Celje - skladišče D-Per 581/1973 1119731290,2 Vrelci Leto I — Številka 2 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA April 1973 ROGAŠKA SLATINA POTREBUJE NOV HOTEL Nov hotel kategorije A bo predvidoma odprt spomladi leta 1975 Kaptažna dela na novih vrelcih v Rogaški Slatini v letih 1953—1955 so ustvarila povsem nove pogoje za razvoj Rogaške Slatine. Na podlagi teh pogojev je bil leta 1959 izdelan nov program razvoja turističnega centra, ki je vseboval razvojne smeri v času do leta 1980. Že takratne analize so pokazale, da so hotelske kapacitete za eno četrtino manjše, kot so bile pred drugo svetovno vojno, stanje pa se od takrat še ni bistveno spremenilo. Program je vseboval tudi nalogo, da obstoječe hotelske kapacitete v petih letih obnovimo, po letu 1965 pa naj bi prešli h gradnji dveh novih hotelov. Skoraj vse naloge po programu so bile izpolnjene. Obnovili smo vse hotelske objekte, zgrajena je bila bencinska črpalka, zgrajena nova trgovina, nova terapija, nova nali-valnica, nova restavracija Pošta, nova stanovanja, vodovod, asfaltiranje stranskih cest in še mnogo drugih izboljšav je bilo opravljenih v času od leta 1950. Ostala nam je le gradnja hotelskih objektov, ki naj bi bili osnova za nadaljnji turistični razvoj Rogaške Slatine. Pred združitvijo Zdravilišča in Zdrav. gost. podjetja je slednje izdelalo tri idejne projekte za nove hotele. V letih 1962 do 1968 je večkrat zaprosilo banke za investicijske kredite, žal pa ni uspelo dobiti potrebnih sredstev. Zgrajena je bila le restavracija Pošta. Po dokončanju nove nalival-nice smo znova začeli s pripravami za gradnjo novega hotela. Razpisan je bil natečaj za idejno zasnovo. K sodelovanju so bili pozvani trije projektan- ti: ing. Furst Danilo, ing. Ko-rent Franc in ing. Pečenko od Komuna projekta iz Maribora. Posebna strokovna komisija, ki je bila sestavljena iz poznanih strokovnjakov arhitektov, je izbrala kot najboljšo idejno zasnovo projekt ing. Pečenka iz Maribora. Na podlagi te idejne zasnove se sedaj dela glavni projekt, ki bo v mesecu aprilu gotov. Vzporedno z izdelavo glavnega projekta tečejo tudi druge priprave za gradnjo. Na eni strani smo v stalnih stikih z Ljubljansko banko, s katero se dogovarjamo o finančni konstrukciji celotne investicije, na drugi strani pa že pripravljamo teren z rušitvijo nalivalni- ce, pripravljamo potrebno za odkup zemljišča, za izdajo raznih dovoljenj in soglasij ter podobno. Komisija, ki je pripravljala program, se je po dolgih razpravah odločila, naj bo hotel A kategorije. K taki odločitvi je pripomoglo zlasti dejstvo, da so izredno ostri pogoji v predpisih za kategorizacijo hotelov uvrstili naše obstoječe hotelske objekte zelo nizko in da niti enega obstoječih hotelov ne moremo usposobiti za kategorijo A. Veliko število postelj v nižjih kategorijah (1100 postelj) nas sili, da zgradimo nov objekt kategorije A za zahtevnejšo inozemsko kli-entelo. Iz analize večletnega povpraševanja je prav lahko ugotoviti dvoje: — vsako leto je povpraševa- nje po hotelskih sobah močnejše in vse več rezervacij smo morali v zadnjih letih odkloniti; —- povpraševanje po sobah s kopalnico in z večjim hotel- skim udobjem narašča mnogo hitreje kot povpraševanje po slabših sobah. Pričakujemo, da bo življenjski standard tudi v naslednjih letih močno naraščal in da bo povpraševanje v tej smeri še hitreje naraščalo, zato menim, da je bila taka odločitev komisije primerna. Projekt hotela vsebuje: — hotel s 100 enoposteljnimi sobami, 45 dvoposteljnimi sobami in 6 apartmaji, s portir-nico, hotelskim »holom« in z recepcijo za hotel; — restavracijo s 150 mizami, zajtrkovalnico, ki se popoldne spremeni v kavarno, banketno sobo, ki se lahko spremeni tudi v sobo za seminarje, kuhinjo in skladiščnimi prostori ; (Nadaljevanje na 2. strani) r a Vsem članom naše delovne skupnosti iskrene čestitke za 1. MAJ! V__________________________J VRELCI Delo osnovne organizacije ZK Delovanje osnovne organizacije ZK je bilo od pretekle jeseni v znamenju močno povečane aktivnosti. Ta aktivnost pa se je odrazila preko delovanja komunistov tudi na druge organizacije in samoupravne organe v zavodu. Pismo tovariša Tita in predsedstva CK ZKJ je vzpodbudilo komuniste k novim akcijam v boju proti deformacijam v naši družbi in o tem je tekla beseda tudi v naši organizaciji ZK. Pri tem smo ugotovili, kar je bistveno, da pristojni samoupravni organi redno obravnavajo izplačila za kilometrino, potne stroške doma in v tujino in reprezentanco, ker so se prav na teh izplačilih marsikje pojavila žarišča deformacij. Tudi organizacija ZK je ugotovila, da pri teh sredstvih neracionalnega ali nepravilnega trošenja ni bilo. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti pri razdeljevanju namembnih sredstev za stanovanjsko graditev. Razprave v organizaciji pa so pokazale, da bi prav lahko prišlo do nesporazumov v delovni skupnosti zaradi slabe informiranosti delavcev v našem zavodu. Organizacija je na podaji teh razprav sklenila, da je treba pohiteti z izdajo internega glasila. Vsak član naše delovne skupnosti se mora seznaniti s sklepi samoupravnih organov, o delovanju sindikalne organizacije in organizacije ZK, o gospodarjenju in o rezultatih našega gospodarjenja. Toda pisanje o tem glasilu ni dovolj. V organizaciji ZK smo ugotovili tudi dolžnost slehernega člana delovne skupnosti, da glasilo či-ta in se seznani z vsemi problemi organizacije združenega dela. Organizacija se je v svojih razpravah zavzemala za organizacijo političnega izobraževanja. V zadnjih dveh mesecih smo organizirali predavanje, enkrat s temo »Religije in ZK« in drugič s temo »Delavska kontrola«. V bodoče bo-(Nadaljevanje na 5. str.) Kakšna bodo letos nadomestila za letni dopust in zdravljenje DOPUSTI Letošnji sklep delavskega sveta o nadomestilu stroškov za letni dopust se ne razlikuje od lanskega. Tako bo vsak član delovne skupnosti, ki ima pravico do letnega dopusta, tudi letos prejel 500 din kot nadomestilo stroškov za letni dopust. Izplačilo vsem upravičencem hkrati se je v preteklih letih izkazalo kot najprimernejše, saj bi bilo izplačevanje vsakemu posamezniku tik pred odhodom na dopust zamudno, tako zanj kot za likvidaturo in blagajno. Zato bodo tudi letos nadomestila izplačana vsem naenkrat. V tem izplačilu pa niso zajeti sezonci, in sicer velja zanje drugačen znesek nadomestila in tudi čas izplačila je pomaknjen na jesen, ko običajno prenehajo z delom. Vsakemu sezoncu, ki bo letošnjega zadnjega avgusta še v delovnem razmerju, pred tem pa je imel v zadnjih štirih letih, to je od leta 1970 dalje skupno najmanj 24 mesecev zaposlitve pri Zdravilišču, bo v novembru izplačano nadomestilo v znesku 200 din. Enako nadomestilo, to je 200 din, bo prejel tudi vsak vajenec, ki je sklenil učno pogodbo še pred letošnjim letom. To pomeni, da v letošnjem letu sklenjena učna pogodba vajencu še ne daje pravice do nadomestila. Člani delovne skupnosti, ki so upravičeni do nadomestila v znesku 500 din, bodo prejeli nadomestilo tudi za otroke, če bodo na dan 30. junija letos zanje prejemali otroški dodatek. Nadomestilo za vsakega otroka je določeno na 100 din. V letu 1972 je bilo na račun nadomestil stroškov za letni dopust izplačano iz sklada skupne porabe 318.000 dinar- jev, letošnje izplačilo pa predvideva izdatek 350.000 din. ZDRAVLJENJE Delavcev, ki so potrebni zdravljenja v naravnih zdraviliščih, je vsako leto več, zato je tudi lani porabljeni znesek v letošnjem planu povečan za 10.000 din, tako da je v ta namen predvideno 30.000 din. Komisija za družbena in socialna vprašanja se je v razpisu, ki ga je objavila v začetku aprila, opredelila v glavnem za enake kriterije kot so veljali lani, le višino nadome-tila je vskladila s priporočilom delavskega sveta, naj ne presega zneska, ki ga zdravilišča za zdravljenje zaračunavajo plačnikom, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o pošiljanju na zdravljenje. Lani, ko višina nadomestila ni bila omejena ali vsaj približno vnaprej znana, komisija ni bila v stanju ustrezno gospodariti z odobrenimi sredstvi. Dogajalo se je namreč, da so razlike med izplačanimi nadomestili znašale tudi do 1.000 din, kar je bilo odvisno pač od obsega storitev, ki jih je upravičenec v zdravilišču, kjer se je zdravil, naročil oziroma koristil. Zdravilišča, ki pridejo v poštev za člane naše delovne skupnosti, smo zaprosili za sporočilo, kolikšna je pogodbena cena oskrbnega dne in za njihov pristanek, da bodo po takšni ceni zaračunavali zdravljenje tudi našim članom. Ko bodo cene znane, bo komisija lahko odobrila toliko zdravljenj, kolikor je na razpolago zanje odobrenih sredstev. Prosilec, ki je v delovnem razmerju z Zdraviliščem neprekinjeno najmanj tri leta in vlogi za odobritev zdravljenja priloži potrdilo našega zdravnika, da mu je zdravljenje v naravnem zdravilišču potrebno, bo prišel na seznam upravičencev za odobritev zdravljenja. Če bo več upravičencev kot je na razpolago denarja v ta namen, bo komisija dala prednost prosilcem s slabšim socialnim stanjem. Prednost bodo imeli tudi upravičenci, ki bodo prvič zaprosili za zdravljenje, več kot dvakrat zaporedoma pa zdravljenje ne bo odobreno. Upravičenec, ki mu bo zdravljenje odobreno, bo pred odhodom v zdravilišče prejel kreditno pismo, glaseče na tolikšen znesek, kolikor znaša pogodbena cena 14 dnevnega zdravljenja. V zdraviliščih, ki ne bodo nudila zdravljenja po pogodbeni ceni, bo moral razliko med pogodbeno ceno in dejansko zaračunanimi stroški plačati upravičenec iz svojega žepa. Pogoj za plačilo stroškov zdravljenja je, kot v prejšnjih letih tudi letos ta, da gre član naše delovne skupnosti na zdravljenje