno, dotakniti se še vnraSanja zgraditve vodovoda v me^ stu Ptuju samem, kjer je vodna pre- skrba individualna, vodnjaki pa v ve- liki ve'^ini nenrim^mi Ta nf>rer rro- b^o-m ^e bil orprlmet rar-^rav in načrto- vanja m«^+npqrn ob^in^k^sra oi^hora že v predaprilski Jugoslaviji. Takrat je ostalo vse le pri besedah in načrtih. Končno je Mestni ljudski odbor Ptuj v letu 1946 napravil prve korake k uresničenju tega načrta Začele so se prve predpriprave. V vasi Skorba na desnem bregu Drave se je zgradil poskusni vodnjak, izmerila se je kapaciteta (izdatnost) izvira, opravila se je analiza vode. Ugotovilo se je. da izvir odgovarja tako po izdatnosti ka- kor tudi po kakovosti vode. Ze nasled- nje leto se je pričelo z izkopom stalnega vodnjaka Hkrati se je začelo graditi tudi strojno poslopje pri izviru, na pa- noramskem hribu — na levem bregu Drave — pa betoniratl dva velika zbir- na rezervoarja, ki bosta lahko sprejela zadostne količine vode za preskrbo mesta Ptuja. Po dograditvi omenjenih objektov pa se je delo ustavilo. Nastale so tc^koče predvsem zaradi pomanj- kania cevi za glavni vod in drun-e, ka-, terena mu je s tem požarom zonet ,<;ka-^ lil 1'uri'^tvTi škodljivi požigalec, Pre-- iskava je v teku. 1 Objavo Obveščamo podjetja, ustanove in cenj. odjemalce, da so »e naši obrtni obra- ti preselili iz dosedanjih prostorov v Vošnjakovi ul, 10, v nove prostore na Bregu (bivše Avtoprevozništvo). Lastnike vseh vrst avtomobilov in prikolic opozarjamo, da izdelujemo vse vrste kompletnih karoserij (tudi kleparska dela vključno lakiranje) in izvršujemo popravila starih. Priporočamo se cenj. odjemalcem tudi v bodoče za naročila ter usluge. Zagotavljamo kvalitetno in takojšnjo izdelavo. INVALIDSKE OBRTNE DELAVNICE PTUJ—BREG Zahvala maturantov Ustanovam ljudske oblasti, Osvobo- dilne fronte, kolektivom ptujskih po- djcti] in tovarn ter posameznikom, ki so prispevali v MATURITETNI SKLAD in nam tako omogočili prijetni zaklju- ček našega gimnazijskega šolanja In maturitetni izlet se še enkrat najlepše zahvaljujemo. Naklonjenosti, katere smo bili deležni, se bomo trajno spo- minjali. PTUJSKI MATURANTJE 1952 Industrijsko kovinarska šola pri Tovarni avtomobilov Maribor RAZPISUJE sprejem za izučitev: strugarskega, rez- karskega, bnisilskega, kovaškega, avto- mchaničarskega, strojno ključavničar, skega in orodno ključavničarskega po- klica. Vpisovanje traja do 15. avgusta 1952. Pravico do vpisa imajo vsi državljani FLRJ, stari od 14 do 17 let in ki so uspešno dovršili 3, razred gimnazije ali sedemletko ter da bodo uspešno opra- vili sprejemni izpdt iz narodnega Jezika in matematike. Kandidati morajo predložiti: 1. lastnoročno pisano prošnjo z naslo- vom in pošto (kolkovano s 30 din); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. potrdilo o imovinskem stanju in davčni osnovi; 5. učenci, ki ne prihajajo iz šole, mo- rajo predložiti potrdilo o prejšnji zaposlitvi, ki jo izda KLO. Učna doba traja 3 leta. Sola ima svoj internat, vzdrževalnina znaiša 3000 din mesečno. Popolne siro- te uživajo vse ugodnosti po uredbi. K sprejemnim izpitom bodo kandidati pismeno vabljeni. Uprava BKS pri TAM Obupal je sam nad sabo, se napotil V Dravo ter utonil Muretincl, 16. junija (Vic). — Danes je bil v jutranjih urah najden v reki Dravi utopljenec Janez Zupanič iz Muretinc štev, 27, star 82 let. 15. junija 1952 je odšel od doma in se ni več vrnil oče Janez Zupanič iz Muretinc. 2e v večernih urah istega dne so ga svojci iskali po bližnjih va- seh ter ob Dravi pa da niso našli. Na- slednjega dne so pričeli z iskanjem že v zgodnjih jutranjih urah in so napo- sled našli v gozdičku vzdolž borlske- ga mostu klobuk in palico ponesrečen- ca, a nekaj metrov naprej ob levi obali Drave v vodi pa truplo Županiča, ki je že bilo hladno. Po ugotovitvah je star- ček rad užival alkoholne pijače ter na- to istega dne obupal sam nad svojim življenjem in se podal v Dravo v ka- teri je utonil. Isti izvid je tudi poka- zala obdukcija. LUTKARSKO FOROCiLO IZ PTUJA Pred začetkom zadnje svetovne vojne je bilo v Sloveniji skoraj sto odrov za lutke, ki so otrokom nudili obilo za- bave in tudi spodbude. Lutkarska umet- nost je v izrazu bližja in ljuba otro- kom, usmerja jim živo domišljijo in jim daje spodbudo za lastno izražanje in lastno igranje z doma in na hitro napravljenimi lutkami. V različnih de- želah 60 vzgojitelji spoznali . veliko vzgojno vrednost lutk, tako n. pr. na Češkem, kjer je bilo že pred vojno veliko število lutkovnih odrov. Tako kakor češkemu lutkarstvu, je tudi na- šemu okupacija prizadejala zelo veliko škodo Vendar so slovenske lutke oži- vele že na osvobojenem partizanskem ozemlju na Dolenjskem. Jasno je, da po osvoboditvi nova šola ni mogla ostati ravnodušna do tega močnega vzgojnega sredstva in danes se lutkar- stvo po vsej naši državi in posebej po LRS prav razveseljivo širi. Tudi v Ptuju že nekaj časa igrajo lutke. Na odru v Mladiki so štirinajstkrat igrali igro »Zogica-nogica«, ki Je imela velik uspeh. Upamo pa, da to ne bo zadnji uspeh v zapiskih ptujskega lutkarstva. Odpusti iz službe pri zaseb'if^ih delodajaldh v Pružincih št. 44, pošta Ormož, je Tomanič Jožef, zasebni čevljarski moj- ster, zaposloval čevljarskega pomočnika Geča Viktorja že od leta 1950 do meseca aprila tega leta. ko mu je ob neki pri- liki rekel, da nima več dela zanj in da ga bo odpustil. Čakanje in nemir je Geča spravilo iz ravnotežja in je le vprašal mojstra, kaj misli z niim in če se smatra, da mu je odpovedal, za- kaj mu ni izročil pismene odpovedi. Tomanič je imenovanemu dal odpoved za nazaj po 28. V. t. 1. s tem, da je s 1. iuni^em odpuščen. Smatramo, da je Uredba o odpovedi delavcem kakor Uredba o sklenitvi de- lovnih kolektivnih pogodb pri zasebnih delodaialcih dovolj jasna in da bo mo- rala inšnekciia d^la « tnkimi zasebnimi moistri kot ie Tomanič enkrat obra-^u- nati PO čl 11 Uredbe o plačevanju de- l;»vcem in n?r-iesčencev pri r-^^^^brih de^AdTialtih fZv ur. list št. 1^^-52 str, 2^2.) To so vrra'an'a zaš^^tte delavcev in je r>r\M in o?novn,T <-^h sindi^<-alne orp,-'ni7?.e<=e da polrren'^ takšnih in sliinih pojavih javno diskusijo. Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 28. iunija 1952, ob 20, (8.) uri; Friderik Schiller: »KOVARSTVO IN LJUBEZEN«, tragedija v petih de- janjih (osmih slikah). Premiera. Re- žija ePter Malec, režiser gledališča v Dubrovniku, kot gost. Nedelja. 29. junija 1952, ob 20. (8.) urt: Friderik Schiller: »KOVARSTVO IN LJUBEZEN«, tragedija v petih de- janjih (osmih slikah). Prva repriza. Zaključek sezone 1951/2. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 15. do 17. ure, v nedeljo od 9. do 11. ure ter eno uro pred pred- stavo. V vlogi Ferdinanda gostuje Hugo Florjančič, član SNG v Mariboru. Razglas Okrajno sodišče v Ptuju razglaša, da bo v Ormožu v poslopju bivšega okrajnega sodišča vršilo uradne dneve za stranke iz krajev: Frankovci, Har- dek, Hum, Ključarovd, Lešnica, Le- šniški vrh, Litmerk, Mala Libanja, Lo- paršice, Dobrava, Ormož, Pavlovci, Pu- šenci, Lunovec, Strmec, Sardinje, Trgo- višče, Drakšl, Hajndl, Mihovd, Velika Nedelja, Graba, Obrez, Središče ob Dravi, Sp, in Zg. Salovci in CJodeninci in sicer vsako prvo sredo v mesecu, to je dne 2. 7., 6, 8., 3. 9., 1. 10., 5 11. in 3. 12. 1952, vsakokrat od 8, do 12. in od 13. do 16. ure. bb teh uradnih dnevih se bodo dajali strankam pravni nasveti, sprejemale se bodo tožbe in predlogi na zapisnik in opravljale po potrebi tudi krajše raz- prave. S PRVIM JULIJEM znižujem ^ cene barvanja in kemičnega čiščenja za 20 do 30 odstotkov. Cenjene stranke ponovno prosimo, da dvignejo očiščene predmete ter v večji meri poslužujejo našega da se glede na znižanje cene uslug obrata. TEKSTILNA BARVARNA IN APRETURA — PTUJ MALI OGLASI Trgovski pomočnik za trgovino z me- šanim blagom in natakarica, mlaj- ša moč, z ustrezno strokovno kva- lifikacijo za vodenje gostilne v ne- posredni bližini Ptuja, dobita služ- bo. Ponudbe na upravo lista. Na pošti zamenjan dežnik, prosim, vr- niti pri upravi lista, ker je izposo- jen. Zlato za zobe kupim. Naslov v upr. Čistokrvnega volEjaka, starega pet me- secev, prodam. Naslov v upravi li- sta. PRODAM ugodno, dobro ohranjeno mlatilnico. Naslov v upravi lista. CEV ZA VODNJAK (borova),na pro- daj. Muršičeva 24. KUPIM elektromotor 10 KS z 900 obrati. Naslov v upravi NAJDITELJA OSEBNE IZKAZNICE na ime Redjepovič Sukri, Budina 16, izdane od OLO Trbovlje št. 22333 na- prošam, da jo vrne proti nagradi v slaščičarni, Hrvatski trg 3, Ptuj. PRODAM HISO IN MALO POSESTVO. Medribnlk 23, p. Cirkulane. Cene na ptujskem trgu 25. junija 1952 za kilogram, liter ali komad Privatniki: Čebula (zelena) 50, česen (zeleni) 60, češnje 16—18, črnice 20, fi- žol (luščen) 50, fižol (v stročju) 70—80, gobe (sveže) 100, gobe (lisičke) 100, grah (v stročju) 50, grah (luščen) 80, ohrovt 40, hruške 50, jabolka 40, jagode (gozd- ne) 80, jagode (vrtne) 70, jajca 7, krompir 14, krompir (novi) 35---40, ko- leraba 24, karfijola 40, kis (domači) 20, korenje 50, koruza 22, moka (koruzna) 30, moka (ajdova) 60, maslo (surovo) 300—500, mleko 18—20, orehi 120, olje (bučno) 280, peteršilj 60, pesa (rdeča) 25, piščanci 150, perutnina 300—350, proso 40, ribizelj 20, solata (endivija) 20—25, smetana 80—100, sir 50—70, solata (v glavah) 18—20, špinaa 30, zdrob (ko- ruzni) 35, zaseka 240. Državno posestvo Domava: solata (v glavah 10, kumare 40, čebula 35, karfi- jola 30. česen 40, koleraba 15, korenje 20. p.šenica 30, fižola 30. mleko 18. Mestna ekonomija: kaša (^ečmena) 40—45, proso 35, jajca 7, med 220, mle- ko 18, česen 50, čebula 40, solata (glav- nata) 18, kumare 40, grah (v stročju) 40, koleraba 18, korenček 40, peteršilj 50 Trgovsko podjetje Rožnik: ajda 35, koruza 21. fižol (stari) 35, kaša (ječ- mena) 45 kaša (prosena) 30, riž 250, olje 220, orehi 110, češnje 14, grah (sta- ri) 40. . Ptuj, 27. junija 1952 .PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 I" ..i.^^^...*^ JSI OHIŠJE iCo zaključujemo šolsko leto, je po- jj-eb^^o da si ogledamo o-^ravreno delo, ga kritično osvetlimo od vseh strani sklenemo, da bomo v bodoče od- pravili vse pomanjkljivosti, ki smo jih Ugotovili. Obenem pa moramo poiskati ^ydi nove oblike za učno in vzgojno (jelo. če nočemo zapasti šabloniranju in formalizmu. Zavedamo se, da vzgajamo jp učimo otroke, ki bodo v bodočih desetletjih nadaljevali in razvijali pri- dobitve socialistične graditve, ob ka- ){ršnem koli napadu pa te pridobitve tudi branili. Vemo pa tudi, da imamo r. ' > ' '■■^ i' - a r- -pif.magl--ive pvire. Te ovire so: učni kader, katerega (jel se še vedno ni otresel zastarele mi- jelnosti, kulturna zaostalost našega liudstva in sociaM-rnu sov-^^^ni ele- pienti. Vsi oni učitelji, profesorji in ostali vzgojitelji, ki se zavedajo, da da- našnji ptrok v svoji poznejši dobi ne bo našel in razumel svoje vloge, če ga jie bomo sedaj vzgajali po principih, l(i so podlaga socialistični družbi, da- jejo vse od sebe, da bi svojo nalogo čim boljše opravili. Dobro vedo, da bi bil zločin nad lastnim ljudstvom vzga- jati mladino zavestno v duhu stare družbe, a računati pri tem. da bo mo- ral ta otrok, ko bo dorastel, živeti in delati v novi družbi, ki smo jo začeli ustvarjati v NOB in z graditvijo so- cializma. Po napačni vzgoji bi prišlo v otroku do protislovij in nejasnosti med starim in novim, kar bi bilo v ogromno škodo njemu samem kakor tudi skupnosti To dejstvo navajam v premislek vsem onim vzgojiteljem, ki jne morejo in morda nočeio doumeti, da vzgajajo otroke nove. Titove, sociali- stične Jugoslavije in ki se do danes notranje še niso preobrazili, dasi so preživeli dobo stare Jugoslavije, na- rodno-osvobodilno borbo na.'-ih narodov in njihovo današnjo graditev nove družbe. Ti ljudje tavajo po naši svetli domovini kot slepci, ki ne morejo spre- gledati. Da, res je, redki so primeri, da slepci spregledajo! Jasno je, da ne mo- rejo opravljati normalnega dela, am- pak samo takega, ki je slepim ljudem primerno. V našem primeru vzgojitelj- skega ne! Kulturna zaostalost našega ljudstva je žalostna dediščina naše mračne pre- teklosti. Stari družbeni red že po svo- jem karakterju ni težil za tem. da bi dal izobrazbo širokim plastem ljudskih množic, kar danes posebno bridko ob- čutimo, ko se moramo na vsakem ko- raku boriti proti zaostalosti liud>;tva. ki le občutna ovira delu naprednega učitelia. Sovražniki socializma pa niso samo ovira naši novi šoli. ampak rušitelji tesa, kar učiteli ustvaria v šoli. Mno- gokrat nastopajo zahrbtno, zato je bor- ba proti njim tudi otežkorena. Nalo<^a učitelia s socialistično zavestio pa ie, da sovražnika odkriva in ga, izpovedu- joč svetlo resnic^ in pravico, bije po- vsod, kjer ga najde. V petek 13. junija je Dru-štvo učite- ljev Ptujskega okraja sklicalo vse uči- tel'stvo na zborovanje v Ptuj. Pri-^la je večina učiteljev, opaziti pa ie bilo tudi, da nekai učiteljev, članov društva, nikdar ne prihaia na taka zbor-o^^ania. To je nekako tako. kakor na roditelj- staršev, ki ne posvečajo nobene skrbi svojim otrokom in jim uriteln nikoli ne morejo novedati. kar ^'m gre. Tajnica društva tov V^^r Vidq ie nodala ob.širno r>ororilo o df^lu dru''tva. I^. porodila je bilo razvidno da ie dru- štvo pola.ETalo n^iverio pa^^nio na stro- l<""ni in ideološki dvig učiteljev. V ptujskem o^—--m ^r> t-rcnnt-nn "'^'tplioT- Vi (jr) TTcI OTTfo-nf-TT-jjTiT v T^-m- ^tvu Uri+°'''PV. C)r<3pri^7cici^c\rn r^-ni- štvo razdeljeno v grune. v katerih je ^flruženih tudi več man'ših .^ol ve^^-ie sole pa imajo samostoine grupe Na ^tirinai«;tdnevnih sestan^^ih so uritelii •'tudir?''' s+rrikovno in ideološko litera- *'iro. Strokovno so se izpopolnjevali ^"di na skupnih in medseVio^nih hocr.!- ^''ciiah, ki so koristile nredvsem mlaj- '^"rnu uritelistvu. v kolikor so bili na- stopi kritično r^eHisViitirani z nrne popo'no zaupanie Hudo bi se pre- ,gr^š'l proti Vud-^tvu učitelj, ki bi zlo- r?^'->^ tn zaupanje. P-edsednik 'e nato eovoril o vlogi učitelia pri delu na kultumo-prosvet- nem Pod-oč''u. še posebej pa o vlogi učitelja pri po^iti^ni vzgoji naših de- lovnih liudi O^-gosal ie prav posebno u^i+e''e dvoii^'"''*e in i^Vrenlazce ki se pr'kT"'+o ali o''krit-o prid'^''n^e'o s^^^^raž- rt'Vr>rn i-?'^'oTrc^-o'rq r-sTT^i^p -n rp-"^'-^r\^- cem naše socialistične družbene stvar- nosti. Pri tem je mislil predvsem na jčitelje, ki hočejo za vsako ceno ostati iilapci klerikalizma, ki se ponovno sku- ša uveljaviti s svojim pogubonosnim delovanjem med našim ljudstvom, dasi je svojo »kariero« zaključil s svojim najsramotnejšim viškom, belogardiz- mom. Obširno je govoril predsednik o na- logah Društva učiteliev glede na ideo- loško in politično vzgojo članstva,- kar naj rodi kot posledico vsebinsko po- globljeno in ideološko pravilno zajeto učno in vzgo-no delo učitelja v šoli in med ljudstvom. Ob zaključku svojih izvajanj je po- udaril, da je pri v^em našem delu naj- važnejše stremljenje izboljšati svoie delo v šoli in izven nje ter ga tesno vskladiti z zahtevami socialistične stvarnosti. Pri tem pa morajo biti naše vr.ste čiste in enotne, da bomo zmogli izvršiti naloge, ki nam jih je zaupal delav.ski razred pod vodstvom Partije v borbi za zgraditev nove. boljše druž- be Po poročilih predsednika in tainika se je prvi oglasil k diskusiji navzoči inšpektor za srednje šole tov. Lovše, ki je kot biolog globoko zasnoval svoja izvajanja o razvoju sveta in o nastanku religij zaradi nepoznavanja prirodnih zakonov Govoril ie tako prepričljivo in poljudno, da bi ga moral razumeti tudi manj izobražen človek kot je naš uči- telj, Spontan in frenetičen aplavz ve- čine prisotnih ie to tudi dokazal, vendar so se našli vmes tudi učitelji, ki niso zaploskali ter s tem pokazali, da vztra- ja io pri svo:iem zas'arelem prepričanju. Diskusiia ie posegala naiveč v vpra- šanja ideoleške vz?oie naše mladine, pa tudi id"olo5kega izgrajevanja učitelj- stva. Zakliučpk diskusije je naglasil potrebo poglnblienega ideološkega štu- dija učiterev in spoznanje, d; se vsak učiteli zaveda, ka^ hočemo. Kdor se pa ne more vključiti v delo graditve nove