pred sezono ali po njej in da se zdravi v času letnega dopusta. Navedene pogoje in izhodišča za odobravanje zdravljenj je komisija že objavila v razpisu, čeprav jih delavski svet za letošnje leto še ni potrdil. Komisija je tako ravnala z namenom, da bodo do prve prihodnje seje delavskega sveta zbrane že vse vloge in v dobri veri, da pooblastilo za objavo razpisa, dano lani, velja tudi za letos. Tudi če bi delavski svet predpisal strožje pogoje za odobravanje zdravljenja, je malo verjetno, da se bo kdo od prosilcev odpovedal zdravljenju. Prav je, da vsem, ki bodo prišli v ožji izbor, zaželimo uspešno zdravljenje. K. V. Rogaška Slatina potrebuje nov hotel (Nadaljevanje s 1. strani) —- zaprt plavalni bazen 17 X X 10 m s saunami, bifejem in dvosteznim kegljiščem; — trgovske lokale ob glavni promenadi od Zdraviliškega doma do nove terapije. Tu bodo lokali za prodajo časopisov, revij in spominkov, lokal za prodajo kožnih izdelkov, tobačnih izdelkov in drugega blaga, ki so potrebni gostom v času bivanja v Rogaški Slatini. Na dvoriščni strani bo imel hotel še moški in ženski frizerski salon in lokal za pedikuro in kozmetiko. Pri načrtovanju novega objekta smo se odločili tudi za prestavitev stare pralnice, ki se bo morala seveda novim kapacitetam primerno povečati. K temu nas silijo nemogoči pogoji dela v stari pralnici, kjer bi bila vsa večja vlaganja zaradi dotrajanosti objekta zaman. K tej odločitvi je pripomogel seveda tudi perspektivni razvoj Rogaške Slatine, po katerem se bodo vsi objekti ob progi rušili. Kolikor bomo uspeli zagotoviti finančna sredstva, bo nov objekt odprt spomladi leta 1975. Naj k temu dodam, da nas do otvoritve čaka še mnogo dela. Izšolati bomo morali nove mlade ljudi, ki bodo usposobljeni streči vse bolj zahtevnejšim gostom, pripraviti bo treba nove kapacitete v terapiji, pripraviti športna igrišča kot nepogrešljiv del zdravljenja, rekreacije pa tudi zabave gostov, ki so vse zahtevnejši, urediti nočno življenje in ne nazadnje, urediti je treba poti, ceste in parke v neposredni bližini Rogaške Slatine. Nov hotel bo pomenil novo kvaliteto Rogaške Slatine kot celote, pomenil pa bo nedvomno tudi nov člen v naporih pri dolgoročnem razvoju turizma na tem območju slabo razvite vzhodne Slovenije. Na novo bomo zaposlili nad 100 ljudi, kar bo pripomoglo k dvigu življenjske ravni tega območja. LOJZE METELKO NEKAJ O NALOGAH STROKOVNIH SLUŽB Nove naloge zahtevajo temeljitejše organizacijske predpriprave strokovnih služb Naše dnevne delovne naloge izvršujemo na več ali manj utečen način. Zahteve gostov in kupcev pa se menjajo, spremembe v političnem in gospodarskem življenju družbe zahtevajo tudi našo prilagoditev. Spoznavamo, da nekaj, kar smo včeraj imeli za ustrezno, danes ni več primerno. Pred nami se pojavljajo nove naloge in spoznanja, da jim z vpeljano prakso ne bomo več kos. Nekaj jih rešujemo sproti, včasih bolj, včasih manj uspešno, nekatere naloge pa so takšne, da za izvršitev zahtevajo temeljitejše organizacijske predpriprave strokovnih služb. Strokovni kolegij kot posvetovalni organ glavnega direktorja te naloge po potrebi opredeli in določi nosilce za njihovo izvršitev. Na seji v marcu letos jih je določil takole: S stacionarijem v 3. nadstropju Zdraviliškega doma bolniki zaradi slabega ogrevanja niso zadovoljni, zato bomo v jeseni stacionarij preselili v Styrio ali v 2. nadstropje Zdraviliškega doma. Zdravstvena služba pripravi konkreten predlog za preureditev dosedanjega stacionarija v Novi terapiji. Obstaja možnost za ustanovitev endoskopskega centra v naši ambulanti. Šef zdravnik bo pripravil pismen predlog o organizaciji in potrebnih sredstvih. Predlog bo podlaga za razgovore in dogovor z zavodom za socialno zavarovanje o ustanovitvi. Uspehi shujševalne kure potrjujejo pravilnost njene usmeritve, treba pa jo je še dopolnjevati z uvajanjem novih dietnih metod s poudarkom na Donat vodi in ostalih posebnostih naše zdravilne kure. Vodstvi zdravstvene in gostinske enote se dogovorita o takšni organizaciji strežbe, da bodo shujševalci ločeni od ostalih gostov. Gostinska enota poskrbi za prepoved kajenja v vseh jedilnicah, kadar strežejo glavne obroke. Posebna delovna skupina pripravi predlog za razdelitev dela pri razporejanju postopkov in za odpravo honorarnega dela statistične evidence v sprejemni pisarni zdravstva. Treba je zagotoviti kader za rentgenski kabinet. Za razpis štipendije rentgenskemu tehniku poskrbi kadrovska služba. Vodstvo zdravstvene enote pa poišče interesenta za specializacijo iz rentgenologije. Tako kot imamo urejeno lastno rentgensko službo tudi za potrebe zavarovancev z bližnjega območja, skušamo urediti tudi lastno dermatološko službo, saj imamo zdrav- nico specialistko te stroke. V ta namen vodstvo splošno kadrovskega sektorja stopi v stik z Zdravstvenim