družbe, na i bo toliko iskren, da sam zapusti v7ki 25 krogov okrog sre- dišča mesta (23 km) zmagal pred Pod- milščakom in Rozmanom iz Maribora ter drugimi vidnimi jugoslovanskimi tekmovalci Oceno skupin bomo obja- vili v prihodnji številki. Poooldenski fizkulturni nastoo ie privabil nad 3000 gledalcev stadion v ljudskem vrtu je v popol- dnevnih urah zgrnila množica naj- manj 3000 ljudi, ki so prisostvovali fizkulturnemu nastopu mladine. Sode- lovali so na nastopu člani Partizana iz Ptuja, Ormoža, Markove, Središča, člani — gasilci in gasilke, pripadniki predvojaške vzgoje ter številni pio- nirji in pionirke. Zbrana množica je pozorno sledila izvajanju programa ter z odobravanjem spremljala posamezne skupine in posameznike. Ko je bil nastop končan, so se gle- dalci, pomešani z nastopajočo mladino ppveselili ob zvokih prijetne godbe in v zavesti ^a so prvi kot drugi doživeli prijeten mladinski dan. Zakljitčna nr^^-eclitev na šoli Podgorci, 23. junija (ZM). v"ne- deljo 22 junija so prihajali učenci in učenke osnovne šole v Podgorcih v šolo že zelo rano Veselih lic so se hitro izgubili v dvorani za zaveso, kjer so se preobleki; v svoje igralske oble- ke Prireditev samo je pričel šolski upra- vitelj tov. Zidarič Ivan. Ob tej priliki ie bilo nagrajenih 30 najboljših učen- cev s knjigami Po govoru in po raz delitvi nagrad se je odprla zavesa Učenci so pokazali v igri »PIonir,ii iz tihega dola'^ da se da z marljivim de- lom marsikaj doseči. Navzoči starši se ob koncu niso mogli načud:ti, kaj so to zmogli njihovi najmlajši R,-i'■aranost o*rok '> še povečal-, na dvorišču, kjer jim je bila pripravljena južjna Dan se je potem spremenil v samo veselic za katero imajo brez dvoma svoje zasluge tudi tisti, ki so kai prispevali za svoj ml^di rod Med temi ie občinsk-' odbor KZ ter Do^in-- šok Franc iz Osluševcc in Petek Šte- fan iz Podgorc. v imenu mladine: hvala jim! V St?SfSrtr^jo T«^«»1i VwCilll Sestrže, 24. junija (BŠ) Elektri- fikacija Sestrž je že precej napredo- ■ vala Transformatorska postaja je že delno dograjena. Tudi daljnovod je že zakoličen, prihodnji teden pa bodo £e začeli s kop.anjem jam Začelo se je že tudi delo pri hišnih instalacijah v Medvedcih, v Jurovski vasi, v Savinskem in v Turnšah Delat prihajajo instalaterji DES-a Ptuj, iz Lovrenca ter instalaterji iz Slovenske Bistrice Slednji imajo več dela, ker ne zahtevajo plačila v naprei razen tega sprejmejo za material in delo tudi industrijske bone Znatno pomoč v bakru za žico jim bo nudila tudi tovarna strojil v Majš perku. Kljub posameznikom ki širijo razne govorice proti elektrifikaciji iz niiho- ve vneme ne bo nič Tran^-formator- ska postaja je že zgraiena m v naših vaseh bo kmalu zasvetila električna luč. v Strp'^ru za sleče Sindikalna pod^-u^nica pri »Gradisu« v Stmišču ie izvedla v preteklem me- secu nabiralno akcijo v pomoč slepim. Akcija je naletela na ugoden odmev med člani delovnega kol-^ktiva ter je bilo zbranih skupno 7790 dinarjev. Okrajni odbor združenja slepih v Ptu- ju se je kolektivu v Strni=ču pisni "no zahvalil za zbrane prispevke. G. L. Nadaljevanje š 2. strani) 28.8.1952 ob 10. uri Rogoznica — pri bivši opekarni — za vasi Rogoznica, 2abjek,Nova vas. Občinski ljudski odbor Srsdisče 13. 8.1952 ob 8. uri Obrez — bivša gost. Marčec za v,as Obrez (del). 13. 8.1952 ob 9. uri Obrez — bivša gost. Trstonjak — za vas Obrez (del). 13. 8.1952 ob 10. uri Obrez — na klancu pred gas. domom — za vas Obrez (del). 13.8. 1952 ob 11. uri Obrez — bivši KLO — za vas Obrez (del). 13.8.1952 ob 1^. uri O'- —-• -"-kuša Martinu št. 82 za vas Obrez (del). 14. 8. 1952 ob 8. uri Obicž — p cd po- slopjem stare šole — za vas Grabe. 14.8.1952 ob 10. uri Salovci pri Lah Francu za vas Salovci. 14.8.1952 ob 11. uri Salovci pri Bru- men Avgust^ z-^ vn= t-^-^^^ 15 8. 1952 — Središče, celi dan pri ob- čini 16. 8. 1952 ob 8 uri Godenci pri Zem- Ijak Pavli št. 11 za vas Godeninci Občinski ljudski odbor Starce 20. 8.1952 ob 11 uri pri gas domu Pre- pelje za vas Prepelje. 21.8.1952 ob 8. uri Trniče pri Kapeli za vas Trniče. 21. 8. 1952 ob 11 uri Marjeta pri cerkvi za vas Marjeta. 22.8. 1952 ob 8. uri Rom^a pri Banduru za vas Rošnja. 22.8.1952 ob 11. uri Loka pri Kacu za vas Loka. 22.8,1952 ob 13. uri Starše pri gmajni za vas Starše. ■ 23.8 1952 ob 8. uri Zlatoličje — pri ka- peli — za vas Zlatoličje. Občinski ljudski odbor Trnovska vas 14.7 1952 ob 14.30 Ločič v vasi za vas Ločič. 16. 7. 1952 ob 8 uri Trnovska vas — pri kapeli — za Trnovsko vas. 16, 7 1952 ob 9. uri Trnovska vas pri Zorčiču št. 1 za vas Trnovska vas. 16.7. 1952 ob 9 30 Trnovska va? — pri šoli — za TrnovsU'0 vas (del) 16.7 1952 ob 10.30 Biš —, gas dom — za vas Biš (del) 16.7 195? ob 11 uri Bi,š pri Muršec Janezu za vas Biš (del). 16.7. 1952 ob 12. uri pri Silamon Fran- cu Biš. za vasi Biš (del) in Sovjak. 16 7 1C52 ob 13 uri Crmlja pri Svarc Janezu za vasi C^mlja in Crme'''ak. 17 7. 19.S2 ob 8 uri Biše^ki vrh pri Po- zega Francu za vasi Bišečki vrh in Trnovski vrh. 24. 7. 1952 ob 8 uri Drbetinci pri Dru- 7':'V'- Mariij 7;q v''^^ 'n^b°+'nci (del). 24 7 1952 ob 9. uri Drbetinci — pri tehtn-"ci - za <■ Drb°+^nc' 'd'^''^ 24.7 195? ob 12 uri Vitomarci pri Ko- va^ič Antonu za vasi Vitomarci (del), Novinci. 24.7.1952 ob 11. uri Vitomarci — pri 24. 7.1952 ob 14. uri Vitomarci pri Fras Lizi za vas Vitomarci. Občinski ljudski odbor Videm pri Ptuju 14.7 1952 ob 11. uri Zg. Pristava pri Purgu 27 za vas Zg. Pristava. 14. 7. 1952 ob 14. uri Popovci pri Ferčec Julijani, Popovci št. 15, za vas Po- povci 16. 7 1952 ob 8. uri Jurovci pri Penu št. 1 za vasi Jurovci, Tržeč in Maj- ski vrh 9.8.1952 ob 8. uri Vareja pri Cafutu za vasi Dravci. Vareja. Soviče. 10.8 1952 ob 8. uri Dravinski vrh pri kapeli za vasi LJubstava, Majski vrh in Dravinjski vrh (del). 10.8 1952 ob 13. uri Vid — pri gas. do- mu — za vasi Pobre^^^e (del), Videm in Dravinjski vrh (del). 11.8 19.52 ob 8. uri Zg, Sturmovec pri Trafelu za vasi Zg Sturmovec in Sp. v Sturmovec. 11. 8 1952 ob 12. uri Pobrežje pri Selin- šek št 49 za vas Pobrežje (del). 13 8. 1952 ob 8, uri Lancova vas pri Si- tarju 47 za vas Lancova vas. 1:^.8 1952 ob 1?,. uri Se'n — pri gas. domu — za vas Sela. Barislavci. 14. 8 195? ob 8. uri T^-novec nri Vindiš Antonu 13 za vasi Trnovec. Oh^;r«^V' liii''«'^! odbor Z^.vrč 4 8. T952 ob 8. uri Zavrč — pri drž. pos. — za vasi Zavrč, Goričak, Hrastovec (del). 6 o IPFi? ob 8. uri Hrastovec — pred P^+rovičorn — za v^si Hrastovec (del), B'-!?ki vrh Gorenski vrh (del), Tur- ški vrh. 7. 8. lf'5'' ob 8. uri Turški vrh pri Ve- so'ir- Francu ^t. 51 za vasi Pent-ke, r^-^r>5v; v^-h (d'^''> Turški vrh (del). 8 8 19"^? ob « uri Turški vrh — pri biv'i +rg. K-^-^imir — za vasi Turški vrh (del), Drenovec. Goričak. Ohčirski lludsVi f^dbor Zetale 5. 7 1952 ob 8. uri Nadole — Marijina vas pri Potočnik .Jožefu — za vas Nadole (del). 5 7 10=i9 ob 9 uri N-^dole v Jesenici na križišču za vas Nadole (del), Kočice št. 1—54. 5 7 19'>'' ob 13 uri Pridnp vas pri Ko- drio Antonu za vas Cermožiše in Nadole fdel). 23 7.19=;'' '^b 8 uri Dobrina pri Skoku za vosi D'^brina (del^ "^r^Ule. Kočice. 23 7 i'^'^'> ob 11. nri v Pavnem na kri- /i'"!! cestp G^.obočec za vasi Dobrina. 24.7 ^<"^'^ 8. uri letale pred KZ za vasi 7otc.ie. ?A 7 nh 14 Uri letale pred KZ vas 7 •'o>;«> ob 8 u-^' CerpTlžiše pri Be- d—-'^'M za vas Cermožiše od št. 34 do 68. Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 27. junija 1952 ii traktorji za ptujski okraj v četrtek 19. t. m. je vzbudila naj ptujskih ulicah veliko pozornost kolona i 6 novih sodobnih »Diesel« traktorjev tipa »Steyr* — 30 HP, katere je Okraj- na zadružna zveza v Ptuju nabavila preko podjetja »Agrotehnika« iz Ljut>- Ijane za potrebe zadružnih ip državnih lonetij-skih obratov ptujskega okraja. Traktorji so praktične konstrukcije in Za naie razmere zelo primerni. Oprem- ljeni 60 tudi z vsemi sodobnimi pri- klopnimi stroji, kakor drugi, kosilnicami raznimi kultivatoi''jii itd. Ti priklopni stroji so deloma prispeli skupaj ^lak- torji (kosilnice, jermenice), del_ , pa prispejo naknadno. Traktorji so bili še istega dne razde- ljeni lqnetijskim delovnim zadrugam Središče in Gorišnica ter državnim po- sestvom Domava in Turnišče ter Mestni ekonomiji Ptuj. Eenega pa je trenutno zadržala Okrajna zadružna zveza za de- lo na lastni ekonomiji ter ekonomijah bližnjih kmetijskih zadrug. j Svečane predaje traktorjev sta se ra- zen prevzemnikov traktoristov in upra- ve Okrajne zadružne zveze udeležila tudi predsednik OLO Ptuj tov. Petro- vič Janez in organizacijski sekretar OK KPS tov. Benčič. Zbrani traktoristi so si med sabo na- povedali tekmovanje v čuvanju in naj- smotrnejši uporabi prevzetih strojev. kako bi čim dalje kar najboljše služili našemu socialističnemu kmetijstvu Potrebne devize za nabavo teh trak- torjev so si ustvarile KDZ in državna posestva z izvozom lastnih proizvodov in s tem manifestirale svojo voljo, da si z lastnimi silami mehanizirajo svoje obrate. V vsakem slučaju bo tudi ta akcija uvoza in razdelitve traktorjev brez dvoma pobuda za delovne kmete in zadruge, za hitrejši dvig kmetijske proizvodnje in ustvarjanje večjih de- viznih fondov za mehanizacijo našega kmetijstva. - U. V. Pili mm in traieinim omiiifoi m Komasaciji KLO v občinske odbore je na mnogih krajih sledila tudi že združitev krajevnih odborov RK v občinske odbore RK. Da bi pa ta re- organizacija ne zaprla preveč našega de^a, bodo še začasno obstajali kra- jevni odbori RK, ki jim bodo občinski odbori RK kot nadrejena oblast po- magali pri delu z nasveti. Nove odbore čakajo velike in mnogoštevilne nalo- ge. O teh so razpravljali udeleženci občnega zbora RK Slovenije, ki se je vršil 8. junija 1952 v Ljubljani. Prva dolžnost naših organizacij je usposabljati članstvo za takojšnjo mno- žično in uspešno pomoč ob kakršnikoli nesreči tako v miru, kakor v vojni. Za to se RK bori za bratsko sožitje med narodi, pomaga pa tudi razvijati vse obrambne sposobnosti ljudi in njih pripravljenost, d^a čuvajo svobodo in neodvisnost naše domovine. Povečati je treba skrb za zdravstve- no prosvetno delo Poleg do sedaj zna- nih oblik (predavanja, tečaji, razšir- janje brošur in lepakov) naj odbori RK pogosto organizirajo večje akcije, pri katerih naj sodelujejo množične organizacije, predvsem pa žene in mla- dina. Ljudi je treba učiti zdravega na- č:-ir" ž'v"'cr! = 3, osebne higiene, doma in okolja. Posebno važno pa je, da odbori RK na podeželju organizirajo male asanacije in tako dvignejo čistočo na- ših vasi, skrbe naj za odstranitev luž, za pravilno namestitev studencev in gnojišč, za pitno vodo itd Lep zgled nam nudi goriški okraj, kjer so v neki vasi ob higienski akciji pobelili vseh 50 hiš. V ptujskem okraju