domom in Zavodom za socialno zavarovanje Celje. Posebna delovna skupina, sestavljena iz odgovornih delavcev zainteresiranih služb, prouči predlog za delitev gimnastike na dopoldanski in popoldanski del v zimskem času, za organizacijo kratkih izletov kot sestavnega dela paketa zdraviliških storitev in za ponovno uvedbo sprehodov kot sestavnega dela kure. Direktor gostinstva in šef zdravnik organizirata občasne sestanke z gosti. Upravnik hotelov poskrbi, da bo vsak gost ob prihodu dobil v recepciji pismena navodila, kako in kje naj se glede na namen prihoda v zdravilišču giblje. Upravnik hotelov in vodja sprejemne pisarne zdravstva se med seboj dogovorita, kdaj mora sprejemna pisarna zdravstva organizirati nedeljsko dežurno službo. Vodstvo gostinske enote organizira in izpelje predvsem spomladi in jeseni obisk naših sedanjih in potencialnih poslovnih partnerjev. Vodstvo gostinske enote uredi službo nosačev, predvidi organizacijo za sprejem šolskih izletov in pripravi predlog za izposojanje biciklov. Upravnik restavracij izdela konkreten predlog za ustreznejše vrendotenje dela pri prometu a la carte. Vljudnost do gostov in neoporečen zunanji izgled delavcev sta nujni lastnosti delavcev, ki imajo pri delu stik z gosti. Vodje enot in sektorjev imajo stalno nalogo vzgajati delavce v tem smislu. Neoporečen zunanji izgled pomeni, da delavke in delavci nosijo vedno čiste obleke, da imajo ženske urejene pričeske, da so moški obriti in nosijo kravate, vsi pa imajo čiste in negovane roke. Posebna delovna skupina, sestavljena iz odgovornih delavcev restavracijskega in hotelskega sektorja, pralnice, fizioterapije in inventarnega oddelka, uredi centralno gospodarjenje s perilom in de- lovnimi oblekami. Ta skupina poskrbi tudi za uresničenje že stare zahteve, da se delovne obleke opremijo z emblemi zdravilišča. Problematiko, ki izhaja iz nujnega sodelovanja med proizvodnjo in prodajo slatine in plina, rešuje koordinacijski odbor, ki se mora pod vodstvom direktorja komerciale redno sestajati. Vodstvi komerciale in polnilnice ukreneta vse potrebno, da podjetje »Donat«, ki opravlja za nas prevozniške storitve, preide v celoti na prevoz s paletami. Zdravilišče ima interes, da so ceste in poti v okolici urejene, zato predlaga Krajevni skupnosti ustanovitev koordinacijskega odbora, ki bo reševal vprašanja financiranja in urejevanja teh cest. Upravnik parkov organizira odvoz smeti in odpadkov na primerno novo odlagalno zemljišče. Ko novi delavci stopajo na delo, morajo vodje enot in sektorjev poskrbeti, da so seznanjeni s predpisi o varstvu pri delu. Sporočanje novih potreb po delavcih, nastop in prenehanje dela, premestitve in vse druge zadeve v zvezi z delovnim razmerjem morajo enote in sektorji javljati splošno kadrovskemu sektorju tako pravočasno, da je mogoče formalnosti izpeljati v zakonitih rokih. Kot normativ zalog materiala in embalaže v letošnjem letu velja ugotovljena višina teh zalog v preteklem letu. O stanju zalog zadnjega dne v mesecu daje ekonomsko finančni sektor pismeni pregled. Ekonomsko finančni sektor izdela tudi predlog ključnih kazalcev, na podlagi katerih bo kolegij enkrat mesečno razpravljal o izpolnjevanju plana in ugotovitve sporočal samoupravnim organom. Uveljavitev ustavnih dopolnil, spremljajoča in druga zakonodaja ter lastne potrebe nalagajo izdajo množice internih aktov. V ta namen bodo formirane delovne skupine, ki bodo imele dolžnost pripraviti osnutke. Posamezne nosilce nalog in sodelavce imenuje glavni direktor. Za zaključek poziv k sodelovanju: Več ljudi več ve. Kdor dela, tudi razmišlja, kako bi lahko boljše delal sam, kako sodelavec. Zaupajte svoja razmišljanja našemu glasilu, predlagajte, kaj je treba spremeniti, kaj je treba izpolniti, kaj ukreniti, da bo naše poslovanje uspešnejše. Kdor ni uk pisanja, naj zaupa svoje predloge ustno uredniškemu odboru, ki bo poskrbel, da dobijo za pismeno objavo potrebno obliko. K. V. INICIATIVNI ODBOR STRELSKE DRUŽINE TEMPEL ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Obvestilo Članom kolektiva zdravilišča Iniciativni odbor strelske družine TEMPEL namerava v okviru svojega programa organizirati tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo 20. maja od 9. do 11. ure ter 23. maja od 14. do 18. ure. Udeležile naj bi sc ga naslednje ekipe: — restavracijski sektor — hotelski sektor — enota zdravstvo — enota za investicije in vzdrževanje — polnilnica — skupne službe — mladinci in mladinke Da bi bilo tekmovanje čimbolj uspešno, omogočamo . vsem interesentom trening v delavnici za investicije in vzdrževanje (stara hidroterapija), — in to vsako sredo med 14. in 17. uro ter vsako nedeljo med 9. in 12. uro. Pravila tekmovanja (propozicije): 1. Vsaka enota lahko prijavi neomejeno število ekip. 2. Ekipa šteje 4 člane. 