vripravljamo se- daj veliko fluorografsko akcijo. Dolž- nost članov RK ni le. da se udeležujejo ■propagandnih predavanj, da se bodo sami odzvali jluorograjitanju, ampak da bodo prepričali tudi druge ljudi, kako koristna je ta akcija, za katero naša ljudska oblast žrtvuje desetine milijonov dinarjev, naši zdravstveni delavci pa ogromno truda in naporov. Naj ne bo med našimi člani enega, ki bi stal sedaj ob strani, ki ne bi dopri- nesel majhnega napora in tako prispe- val k uspešni izvedbi fluorografiranja v okraju! Zelo važno je tudi delo v pomladku RK, Mladino je treba navajati na zdrav način življenja, buditi v njej pripravljenost, da pomaga sočloveku v nesreči in ljubezen do domovine. Prav tako je treba vzgajati tudi vse ostale državljane k medsebojni pomo- či, ki se mora pokazati ob elementar- nih nesrečah, pri zatiranju nevarnih bolezni, pri zbiranju krvodajalcev itd Odbori RK naj vključujejo v orga- nizacije nove člane in naj skrbijo za redno plačevanje članarine. V lefoš- ni^m letu so haloški krajevni odbori^ RK večinoma stoodstotno poravnali' članarino. Dravsko in Ptujsko polje pa zaostaja daleč za temi revnimi pre- deli. Odbori RK naj si poleg članari- ne poiščejo še druge vire dohodkov (prireditve), da bodo lahko nudili po- trebnim izdatnejšo pomoč. Za člane RK pa ni dovolj, da samo redno plačujejo članarino, ampak mo- rajo tudi z delom pokazati, da so člani organizacije. RK ima tako široko pod- ročje, da najde sleherni član delo, ki je primerno njegovim sposobnostim in nem ali pa na socialnem polju. Ve- selje in vnema, s katero opravlja člo- vekoljubno delo, je njegova najboljša izkaznica, ki izpričuje članstvo pri RK. Po vsem tem je RK organizacija, ki vzgaja ljudi v ljubezni do sočloveka in do domovine, v odločnosti za njeno obrambo, jih zdravstveno prosvetljuie in se bori za lepšo prihodnost naše domovine. -ka- AFŽ V Strnišču je sprejela tslimcvalne nalojSe v čast kongresa KPJ Članice Antifaastične fronte žena v Strnišču so na sestanku, ki so ga imele pred kratkim, sprejele tekmovalne na- loge v čast kongresa KPJ v času pred kongresom bodo prire- dile šiviljski in kuharski tečaj, organi- zirale in priredile bodo zabavo, katere dobiček so namenile za obdaritev so- cialno šibkih otrok ter za izlet žena. Poleg tega so sMenile žene posojati članicam šivalni si^oj, ki je last orga- nizacije ter določile eno od tovarišic* za zdravstveno in vzgojno svetovalko. Sestanek so žene zaključile s sprejet- jem še nekaterih pametnih predlogov, katerih izvršitev prav tako spada med koristna dela ženske organizacije v Strnišču. Občinski odbori, kmatiiske zadruge, kmetovalci - pozor! Katastrofalen obseg, ki ga Je zavzel koloradski hrošč na krompirfevih nasadih v ptujskem okraju, nas sili k izrednim nujnim ukrepom. Hrošč se je razširil zaradi površnih lanskoletnih in letošnjih pregledov v talilnih raz- merah, da se najdejo ponekod na nekaj grmih na stotine ličink ter da je resno ogrožen že letošnji pridelek. Zato ponovno in resno pozivamo v borbo proti šliodljivcu vse občinske odbore, kmetijske zadruge, množične or- ganizacije ter posameznike, da zastavijo vse svoje sile v borbi proti ško- dljivcu. Nedeljski Izredni pregled krompirišč naj bo temeljit, okužene parcele pa pregledane tudi vsak naslednji dan, dokler Šliodljivec ne bo uničen. To je tre- nutno edini izhod iz situacije. Zavedajmo se nevarnosti, ki preti krompirju s strani koloradskega hrošča. Naša mladina se seznanja z zdravstvenimi prcb'em' Iz šolske naloge, ki Jo Je napisala Crešnik Marija, dijakinja 1. razreda nižje gimnazije v Markovcih, ki jo ob- javljamo, je razvidno, da se naša mla-j dina po šolah temeljito seznanja z| zdravstvenimi problemi. Dijakinja piše: | Bacil pripoveduje. j Rodil sem se v jetičnem človeku. Ne- j koč se je moj oče preveč najedel in se' razpočil na dva dela Iz enega dela sem postal jaz, iz drugega pa moj bra- tec. Dolgčas nama je bilo v tem sa- motnem kraju, ali polagoma sva dobila bratce, sestrice in mnogo tovarišev. To je bilo veselje. Sedaj se je pričelo uni- čevanje človeških pljuč na veliko. Člo- vek je začel pljuvati gnila pljuča in zraven pljuč je izpljunil tudi mene. Pa- del sem na tla, pljunek pa se je posu- šil. Bilo mi je težko brez druščine. Ni- sem imel dovolj hrane in tudi sončna toplota mi ni ugajala. Kmalu pa je pri- šel neki deček in me je pohodil. Jaz pa sem se mu prilepil na čevlje. Deček je prišel domov, čevlje pa je vrgel pod mizo. Njegov bratec Pa se je pričel igrati s čevlji in jaz sem se oprijel njegovih prstov. Mati je ponudila fant- ku kovček kruha, katerega je deček ta- koj zanesel v usta. Tako sem se rešil vseh nadlog in sem prišel v usta. Kako veselo je bilo tedaj. Dovolj je bilo j hrane, toplote in teme,. Polagoma sern! dobival več tovarišev in smo skupaj i uničevali pljuča. Nekateri ljudje pa soj nam zelo sovražni, ker pljujejo v ro-' bec ali v pljuvalnik. To pa je naša^ smrt. Zelo žalostno bi bilo, ako bi vsi ljudje delali tako. Takrat ne bi mogli j več uničevati človeških pljuč in jetika ; bi nekega dne izginila. j OBJAVA I UPRAVA DVOLETNE KMETIJSKE, VINARSKO- j SADJARSKE *OLE V SVECINI razpisuje vpis za] šolsko leto 1952-53 Čas vr'sa traja od 21. ju- i n:ja do 31, avgusta 1952, Sprejme se 35 dijakov. I Dopoldne je pouk teoretifen, popoldne p-a so I praktične vaje na Šolskem posestvu. Ves čas j Šolanja učenci stanujejo v domu šole. j Pogoji xa vpis so sledeči: I 1. starostna doba najmanj 16 let; 2. predizobrazba: najmanj s prav dobrim uspe- ' hom končana osnovna Sola. Prednost imajo i uienc; s podeželsko gimnazijo; : 3. prispevek starSev za ' vzdrževanle učencev Tišini 900—1500 din Upošteva se premo- ] ienisko stanje staršev. Resnično revnim z". ozirom na pridnost daje sola podporo; i 4. kandidati morajo izhajati s podetelja, kjer , se ukvarjajo s kmetijstvom. ] Potrebni dokumenti: ] 1. rojstni list; 2. zadnje Šolsko izpričevalo; 3. lastnoročno napisano proSnja; 4. zdravniško izpričevalo; 5. potrdilo občinskega LO o premoženjskem^ stanja; ] 8. Izjava star<.