3. Ekipe so lahko moške, ženske ali mešane. 4. Med tekmovanjem članov ekip ni možno zamenjavati. 5. V konkurenci posameznikov lahko tekmuje vsak, ki ga enota ni prijavila v ekipi. 6. Med tekmovanjem ima vsak strelec pravico na 10 poizkusnih ter 20 tekmovalnih metkov. 7. V vsako tarčo je dovoljeno ustreliti pet metkov. 8. Vsak strelec ima na razpolago dvajset minut. 9. Med tekmovanjem se tekmovalce ne sme motiti. 10. Za najboljše plasirane ekipe in posameznike so pripravljena priznanja in nagrade. Za odbor BRANKO PADAN Zdravilišče Rogaška Slatina pred novo razvojno fazo Ob 400-letnici prve analize mineralne vode iz Rogaške Slatine o ►J H rt > (Nadaljevanje in konec) Dočim prevladuje pri DO-NATU, med značilnimi kationi, torej magnezijev ion, prevla- duje pri TEMPLU natrijev ion, glede na anione pa sta obe vodi enako karakterizirani. Bistvena razlika med obema vodama je v koncentraciji Mg-in sulfatnih ionov, vseh raztopljenih mineralnih snovi in v njihovi alkaliteti. Vsebnost Mg++ ionov Vsebnost SO”4 ionov Alkaliteta Preostanek po izparevanju (sušina pri 180° C) Vrelec mg/kg mg/kg mg HC03’/kg mval/kg g/kg DONAT 859 1574 6605 108,2 7,32 TEMPEL 156 762 2820 46,2 3,52 Za obe vrsti mineralne vode iz Rogaške Slatine je torej predvsem značilna relativno visoka vsebnost na biokemijsko zelo pomembnih sestavinah, na magnezijevem in SO”z,-ionu. Zaradi njene viso- Piše: m gr. VOJKO OZIM ke koncentracije imata obe vodi, predvsem pa DONAT, značilen organoleptičen, nekoliko grenak okus, ki izvira od raztopljenega MgS04 (grenka sol). Ker vsebujeta obe vodi tudi več kot 1 g/l C02, sta označeni kot »kislici«. Novinarska konferenca s turističnimi novinarji V soboto 7. aprila nam je uspelo organizirati novinarsko konferenco, katere se je udeležilo 8 znanih slovenskih novinarjev — zastopnikov RTV ter večjih slovenskih časnikov. Konferenco je vodil tovariš Milenko Šober — redaktor RTV Ljubljana ter priznani mednarodni turistični delavec. S strani Zdravilišča so se konference udeležili glavni direktor tov. Lojze Libnik, dr. Milan Istenič in Tone Napast. Po kratkih poročilih oz. pregledu dosedanjega dela in razvoja zdravilišča se je razvila obširna diskusija. Prisotni novinarji so se zanimali predvsem o naših možnostih nadaljnje izgradnje, o dietni prehrani, o organizirani shujševalni kuri. Posebej smo jih opozorili na gradnjo novega hotela, na planirano izgradnjo infrastrukture (rekreacijski objekti, razsvetljava). Dočim je pri vodi TEMPEL celokupna koncentracija vseh raztopljenih snovi še ravno tolikšna, da sicer grenki priokus MgSO/, še ne pride posebno do izraza, pa tudi alkaliteta vode je zmerna, sta pri vodi DONAT tako koncentracija vseh raztopljenih snovi, zlasti MgSO-, in alkaliteta že tolikšni, da ima ta voda povsem značilen, specifičen okus, seveda pa tudi močneje izražene fiziološke lastnosti, tako na zdrav, kot na bolehen človeški organizem. Vidni dokaz teh dejstev je, da voda TEMPEL pri mešanju z vini mešanice ne temni, da ima prijeten osvežujoč okus in je zato izrazito ugodna namizna, za vsakodnevno splošno uporabno primerna mineralna voda, brez neposredno zaznavnih fizioloških vplivov. Obratno pa se voda DONAT z vini sploh ne meša, saj močno in takoj potemni mešanico, ima učinkovito, četudi ugodno-bla-go, fiziološko odvajalno delovanje, pri tem pa že specifičen, močan organoleptični okus po grenki soli — MgSO/„ ki je vsebuje skoraj 2 g/liter. Vsled tega je DONAT voda izrazito zdravilna voda, ki jo je potrebno piti po zdravniških navodilih, čeprav deluje za zdrav organizem predvsem kot pri-rodni purgativ. Besedo o zdravilnih lastnostih rogaških mineralnih vod seveda prepuščamo zdravnikom-balneologom, ki so ta vprašanja posebej obdelali. Po vsem navedenem se mineralne vode iz Rogaške Slatine zelo razlikujejo ne le od navadne pitne vode, kot je iz podane primerjave lepo razvidno, temveč tudi od praktično vseh drugih mineralnih vod, ki so dan-danes razpoložljive v Jugoslaviji, pa tudi od vseh znanih mineralnih vod v Evropi. Predvsem mineralnih vod z balneokemij skimi karakteristikami vode DONAT v Evropi sploh ni zaslediti, zato je tudi ne moremo primerjati z nobeno od drugih svetovnoznanih mineralnih vod. DONAT voda je dejansko edinstvena po svoji sestavi in po svojih učinkih, zato ni slučaj, da so v daljni in bližnji preteklosti prihajali in še prihajajo prav zaradi te vode v Rogaško Slatino ne le številni pacienti in rekonvalescenti, temveč tudi znanstveniki, ki jo proučujejo iz najrazličnejših stališč. Najbolj pomembno pri tem pa je, da mineralne vode iz Rogaške Slatine praktično ne vsebujejo kuhinjske soli (NaCl), saj je imajo v povprečju 89 mg/liter, in sicer pri obeh navedenih ti- pih mineralnih vod približno enako množino. Ta količina pa predstavlja ob podani sestavi: pri vodi DONAT: 1,2®/o in pri vodi TEMPEL: 2,5»/o od celotnega suhega preostanka vode. Mineralna voda TEMPEL je slična, pri sicer nekoliko manjšem deležu na kalcijevih ionih, glasovitim mineralnim vodam iz Pyrmonta in Imnaua v Zahodni Nemčiji. Strukturno razliko med balneokemi j skima tipoma vod DONAT in TEMPEL lahko prikažemo tudi glede na vsebnost hipotetičnih soli, ki jih vodi vsebujeta v raztopljenem stanju. Te sestavine bi bile naslednje (v mekv ”/»): 1. Mg/Ca/HC03/2 2. NaHC03 3. MgS04 4. Na/K/Cl 5. Na2/K2/S04 Se lepše vidimo navedeno razliko v grafikonih tabele 2, ki podaja strukturno sestavo obeh vod ter njuno mineralizacijo (kot sušino pri 180° C): 15 o, c O E 40,5 20,5 35,5 52,1 23,0 20,1 0,8 2,5 — 4,4 Strukturna sestava mineralizacije (grafični prikaz) S"' S O M£) tn DONAT' TEMPEL" 4 5 LEGENDA: 1. Mg/Ca/HC03/2 2. NaHCOg 3. MgSO/, 4. Na/K/Cl 5. Na2/K2/S04 Zlasti po gornjem grafičnem prikazu je očitna bistvena razlika med obema vrstama mineralnih vod v Rogaški Slatini, ki ima po vsej verjetnosti vzrok v tem, da vrelci DONAT dovajajo na površje visoko mineralizirano vodo iz velikih globin zemeljske skorje, dočim so vode iz vrelcev TEMPEL rezultat podzemskega mešanja globinskih in vadoznih vod na plitvejših horizontih. Obe vrsti vod vsebujeta pomembne količine juvenilnega (vulkanskega) C02 plina, ki jima daje značaj »kisle vode«, oz. »kislice«. Omenimo naj še, da obe vodi vsebujeta na vrelcih več prirodnega C02 plina, kot je v njih topen, zato se prebitek (višek) plina že na vrelčnih zajetjih iz mineralne vode ločuje in zbira v plinohramu. Ta C02 plin se pozneje, med postopkom polnitve mineralnih vod v steklenice, vodi ponovno dodaja, in sicer do tiste količine, ki ji daje optimalni organoleptični okus, s čimer obenem do določene mere preprečujemo izpadanje netopnih karbonatov in tako vodo stabiliziramo. Še razpoložljivi pri-rodni C02 plin, pa se v posebnem obratu suši in vtekočinja ter polni v jeklenke za prodajo prehrambeni in drugi industriji, kjer je zlasti zaradi svoje izjemne čistoče (nad 99,5 °/o C02) zelo zaželen. Posebno zanimiva je sodobna uporaba naj čistejšega, posebej sušenega C02 plina za varjenje, za kar je Č02 plin iz Rogaške Slatine zlasti primeren in upoštevan. Plin, ki se v ta namen v Rogaški Slatini specialno suši in polni v jeklenke, vsebuje nad 99,8 ®/o C02 in največ 100 mg vlage/m3. Če ob zaključku strnemo navedeni prikaz o vrelcih mineralnih vod iz Rogaške Slatine, lahko ugotovimo: V Rogaški Slatini imamo na razpolago dva tipa povsem specifičnih visoko kvalitetnih mineralnih vod: — zdravilno mineralno vodo DONAT, ki se odlikuje po svoji vsebnosti Mg in sulfatnih ionov, visoki alkaliteti in visoki celokupni mineralizaciji. Po svoji balneološki klasifikaciji je ta voda edinstvena v Evropi in se naj zato uporablja predvsem po zdravniških nasvetih. Koristna je zdravemu organizmu kot preventiva, bolehnemu pa kot dopolnitev k indicirani terapiji, ni pa primerna za mešanje z vini. —• namizno mineralno vodo TEMPEL, ki ima nekoliko drugačno, vendar prav tako specifično kemijsko sestavo, se pa nasprotno kot DONAT, zelo dobro meša z vini. Zaradi svoje posebne kemijske sestave in nižje mineralizacije ima mnogo blažje fiziološko delovanje kot voda DONAT, in je zato vsesplošno priporočljiva, zlasti tistim ljudem, ki v poklicu mnogo sedijo ali se sploh manj gibljejo, kot pijača, ki naj nadomešča pitje navadne pitne vode. Četudi se to razume samo po sebi, so vse mineralne vode iz Rogaške Slatine bakteriološko izjemno čiste, k čemer prispeva — ne nazadnje — stalni najskrbnejši strokovni nadzor nad vrelčnimi napravami in nove, najsodobnejše, povsem avtomatizirane naprave za polnitev mineralne vode, dane v obratovanje v novo zgrajeni nalivalnici v sredini leta 1972. Tudi v pogledu sanitarno-higi-jenskega standarda so mineralne vode iz Rogaške Slatine zato v evropskem merilu med vodilnimi. Primerjalna analiza mineralnih vod 1 kg vode vsebuje DONAT (I.) TEMPEL Navadna pitna voda: »ljubljanski vodovod«* mg mg mg Kationi : Amonij (NH(+) 1,6 0,6 0,05 Litij (Li+) 1,9 0,3 0,0 Natrij (Na+) 1170 856 1,70 Kalij (K+) 22 14 0,60 Kalcij (Ca2+) 398 262 61,1 Stroncij (Sr2+) 7,2 4,6 0,0 Magnezij (Mg2+) 859 156 16,1 Železo (Fe2+) 0,3 0,1 0,05 Mangan (Mn2+) 0,07 0,06 0,01 Aluminij (A13+) 0,3 0,2 0,01 Skupaj kationi 2460 1294 79,62 Anioni: Fluorid (F—) 0,25 0.2 0,0 Klorid (Cl—) 50,8 56,7 3,7 Bromid (Br—) 2,6 0,4 0,0 ■Todid (J—) 0,10 0,08 0,0 Nitrat (NO-—) 0,5 1.86 5,4 Sulfat (SO/,2—) 1574 762 13,3 Hidrogenfosfat (HPO/,2—) 0,3 0,1 0,01 Hidrogenkarbonat (HC03—) 6605 2820 243,0 Skupaj anioni 8234 3641 265,4 Šibki elektroliti: Metaborova kislina (HBOo) 16,0 4,9 0,0 Metasilicijeva kislina (FLŠiO.