*v. odnosno ustanove, kj pcM-' Ija. da se strinia s posečanjem šole, ter da, so voljni plaievati šolnino v višini po dogo-i »ofu na podla?- t^re•'^oženiskega stania; ^ 7. od-'avn'ra objirskega LO, ' ; Vse na-rdene dokumente ter eventualne mfor- mac je pošljite na naslov: vinarsko-sadjarska šola S v e I i n a. 1 p. Zg Kungota nad Mariborom ^ Zakon o agrarni reformi |e is vedno v ve faii stoletni sen našega bajtarja in ma- lega kmeta je bil, kako priti do lastne zemlje, na kateri bi si lahko redil kravico in pridelal najpotrebnejše za svojo družino. 2e od davnij se je naš mali Človek oziral po posestvih grofov in druge gospode, vendar do zaželene zemlje ni prišel. stara Jugoslavija je sicer ob raznih prilikah, predvsem pred volitvami, ob- ljubljala zemljo in izvedbo agrarne reforme, vendar do tega ni prišlo, vsaj v veliki meri ne. Sele po osvobo- ditvi naše države izpod jarma doma- čih in tujih izkoriščevalcev se je iz- polnila stoletna želja naših viničarjev in malih kmetov. Bila je izvedena agrarna reforma in tisoče poljskih de- lavcev, viničarjev in malih kmetov je dobilo v last zemljo, na kateri so prej garali kot dninarji ali hlapci za doma- čo in tujo gospodo. Zadnje ukrej^ naše oblasti o de- centralizaciji državne uprave, prehodu podjetij in tovarn v roke delavcem, si nekateri ljudje, ki so na podlagi zakona kot nekmetje bili razlaščeni viškov svoje zemlje, napačno tolma- čijo in mislijo, da je tudi zanje napo- čil trenutek, ko lahko zemljo, katere so bili razlaščeni na podlagi tozadev- nih zakonov zahtevajo nazaj. Vse po- gostejši so primeri, ko bivši razlaščenci zahtevajo zemljo nazaj in vlagajo vlo- ge za vrnitev zemlje na vse mogoče državne organe. Pri tem zatrjujejo, da so se vedno pečali z obdelovanjem zemlje in kot dokaz temu navajajo, da je bil njih oče ali ded kmet in da to- rej izhajajo iz kmečke družine. Marsi- kateri od teh se je prej kmečkega po- rekla mogoče celo sramoval in je s prezirom gledal na našega delavca in bajtarja. Kmet je bil samo v jeseni, ko je vnovčil svoj vinski pridelek, ki mu ga je tekom leta pridelal viničar. V svojih vlogah hočejo prikazati vi- nlčarja kot človeka, ki je hodil po vi- nogradu prekrižanih rok in bil za to prav dobro plačan, dočim so vsa vino- gradniška dela opravili sami s svojimi rokami. Tem ljudem lahko povenjo samo eno: Se veljajo zakoni, na pod- lagi katerih je bila izvedena agrarna reforma, t. j. Zakon o agrarni reformi in kolonizacija v Sloveniji, Zakon o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji in Zakon o vaških skupnostih in bodo veljali tudi še na- prej. In ne samo to, da ti zakoni še veljajo, temveč se bo tudi zemlja, do- deljena agrarnim interesentom na pod- lagi prvo navedenega zakona še to leto zemljiškoknjižno prenesla na nove lastnike, t. j. na agrarne intei-esente. Večkrat poudarjajo tudi, kako slabo je sedaj ta zemlja po interesentih obdelana in kako vzorno je bila ob- delana, dokler je bila v njih lasti. Pri vsem tem seveda pozabljajo, da so agrarni interesenti v letu 1946 zemljo sprejeli brez kakršnegakoli inventarja, brez živine, gnoja, strojev, semen in sličnega. Sami so prej v ta posestva nalagali samo kapital, ki so ga črpali iz tovarne, dobro idoče trgovine ali odvetniške pisarne. Res je sicer, da je tu in tam ostal kak košček zemlje sla- bo obdelan. V splošnem se pa pri biv- ših viničarjih in drugih novih lastni- kih razlaščenih posestev kaže volja do dela in stremljenje po čim boljši ob- delavi dodeljene zemlje, ker vsak se dobro zaveda, da sedaj dela na svo- jem in zase. Po že izvedeni dodelitvi agrarne zem- lje posameznim interesentom so se do- godile še razne napake, in to največ po predsednikih takratnih agrarnih od- borov, delno pa tudi od strani krajev- nih ljudskih odborov. V nekaterih slu- čajih so si ti predsedniki agrarnih od- borov samovoljno dodeljevali zemljo in jo neupravičeno odvzemali agrar- nim interesentom. Med temi Je vredno omeniti bivšega predsednika agrarne- ga odbora v Dornavi, Kokola Ivana, ki si je na nezakonit način dodeljeval zemljo, ko mu je pa bila povsem na- ravno odvzeta, se je čutil seveda zelo prizadetega. Prav poseben odnos se opaža pri ne- katerih kmetih do zemljišč bivše vaške skupnosti. Vsa ta zemljišča, v kolikor niso bila že pred vojno zemljiškoknjiž- no prenesena na posamezna kmečka gospodarstva, so po osvoboditvi prešla na podlagi zakona o vaških skupnostih v sklop splošnega ljudskega premog, nja. Ta zemljišča so bila dana v up^ vo krajevnim ljudskim odborom, . jih upravlja po za to posebej izvoij^ nem odboru! Pri tem nekaterim ve{ jim kmetom, ki so imeli prej nad ^ mi zemljišči nekak monopol, čeravj jih niso nikdar plačali, nikakor ne ^ v račun, da lahko danes ta zemljij^ koristijo bivši bajtarji in kmetje. Podoben primer take mis( sti je bil pred kratkim v Srori kjeV so nekateri kmetje kot bivši leženci vaške skupnosti postavili nom KDZ za sprcicm v KZ j;^.