-j) 85 75 4,8 Prosta ogljikova kislina (C02) 2540 3230 10,1 Celotna količina trdnih sestavin 10795 5015 349,8 Celotna količina vseh sestavin 13335 8245 359,9 Izparilni preostanek pri 105° C Izparilni preostanek pri 180° C Gostota pri 18° C Gostota pri 20° C Specifična prevodnost pri 18° C 7,53 g/kg 7,32 g/kg 1,00781 g/ml 1,00727 g/ml 8,2 mS cm—1 3,57 g/kg 3,52 g/kg 1.00299 g/ml 1,00244 g/ml 4.41 mS cm—1 0,226 g/kg Specifična prevodnost pri 20° C Znižanje zmrzišča 8,6 mS cm—1 — 0,401° C 4,64 mS cm—1 — 0,213° C 0,371 mS cm—1 pH 6,68 6,43 7,7 Costi o nas Dragi tovariši, čutim, dolžnost, da iz hvaležnosti napišem nekaj besed o delovanju Vaše vode DONAT: Star sem. 54 let. Ze od rane mladosti imam večje ali manjše težave, ki izvirajo iz neredne in trde stolice. Le v slučaju, da sem dnevno jedel večje količine kuhane zelenjave, sem imel normalno stolico. Po zdravnikovem nasvetu sem užival razne soli, praške, čaje za lažje odvajanje, vendar vse ni nič pomagalo. Včasih sem imel bolečine na koncu debelega črevesa, opažal sem tudi sluz. Pogosto sem imel občutek polnosti v želodcu. Pogosto so moje težave spremljali tudi glavoboli in splošno slabo počutje. Od 1. I. 1973 vsak dan pijem 3—4 del DON AT A, in to v naslednjih časovnih razmakih: po kosilu 1 del, nato med 15. do 16. uro 1 del ter po večerji 1 do 2 del v mešanici z belim istrskim vinom. Hranim se na isti način kot prej. Srečen sem, ker je moja stolica urejena, brez kakršnihkoli težav vsako jutro ob istem času. Prepričan sem, da je mojemu zadovoljstvu pripomoglo redno uživanje DONATA. Morda boste težko verjeli, toda počutim se prerojenega, osvobojen vseh skrbi in težav, ki sem Vam jih navedel. Prosim, da mi oprostite, ker Vas obremenjujem s svojimi osebnimi težavami ter sedanjim zadovoljstvom. Tovariški pozdrav IVAN PUSTIJANAC Pula, Jeretova 17 b Pula, dne 28. III. 1973 Delo osnovne organizacije ZK (Nadaljevanje z 2. str.) mo vabili na taka predavanja tudi druge, ki niso člani ZK. Se nekaj besed o širjenju vrst v naši organizaciji. S pomočjo mladinske organizacije bomo ZK pomladili z novimi člani. Sprejeli bomo nove člane, mlade, pridne in perspektivne delavce, ki bodo pripravljeni sodelovati v naši organizaciji in se boriti za načela naše socialistične in samoupravne družbe z delavskim razredom na čelu. LOJZE METELKO *analiza Kemijskega inštituta »B. Kidrič«, v Ljubljani, 1967 5 VRELCI Sklepi 29. seje delavskega sveta (22.3.1973) 1. V celoti so bili sprejeti naslednji predlogi planov za leto 1973: nabava drobnega inventarja in delovnih oblek po enotah, načrt formiranja in koriščenja denarnih sredstev skupne porabe ter finančni načrt sredstev za investicije in odplačila posojil. 2. Osvojijo se predlogi o podpisu samoupravnega sporazuma o financiranju komunalnih del, družbeni dogovor o razvoju in financiranju otroškega varstva na področju občine Šmarje pri Jelšah ter samoupravni sporazum na KZZSZ Celje o zagotavljanju sredstev za leto 1973. 3. Poslovni predmet Zdravilišča Rogaška Slatina se razširi še za dejavnost Centra za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod v Mariboru. Dodatna dejavnost se registrira pri Gospodarskem sodišču v Celju. 4. DS je soglasno odobril kredit za gradnjo vodovoda naslednjim prosilcem: Antolinc Adolfu 4500 din Dragovan Kristini 5000 din Rep Stanku 5000 din Rok za vračilo kredita je eno leto, obrestna mera 2 %>. 5. Kvota 200.000 din, namenjena za kredite individualnih gradenj, se poveča za Akcijski program osnovne organizacije sindikata Ko uvajamo nove gospodarske in politične spremembe ter gradimo novo ustavo, upoštevajoč pismo tovariša Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ, sklepa seje CK ZK in na temelju dosedanjega izpolnjevanja nalog akcijskega programa sprejetega na konferenci slovenskih sindikatov, si zastavljamo akcijski program. Ob tem v Zvezi sindikatov poudarjamo, da je za utrditev in hitrejši razvoj naše samoupravne socialistične družbe pomembno usklajeno delo vseh družbenih dejavnikov, še zlasti političnih organizacij na temelju integralne aktivnosti vsake posebej in polne odgovornosti vsake pred svojim članstvom. Zato moramo sindikati zaostriti odgovornost v lastnih vrstah in se še bolj I organizirati, da bomo sposobni spodbujati posamezne akcije, jih strokovno pripraviti in uspešno voditi. Sedanji trenutek razreševanja aktualnih nalog terja dosledno uresničevanje zgoraj navedenih sklepov. Sindikati razglašamo naslednja vprašanja kot prednostna za obdobje od januarja do 30. junija 1973: — uveljavljanje ustavnih dopolnil — gibanje gospodarstva — izobraževanje in kultura ■— informacije — samoupravno sporazumevanje — rekreacija in oddih — stanovanjska politika — metode delovanja sindikata — splošni ljudski odpor UVELJAVLJANJE USTAVNIH DOPOLNIL Zavedajoč se, da gre pri uveljavljanju ustavnih dopolnil za globalne družbenoekonomske spremembe za nadaljnji razvoj naših socialističnih družbenih odnosov, bomo vse naše sile še nadalje in še aktivneje usmerili v