^ vrnitev tega premoženja, ki je pon|| noma upravičeno hasnoval KDZ. Tf di ti verjetno pozabljajo na to, da • zemljišče postalo splošno ljudsko pr^ moženje. Vsi tisti, ki mislijo, da je nanoJ«! čas za uveljavljanje njihovih seb; ciljev, naj ne pozabijo, da bo ljudstvo tudi v bodoče kakor do.;k čuvalo pridobitve narodnoo^vobodiln borbe, med katere spada tudi uspc'in izvedena agrarna reforma. Krompir za seme od hiraj mo še v casii njegove ra^t Ing. Starki Milan Vse premalo posvečamo pozornosti krompirju, ki je ena naših najrentabil- nejših kultur. Iz leta v leto opažamo, da imamo vedno več izrojenega krompirja. Pri- delki padajo in če bo šlo tako naprej, ne bomo dobili niti četrtine pričakova- nega pridelka. Vzrok izrojevanja krompirja je neka beljakovinasta stvar, ki jo imenujemo virus, po naše pa beseda pomeni strup. Zavijanje listov, ki se pod prsti drobijo, starikav izgled rastline in zakrnelost so najznačilnejši pojavi izrojevanja. Okužba nastane tako, da na zdrave rastline pride sok bolne rastline. Pre- našajo pa bolezen razni insekti, poseb- no uši, ki sesajo sokove na bolnih rastlinah. Zato je v krajih, kjer se nahaja ve- liko listnih uši, tudi izrojevanje zelo veliko. Ker razvoj listnih uši zavisi od vlage in toplote, je v deževnih in hlad- nih poletjih razmnoževanje listnih uši slabše kot v toplih in suhih. V planin- skih predelih s hladnim in ostrim pod- nebjem je malo listnih uši in vidimo, da sadijo kromnir skozi več let, ne da bi seme obnavliali, pa imajo kljub temu vedno zadovoljive pridelke. V borbi za čim boljši semensld krom- pir bomo izvršili eno ali dve škronlienj in odbiro krompirja na njivi. Eniaa škropimo pred cvetenjem in če je po trebno, .še enkrat po cvetenju. Za škro pivo vzamemo bakreno apno v 1 in po odstotni koncentraciji, če pa škro;:ini( z modro galico, vzamemo 2 odstotka. To škropljenje nam bo očuvalo krom. pir pred vrsto bolezni, predvsem pred plesnljo. ki je krompirju najbolj ne- varna. Odbiro pa izvršimo, ko krompir cve- te. Izberemo čim več sortno čistih, čini bolj bujnih grmov, ki so seveda nonol- noma zdravi. Take grme označimo j količki in jih pred izkopom pogledamo, če se na njih ni pojavila kakšna bo- lezen, če pa se je, take rastline takoj izločimo od nadaljnje odbire. Vse zdravo označene rastline v je'^eTii vsako pofebej izkopljemo, še preden cima popolnoma dozori. Pridelek vsa- kega grma posebej ocenimo, nato iz- ločimo pridelke vseh tistih rastMri, ki nimajo nadpovprečnega števila gomo- ljev, ali pa če je krompir droben, bolan in nenormalno razvit. Celotni pridelek tako odbranih rastlin shranimo v za- boirklh v čisti, suhi in zrarni k>ii, Tako pripravljero seme iiani bu ■ * go leto bogato poplačalo ^trud._, ^ ^ Ing. Starki Milan Čeprav odpade na celotne kmetijske površine v Sloveniji na vinogradništvo le okrog 3 odstotke, ima to pri nas ve- lik gospodarski pomen. Stanje našega vinogradništva pa je prav slabo. Večina vinogradov je starih, izčrpa- nih, z velikim številom nerodovitnih trsov. Posledica tega je nizek in drag pridelek. Ker stojimo pred obnovo ve- likega dela vinogradov, si bomo morali resno postaviti vprašanje mehanizacije, če hočemo dvigniti hektarske pridelke, na drugi strani pa poceniti proizvod- njo, Zato se nismo začudili, ko smo prejš- nji petek že pred napovedanim časom na drž. posestvu v Pekrah pri Mari- boru srečavali vinogr;idnike, kmetijske strokovnjake in predstavnike ljudske oblasti iz skoraj vseh okrajev severo- vzhodne Slovenije, da bi prisostvovali demonstracijam z vinogradniškimi stroji, ki so jih vršili francoski stro- kovnjaki. Matičnjak, ki je imel komaj zadostno širino, je služil, da so pokazali Fran- cozi, kako pri njih obdelujejo vino- grade. Mali traktor goseničar, ki je širok okoli 90 cm, se je kaj spretno sprehajal med vrstami, za seboj pa vlekel podra- Ijalec, ki od spodaj navzgor prerahlja zemljo. V 10 urah prerahlja 60 do 90 cm globoko 2 in pol ha vinograda in nadomesti 100 delavcev, ki bi bili potrebni za to delo. Razni okopalniki, peresni kultivatorji so z lahkoto oprav- ljali delo, za katero bi bilo potrebno na stotine delavcev, Rotav^^tor — s+ro), ki je kombinacija pluga, brane in fre- ze, v kratkem času podorje zeleno maso, zraven pa napravi zemljo sipko kot v vrtu. Poleg traktorskega dela so nam po- kazali tudi stroje na konjsko vprego kot so zaprašilci in škropilnice. Pod večjim atmosferskim pritis':om so jasno pokazane prednosti in kvaliteta pred ročnim škropljenjem, presenetile pa so nas PO svoji enostavnosti. Med občudovanjem si marsikje sli- šal: »To je vse lepo, toda kaj, ko za nas ne pride v poštev,« Res ^e. di bi mogoče trenutno le 20 odst. na^ih vino- gradov prišlo v poštev za tako obdelavo, toda z obnovo vinogradov, kjer bo raz- dalja najmanj 150 cm, se bo ta odsto- tek znatno dvignil. V strmih terenih pa se bomo posluževali ali ^o^^^n''-^'"' jev, ki vlečejo na jekleni vrvi težld vinogradniški plue ki ri'^n''^ rn ■ ni globine in je uporaben skoraj na vsel terenih. Dnevni efekt df^la oa ie ekroj 20 do 30 arov, kar nadom«<^+' 300 600 delovnih dni, ali pa z uvedbo teras ki nam popolnoma omn