uresničevanje ustavnih dopolnil. Delovali bomo na tem, da v vseh organizacijah združenega dela in TOZD delavci neposredno odločajo o tem, kako se bodo samoupravno organizirali, da bi lahko zagotovili temelj no pravico, ki jim jo daje ustava, da neposredno odločajo o vseh pomembnih vprašanjih ustvarjanja in delitve dohodka, kakor tudi o vseh tistih vprašanjih, ki so pomembna za njihov osebni in družbeni standard. REKREACIJA IN ODDIH Naprošamo vse zainteresirane, ki želijo svoj letni dopust koristiti v počitniških domovih ob morju, da se prijavijo do 5. maja 1973 pri tajnici osnovne organizacije sindikata, Cvetki Krumpak. Če bo prijavljenih vsaj 30 oseb, bomo letovanje organizirali s posredovanjem osnovne organizacije, sindikata. Vse člane osnovne organizacije sindikata obveščamo, da je občinski odbor sindikata organiziral brezplačno pravno pomoč in jo članom sindikata zagotavlja za uveljavitev in varstvo samoupravnih pravic ter pravic iz delovnega razmerja. Služba pravne pomoči posluje v Šmarju vsak ponedeljek od 7. do 10. ure v pisarni odvetnika Rojsa Pavla; v Rogaški Slatini pa vsak torek od 16. do 17. ure na Krajevnem uradu. Vsa pojasnila lahko dobite pri predsedniku osnovne organizacije sindikata. FRANC HERIC 80.000 din, ki je bil prvotno namenjen za adaptacije. Krediti se bodo odobravali predvsem tistim potrošnikom, ki bodo gradnjo predvidoma končali letos ali v letu 1974 ter tako izpraznili stanovanja v zdraviliškem stanovanjskem fondu. 6. Na predlog Občinskega odbora ZB NOV Šmarje pri Jelšah DS soglasno sklene, da j Zdravilišče prevzame med svoja osnovna sredstva spomenik NOB v parku ter poskrbi za primerno ureditev. 7. Skladišče mineralne vode v Beogradu, ki je bilo s sklepom 27. seje DS ukinjeno, se ponovno odpre pod naslednjimi pogoji: a) vsa osnovna sredstva in inventar Zdravilišča se preseli v nove skladiščne prostore b) sprejme se predlog potnika Broza za spremenjeni način organizacije dela v skladišču, ki naj bi zagotovil znižanje stroškov po steklenici. c) odpre in zasede se delovno mesto potnika za detajli-stično mrežo v Beogradu č) do 30. junija letos posluje skladišče pogojno, to se pravi, kolikor poslovanje do predvidenega roka ne bo potekalo v okviru predvidenih stroškov in ne bo ustvarjen planirani promet, bo DS razpravljal o nepreklicni ukinitvi. 8. Nadomestila stroškov za letni dopust so enaka kot v lanskem letu (glej posebni zapis v tej številki glasila) 9. Tov. Strmčnik Marjanu se odobri njegova prošnja v zvezi s prijavo popoldanske obrti njegove stroke. 10. DS imenuje v upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada Skupščine občine Šmarje pri Jelšah tov. Kegu Ivanko. 11. V letu 1973 se izplačujejo odpravnine v višini poprečnega osebnega dohodka zavoda v letu 1972. Obisk kupcev mineralne vode DVE SKUPINI TRGOVSKIH POSLOVODIJ IZ KOROŠKE V ROGAŠKI SLATINI 1. in 9. aprila sta prišli na naše povabilo ter v organizaciji uvoznika mineralne vode na Koroškem — firme Breznik — v Rogaško Slatino dve skupini trgovskih poslovodij. Prva skupina je bila od firme KONSUM iz Celovca, druga pa od firme A. u. O. iz Gospe Svete. Izkušnje so namreč pokazale, da je najboljša reklama za povečanje prodaje obisk trgovcev oziroma poznavanje »hiše«, katere blago prodajajo, saj se je po podobnem obisku v letu 1971 prodaja povečala za ca. 50 ”/0. Razen družabnega dela — svečanega kosila oz. večerje v zdraviliški dvorani, smo obiskovalcem pripravili strokovna predavanja. O zdravilnosti mineralne vode DONAT ter njenem učinkovanju na človeški organizem je govoril šef zdravnik prof. dr. Zaveršnik, o kemičnih lastnostih ter zgodovini izkoriščanja rogaških vrelcev pa direktor Centra za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod m gr. Ozim. Obe predavanji so obiskovalci z velikim zanimanjem poslušali, saj je bil za marsikoga DONAT predtem le »mineralna voda iz Rogaške Slatine«, ki jo je prodajal med množico drugih vod, ne da bi vedel, kakšno bogastvo mineralov vsebuje in kako so ti za človekovo zdravje pomembni. Po predavanjih so si gosti ogledali pivnico mineralne vode ter novi polnilni obrat, kjer so se seznanili z najnovejšimi izsledki tovrstne tehnologije. Od naših koroških poslovnih partnerjev smo se poslovili v upanju na čim boljše sodelovanje v prihodnje ter na čim večji plasma naše vode na tem delu avstrijskega tržišča. I. N. Jaki v Rogaški Slatini V razstavnem salonu pivnice mineralne vode razstavlja svoja dela eden najpomembnejših jugoslovanskih sodobnih likovnih ustvarjalcev Jože Horvat-Jaki. Pričujoči cikel zajema specifičen lik Jaki j e ve umetnosti, katero odlikuje svojevrstna tehnika ter nenavadna barvna skala. Razstava bo odprta do 5. maja. VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 600 izvodov in ga dobivajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk.