primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBClN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 31. avgusta 1984	a			 Št. 21
	
VSEBINA	
Občina Postojna —	SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Postojna v !. polletju 19S4 Občina !zo!a —	SKLEP o objavi podatkov o doseženi rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu občine !zo!a po periodičnih obračunih za obdobje januar-junij 1984 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna —	SKLEP o povišanju stanarine —	SKLEP o povišanju najemnin za poslovne prostore	Občinska skupnost sociainega varstva Sežana —	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Sežana —	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Sežana —	STATUT občinske skupnosti socialnega varstva Sežana Občinska raziskovala skupnost Sežana —	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Sežana —	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Sežana —	STATUT občinske raziskovalne skupnosti Sežana
Občinska skupnost sociainega skrbstva Sežana —	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Sežana —	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Sežana —	STATUT občinske skupnosti socialnega skrbstva Sežana -	Teiesnokuituma skupnost Sežana —	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti občine Sežana —	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti občine Sežana —	STATUT telesnokulturne skupnosti občine Sežana.
OBČINA POSTOJNA	
Izvršni svet Skupščine občine Postojna je na podlagi 2. in 223. člena Statuta občine, na podlagi 8. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984, na predlog Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj dne 17. 8. 84 na 69. redni seji sprejel naslednji SKLEP 0 OBJAVI PODATKOV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE POSTOJNA V !. POLLETJU 1984	2. Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, ki upoštevajo usmeritve 7. člena Dogovora za leto 1984 ii\za primerjavo upoštevajo, kot družbenopolitično skupnost občino, lahko uskladijo osebne dohodke z navedeno stopnjo rasti, če je to v skladu z doseženimi rezultati dela po kriterijih, za katere so se dogovorili uporabniki in izvajalci in če je to v skladu s sprejetimi planskimi akti ter imajo za to razpoložljiva sredstva v doseženem dohodku.
L Na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva iz periodičnih obračunov za !. polletje 1984 Izvršni svet ugotavlja, da se razporejena sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu občine porastla za 21,2% v primerjavi s poprečno razporejenimi sredstvi v letu 1 H.'.	Štev. 402-2-84 Postojna, dne 17. avgust 84 PREDSEDNIK FRANC GLAŽAR, dipl. scg. l.r.
242
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — §t 21
OBČ!NA )ZOLA
3.
ra sktep začne ve!jati z dnem objave v Uradnih objavah.
§!.: 012/1-84	Predsednik skupščine
Na podtagi 24 L čtena stauta občine !zo!a (Uradne objave št. 5/78 in Postojna. 23. avgusta 1984	vlARJAN HSELJ. inž.. 1. r.
4/82) v sktadu z do!oči!i Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v !etu !9H4 (Uradni !ist SRS. št. 42/83) je izvršni svet Skupščine občine !zo!a sprejet
SKLEP
O OBJAV! PODATKOV O DOSEŽEN! rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu OBdNE !ZOLA PO PER!OD!ČN!H OBRAČUNIH ZA OBDOBJE JANUAR -JUN!J 1984
! č!en
Na podtagi podatkos s!užbe družbenega knjigovodstva in periodičnih oz. zak!jučnih računov, izvršni svet ugotav!ja. da sc je v obdobju januar—jumj !984 v primerjavi / obdobjem januar—december !983 v gospodarstvu občine !zo!a poprečni mesečni razporejen) bruto osebni dohodek na de!avca po vka!ku!iranth urah poveča! za 23.5 % in znaša 30.384.00 dm
Dosežena rast razporejenih sredstev za osebne dohodke (masa) v obdobju januar—junij ! 984 v primerjavi s potovico razporejenih sredstev za osebne dohodke po zaktjučmh računih za !eto !983 znaša v gospodarstvu občine !zo!a 27.5 %.
Na pod!agi 25. č!ena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (Uradne objave št. !M12) so detegati Zbora uporabnikov skupščine Samoupravne sta-novanjske skupnosti občine Postojna sprejeti nastednji
SKLEP
!.
Najemnina za postovne prostore v občini Postojna, s katerimi uprav tja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna, se poviša za 30%.
Povišanje najemnin se uvetjavi s 1. septembrom 1984.
2.	čten
Ugotovitve iz prvega čtena tega sktepa stužijo samoupravnim organizacijam in skupnostim s področja izven materiatne proizvodnje za usmerjanje detitve dohodka in uresničevanje 7. čtena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v tetu !984.
3.
Ta sktep začne vetjati z dnem objave v Uradnih objavah
St.: (H2/1-5/84 Postojna. 27. avgusta 1984
Predsednik skupščine skupnosti vlARJAN r!SELJ. inž., !. r
3.	čten
Ta sktep se objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 113-4/83	PREDSEDN!K1S
Izota. dne 27. avgusta !984	GORJUP LEOPOLD, inž.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA SEŽANA
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE POSTOJNA
Skupščina Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana je na svoji !3. seji dne 21. decembra 198! sprejeta nastednji
Na podtagi 25. čtena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (Uradne objave št. !(M2) so detegati Zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna sprejeti nastednji
SKLEP
SKLEP
da
Skupščina Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana ugotavtja. je do 25. novembra !98! več kot 2/3 udetežcncev pristopito k sa-
moupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana.
!.
Stanarina za stanovanja v družbeni tastnini v občini Postojna, s katerimi upravtja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna, se na podtagi novega točkovanja v povprečju poviša za 30%.
Povišanje stanarine se uvetjavi s 1. septembrom !984.
S	tem je samoupravni sporazum vetjavno sktenjen.
$t. 92/80-S
Sežana, 2!. decembra 1984
. Predsednik skupščine M!LKASOS!Č ! r
URADNE OBJAVE
243
31. avgusta 1984 — §i. 21
t^dtag. člena zakona o sociatnem skrbstvu (Ur ! SRS št .^7S). .kk-ncju	urganM.r,,-, de!.„c. ,tru„, delo.n, !,,,.
djc tn občani na območju občtne Sežana	"
'.Mi/'';!! ^
SAMOL PRAVN! SPORA/UM
O LSTANO\!T\! OBČINSKE SKUPNOST! SOCtALNEGA SKRBSTVA SEŽANA
!. SPLOŠNE DOLOČBE
!. čten
Detavci. v temetjnih organizacijah združenega deta in detov nih skupnostih. drugi samoupravni organizirani detov ni tjudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Sežana kot uporabniki so-ciatnoskrbst\emh stonte\ (v nadatjnjem besedi!u: uporabniki), skupaj z detavci v organizacijah združenega deia na področju sociatnega skrbs!\atcrde)o\nimi tjudmi in občani, organiziranimi v družbenih or-ganizacijah m društvih. ki z izvrševanjem svoje deja\nosti ati posameznih socia!noskrbs!\enih storitev zado\o)jujejo potrebe m interese po teh storit\ ah - kot tz\ ajatci socia!noskrbst\ enih storitev (v nadatjnjem bcseditu: iz\ajatci). ustanovijo Občtnsko skupnost sociatnega skrbstva Sežana (v nadatjnjem beseditu: skupnost).
2.	čten
V občinski skupnost) sooatncga skrbstva detavci. drugi detovni tju-dje tn občani po svojih samoupravmh organizacijah tn skupnostih po načetih vzajemnost) in sohdarnosti zadovotjujcjo svoje osebne in skupne potrebe in interese po sociatnem skrbstv u ter s temi potrebami in interesi usktajujejo deto na področju sociatnega skrbstva.
\ občinski skupnost) uporabnik) tn izvajatci uresničujejo svobodno menjavo deta. združujejo deto in sredstva ter enakopravno in skupno odfočajb o opravljanju dejavnosti sociatnega skrbstva v sktadu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničev anja. dotočajo pohtiko razvoja in pospeševanja sociatnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
.1. čten
Skupnost se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost za območje občine Sežana.
4.	čten
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovor-nostmt. ki jih ima na podtagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov m samoupravnih sporazumov ter drugih sptošnih aktov.
trne skupnosti je: OBCtNSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA SEŽANA.
Sedež skupnosti je v Sežani. Partizanska c. !K.
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena
Deto skupnosti je javno.
" SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOST! SOCtALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE !N OBČINSKE SKUPNOST! SOCtALNEGA VARSTVA SEŽANA
$. čten
. ^usktajevanje poti,tike na področju sociatnega skrbstva v SR Sto-veniji ter, za opravljanje natog, s katerimi se uresničujejo širši interes).
terjajqAirso sohdarnost detov nih tjudi. se Občinska skupnost sociatnega skrbstv a Sežana skupaj z drugimi občinskimi skupnostmi združi v Skupnost sociatnega skrbstva Stovenije.
f, . . .	'	rru :	^
6. čten
Detavci. drugi detov ni tjudje in občani organizirani v Občinski skupnosti sociatnega skrbstva skupaj z detovnimi tjudmi organiziranimi v drugih samoupravnih tnteresnih skupnostih, kt opravljajo natoge na področju sociatnega varstva v občini zaradi obtikovanja. usktajevanja 'n spremtjanja cetovite potitike sociatnega varstva kot bistvene sestavne sociatnc v arnosti ustanov i jo Občinsko skupnost soctatnega varstva Sežana.
7. čten
S področja sooatncga skrbstva se v Občtnski skupnost) sociatnega varstva Sežana usktajujejo predvsem:
-	programi tzgradnje tn razvoja sociatnih zavodov
-	kriteriji za sprejem občanov v sociatne zavode
-	programi razvoja stužbe za nego tn pomoč na domu ter menta za subvencioniranje stroškov ter ustug
-	merita za dodetjevanje družbenih denarnih pomoči občanom
-	program izgradnje in razvoja detav mce pod posebmmi pogoji ter programi usposabtjanja
-	kriteriji za sprejem v detav nico pod posebnimi pogoji
-	knteriji za subvenetontranje šotske prehrane
-	druge natoge po medsebojnem dogovoru.
Hi ' : 'iM. *	'
!!!.
S.	čten
Detavci. drugi detov nt tjudje tn občani uresničujejo v skupnost) ztaso nastednje natoge:
-	usktajujejo etemente za pripravo SS o temetjih ptana tn sprejemajo ptan občinske skupnosti sociatnega skrbstva.
-	usktajujejo predtoge storitev, programov storitev ati dotočene soctatnoskrbstvene dejavnosti.
-	usktajujejo predtoge meri! za cene za posamezne sociatnoskrb-stv ene storitv e. za v rednotenje programov storitev ati dotočene dejavnosti.
-	skrbijo za razv oj tn tzv ajan je sociatnega skrbst v a. ga usktajujejo s sptošnimt družbenimi potrebami na svojem območju tn v ta namen sprejemajo program razvoja sociatnega skrbstva.
-	se dogovarjajo o sohdarnostnem zdručevunju sredstev za izvajanje zagotovtjenega programa sociatnega skrbstva.
-	sprejemajo program deta in razvoja soctatnitr zavodov. Centra za sociatno deto. ter detav nice za deto pod posebnimi pogoji.
spremtjajo tn proučujejo sociatnc probteme ter pojave v občini in sodetujejo z organizacijami združenega deta. s krajev mmi skupnostmi tn samoupravnimi interesnimi skupnostmi prt obhkovunju in izvajanju ukrepov sociatnc potittke.
-	zagotavljajo pogoje za raziskovatno in anatitično deto ter strokovno izpopotnjevanjc dctavccv v sociatnem skrbstvu.
-	se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovotjnih aktivnosti na področju sociatnega skrbstva.
-	organizirajo v povezavi z drugimt samoupravnimi tnteresntmi skupnostmi, s KS. organizacijami združenega deta. družhenopohtič-nimi in družbenim) organizacijami ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizohraževatne aktiv nosti za uresničevanje citjev soctatnega skrbstva.
-	opravljajo druge natoge. ki jih dotoča zakon, samouprav ni sporazum tn družbeni dogovori, ta sporazum, statut in drugi sptošni akti skupnosti.
Natoge skupnosti v zvezi z dejavnostjo sociatnega skrbstva, namenjene neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v sociatnem skrbstvu, so ztasti:
-	natoge. ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih dotočb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem natog. ki jih sociatnemu skrbstv u natagajo drugi zakoni in na podtagi zakonov izdani predpisi.
-	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okotju. z - diagnostično, svetovatno in terapevtsko deto z osebnostno in vedenjsko mot^nimt otroki, mtadotetniki in odrastimi osebamt.
-	razvrščanje tn napotitev na usposabtjanje ter spremtjanje usposabtjanja otrok in mtadotetnikov z motnjami v tetesnem in duševnem razvoju,
-	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok,
-	oskrbo in varstvo v sociatnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabtjanje.
-	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdrav-tjenju atkohotizma in drugih zasvojenosti,
-	materiatne pomoči.
-	sodetovanje pri zagotavtjanju pogojev za usposabtjanje in deto ter pri organizaciji deta invatidnih oseb pod posebnimi pogoji,
-	sodetovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
244
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — št 21
Upravičenci do storitev in pomoči
!0 č!en
Upravičenci do storitev in pomoči s področja sociatnega skrbstva so: otroci in m!ado!etniki, prikrajšani /a norma!no družinsko življenje. /!asti: otroci bre/ obeh staršev (oba umr!a). otroci neznanih staršev. otroci ki so jih starši zapustiti, otroci staršev, ki jim je bita odvzeta rodite!jska pravica, otroci staršev, ki roditetjske pravice ne morejo izvrševati (npr. otroci staršev na začasnem detu v tujini, otroci trajno hotnih staršev, ipd ), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd
-	otroci in mtadostniki z motnjami vedenja in osebnosti,
-	otroci in mtadostniki z motnjami v tetesnem in duševnem razvoju.	.:	.. '
-	matcriatno ogroženi otroci in mtadostniki ter družine.
-	odraste invatidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva. usposabtjanja in zapostitve pod posebnimi pogoji.
-	odraste osebe pod skrbništvom.
-	odraste materiatno ogrožene osebe,
odraste osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremtjajo staranje,
-	osebnostno in vedenjsko motene in nepritagojcne odraste osebe,
-	odraste osebe, kt jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni.
-	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim so-ciatncga skrbstva,
-	osebe, ki iz drugih upravičenih raztogov potrebujejo pomoč.
!V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
! !. čten
Udcžcnci v svobodni menjavi deta na področju sociatnega skrbstva so uporabniki in izvajatci sociatnoskrbstvenih storitev.
Uporabniki si s svobodno menjavo deta z detavci v organizacijh združenega deta na področju sociatnega skrbstva ter v družbenih organizacijah in društvih, ki z tzvrševanjem svojih dejavnosti ati posameznih sociatnoskrbstvenih storitev, zagotavljajo zadovotjevanje svojih osebnih skupnih in cetotnih družbenih potreb po sociatnoskrbstvenih storitvah.
!2. čten
Predmet svobodne menjave deta na področju sociatnega skrbstva so sociatnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma dotočena sociatnoskrbstvena dejavnost, s katerimi se uresničuje dejavnost (naloge) sociatnega skrbstva kot jo dotoča zakon o sociatnem skrbstvu in samoupravnimi sptošnimi akti skupnosti v sktadu z zakonom.
t l. čten
Uporabniki t izvajatci kot udeteženo v svobodni menjavi deta vrednotijo rezuttate deta izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno
-	ceno posamične sociatnoskrbstvene storitve.
-	povračito za izvajanje programa storitev.
-	povračita /a izvajanje dotočene sociatnoskrbstvene dejavnosti.
t4. čten
Povračito za opravljen program storitev v dogovorjenem obsegu in s predvidenim rezuttatom mora temetjni organizaciji združenega deta izvajatcev zagotovit) cetotni prihodek v totikšni višini, da detavci iz njega tattko:
pokrijejo materiatne stroške, potrebe za opravljanje teh storitev, pokrijejo stroške amorttzacije osnovnih sredstev, potrebnih za opravtjanje teh storitev.
ustvarijo dohodek, ki jim zadošča.
a)	da )vorav nujo obv eznosti tz dohodka za zadovotjevanje dotočenih skupnth in sptošnih družbeni!) potreb ter druge dotočene obveznosti in izdatke, ki se na podtagi zakona pokrijejo iz dohodka.
h) da obtikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo de-tavcev. udeteženi!) pri opravljanju storitev.
c) da obtikujejo sredstv a rezerv v višini predpisani z zakonom, upoš-tevajoč de! dohodka, kt je ustvarjen s povračitom.
Sredstva, ki jih detavci potrebujejo za širitev materiatne osnove deta se vračunajo v povračito. če je tako dotočeno s samoupravnim sporazumom o temetjih ptana skupnosti
!5. čten
Višina povračita se dokončno ugotavtja. ko je storitev opravtjena.
tzvajatci imajo med tetom pravico do akontacij na ptansko vrednost programa storitev. Raztike med prejetim zneskom akontacij in ugotov-tjeno višino povračita se poravnavajo ob koncu teta.
V. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
!6 čten
Sredstva za zadovotjevanje potreb po sociatnoskrbstvenih storitvah in pomočeh zagotavljajo na osnovi samouprav nega sporazuma o temetjih ptana detavci organizirani v temetjnih organizacijah združenega deta, detovnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter detovni tjudje, ki z osebnim detom s sredstvi v tastnini občanov opravljajo gospodarsko ati drugo dejavnost.
!7. čten
Višina sredstev, način zagotavljanja sredstev, viri iz katerih se sredstva zagotavljajo ter ukrepi za preprečevanje motenj v izpotnjevanju sprejetih obv eznosti se dotočijo s samouprav mm sporazumom o temetjih ptana skupnosti
V!. PLANtRANJE tN URESNIČEVANJE DRUGtH SAMOU PRAVNttt OPNOSOV
!M. čten
Nositci ptaniranja v skupnosti so uporabniki in izvajatci. Ptaniranje mora biti v sktadu z dohodkom, ki je kot rezuttat skupne družbene produktivnosti ptaniran v temetjnih organizacijah združenega deta uporabnikov.
!9. čten
Osebne, skupne in cetotne družbene potrebe po sociatnoskrbstvenih storitvah uporabniki in tzvajatci opredetjujejo v samoupravnem sporazumu o temetjih ptana na osnovi usktajenih etementov za sktepanje samoupravnega sporazuma.
Skupščina skupnosti skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o temetjih ptana in uresničevanje ptana ter najmanj enkrat tetno poroča o tem uporabnikom in izvajatccm.
20.	čten
/a reševanje sporov, ki nastajajo iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v skupnosti je pristojno posebno sodišče združenega deta.
V!! SAMOUPRAVNA ORCANt/tRANOST SKUPNOST!
a)	skupščina
2	L čten
Skupnost upravlja skupščina
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajatcev.
Detegate v zbor uporabnikov detegirajo detegacije detavcev v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter detegacije detovnih tjudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Detegate v zbor izvajatcev detegirajo detegacije detavcev v temetjnih organizacijah združenega deta na področju sociatnega skrbstva ter detegacije detovnih tjudi in občanov, organiziranih v društvih in družbe nih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju sociatnega skrbstva v občini.
Čtane detegacije votijo in odpokticujejo v prejšnjem odstav ku nave dene organizacije, in skupnosti ter društva in družbene organizacije pc postopku in na način, ki ga dotočajo njihov i samoupravni sptošni akti v sktadu z zakonom.
22.	čten
Skupščina skupnosti ima H2 detegatskih mest.
31 avgusta 1984 — Št. 21
URADNE OBJAVE
245
/bor uporabnikov ima 73 delegatskih mest.
Od tčga jih 39 delegirajo delegacije m konference dclegaoj iz združenega de!a, 34 pa delegacije tz krajevnih skupnosti.
/bor izvajalcev ima 9 delegatskih mest. V zbor tzvajaicev dclegtrajo delegate naslednji Izvajalci: r- Dom upokojencev Sežana — 3 delegate
-	Center za socia'no de!o Sežana — ! delegata
-	Občinski odbor ZZB Sežana - ! deiegata
-	Občinska organizacija RKS - 1 delegata
Društvo za pomdč duševno prizadetim občine Sežana - ! dete
gata
-	/veza društev upokojencev občine Senapa - ! delegata.
-	InvatidskeorganizacijeindruštvaizvendhčincScžaha -ldelc
gata	,	.
Statut skupnosti podrobneje določa način delegiranja v zbor upo-r^bntkov in območja, po katerih se po posameznih področjih interesov oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo skupne delegate.
- ' " '	23. čten	" '
V skupščino izvolijo delegacije delegate za vsako sejo posebej. Prt zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ras najo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij. ter temeljnih delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Delegati šo dolžni o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije, ki so jih delegirale ter so jim za svoje delo odgovorni
24.'člen
/bor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita vsak svojega predsednika in podpredsednika.
Oba zpora na skupni seji izvolita predsednika in podpredsednika skupščiinč.
Vfandatha doba predsednikov in podpredsednikov iz tega člena traja 4 leta
25.	člen
Predsednik skupščine zastopa ih predstavlja skupščino, t Mcgovc naloge podrobneje določa statut skupnost! ,
<	26,-člen
V	skupščini skupnosti se delegat) sporazumevajo o svobodni menjavi Jela med uporabniki in izvajalci.
V	skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v tem sporazumu in statutu skupnosti v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabm-kov in izvajalcev, o storitvah, programih storitev oziroma opravljanju določene socialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene, o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti.
27.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	na skupni seji obeh zborov	**
—	enakopravno v obeh zborih
^ v posameznem zboru samostojno
i
2'H. člen
Skupščinh skupnosti na skupni seji Obeh zborov: ^
1 U^OHU'ljy, da soudeleženci skupnosti: *"	^
—	špreje!) samoupravni sporazum o ustanovitvi) skupnosti sprejeli'sKhšbbpravni sporazum 0 temeljih plana socialnega
skrbstva
izvolili delegata v odbor za samoupravni nadzor.
2.	Voli m razrešuje:
—	predsednika skupščine namestnika predsednika
—	predsednika in člane ^talnih in občasnih skupnih organov in drugih teles
skupino delegato\ za skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slo\emjc in delegate za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Sežana.	_
3.	Imenuje in razrešuje:
-	skupaj z drugimi skupščinam) samoupravnih interesnih skupnost) v občint vodjo dclo\ne skupnosti stroko\ne službe
-	tajnika skupščine skupnosti
-	odredbodajalce /a )zvršc\anjc finančnega načrta skupnost)
-	delegate v organe družbenopolitičnih organizacij in skupnost)
-	delegate v organizacije izvajalcev
4.	Sprejema:
-	statur skupnosfi. pos!o\nik o svojem delu in program svojega dela.
-	finančni načrt m /aključm račun, samoupravne sporazume in družbene dogovore.
-	usklajuje elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva.
-	plan skupnosti,
-	ukrepe za uresničevanje programa in finančnega načrta.
-	predlog cen oziroma povračil za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev,
-	kritertje in merila za pridobitev denarnih pomoči,
-	poročila o delu odborov in drugih delovnih teles.
-	sklepe o podelitvi priznanj za izjemne dosežke na področju socialnega skrbstva.
-	ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
5 Ustanovi:
-	center za socialno delo.
-	šplošni socialni zavod.	'
-	delavnico pod posebnim) pogoji.
-	skupaj z drugimt samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Sežana delovno skupnost skupne strokovne službe.
6.	Daje soglasje:
-	k statutu Centra za sooalno delo. splošnih socialnih zavodov, in delavnice pod posebnimi pogoji,
-	k imenovanju poslovodnega organa Centra za socialno deh), splošnih sooalnih zavodov m delavnice pod posebnimi pogoji.
-	k statutu, programu m razvidu del m nalog skupne strokovne službe.
7.	Obravnava:
-	poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, strokovne službe ter o izvajanju nalog socialnega skrbstva
-	poročila socialnih zavbdov,
-	osnutke in predloge zakonov ter drugth predpisov s področja socialnega skrbstva.
K. Zagotavlja:
-	stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij članov skupnost) družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter javnosti
9. Ugotavlja:
-	družbene potrebe in interese po socialnem skrbstvu.
Skupščina skupnosti opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu in drugih predptsih ter samoupravnih splošnih aktih.
29.	člen
Vsak zbor skupščine samostojno:
-	voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delcgactj za zbor,
—	odloča o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora,
-	sprejema program svojega dela
—	opravljajo druge zadeve, za katere sta zbora pristojna po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
30.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov. Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov, so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh delegatov v obeh zborih.
246
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — Št. 21
Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno. so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
31.	člen
Glasovanje v skupščini je javno.
Skupščina lahko odloči, v skladu s poslovnikom, da se o posameznem vprašanju glasuje tajno.
32.	člen
(e v primerih iz tretjega odstavka 32. člena ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek je določen s statutom skupnosti.
(e v zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine na predlog svojega iz\ršnega sveta začasno uredi to vprašanje.
b)	Skupni organi
33.	člen
Skupščina ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za tzvršcvanjc stalnth skupnih nalog ter za pripravljanje predlogov iz njene pristojnosti.
Skupni organi so stalni m občasm. (lane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
34.	člen
Skupm organ dela in odloča na sejah. Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
35.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovth č!ano\ za mandatno dobo štirih let.
36.	člen
St aim skupni orgam skupščine so:
Koordinaojski odbor uporabnikov in izvajalcev socialnoskrb-stvene dejavnost).
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
S\et za \arst\o otrok in družine.
-	Svet za varstvo odraslih.
-	Svet za opravljanje spravnega poskusa.
37.	člen
Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcc\ socialnoskrhstvene dejavnosti:
opra\!ja naloge v zvezi z uresničesanjem sistema svobodne me nja\e dela. prt čemer spremlja stanje m daje skupščini predloge za ustrezne ukrepe.
predlaga skupščini v sprejem ceno oziroma povračilo za opra\ Ijanje soctalnoskrhstvcnih storite\.
pripravlja predloge samoupravnih sporazumo\ in drugih samou-pra\nih splošnih aktov, sklepov in ukrepov o katerih se delegati upo rahmkov m iz\ajalcev sporazumejo \ skupščini.
skrb) za uresničesanjc družbenih dogovorov, samoupravnth spo-razumos in drugth samoupra\mh splošnih aktov. sklepo\ in ukrepos skupščme.
seznanja skupščtnos problematiko urc^ntčevanja politike soctal-nega skrbstva tn predlaga ustrezne ukrepe.
spremlja izsajanje nalog s področja socialnega skrbstsa.
spremlja delovanje skupne stroko\ne službe.
opra\!ja druge skupne naloge, za katere ga pooblastt skupščina.
3S člen
koordinaojsk) odbor uporabmko\ m tz\aja!ce\ socialnoskrbst\enc de j.n nosu trna 9 č!ano\. k) ))h tz\ol) skupščina tztned delegatov. Statut skupnost) podrobneje določ) sestat o ut naloge odbora.
39 člen
et za \ .us!\u otrok tn druzme ter s\et za \arstvoodraslih odločata o pr.otc) ["os.unczmk.t m n]cgo\)h družinskih članot do matertalne
pomoči socialnega skrbstva ter v zadevah izvrševanja javnih pooblastil, ki so organom skupnosti zaupane z zakoni
40.	člen
Sveta urtata vsak po pet članov, ki jih izvoli skupščina izmed svojih delegatov. Statut skupnosti podrobneje določ) sestavo in naloge svetov.
41.	člen
Svet za opravljanje spravnega poskusa je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Svet ima predsednika, namestnika predsednika in pet članov, ki jih tmenuje skupščina skupnosti.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, kt ga sprejme skupščina skupnosti.
VHL DELO V IZJEMNIH RAZMERAH
42.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo tn družbeno samozaščito
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo ter delovanje skupnost) v izjemnih razmerah. Odbor ima 5 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov. Predsednik odbora je vsakokratni predsednik skupščine skupnosti. Mandatna doba predsednika in članov odbora traja 4 leta.
^	43. člen
V primeru, da hi nastopile tzjemne razmere, mora skupnost prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah ter ukreniti \se potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
1
44.	člen
Skupnost se za usklajeno in učmkovito načrtovanje organizacije tn dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbeno-političnimi organizacijami ter skupnostni) tn krajevnimi skupnostmi.
!\ NADZORSTVO
45.	člen
Delavci, drugi de!o\ni ljudje in občant nadzorujejo delo skupnosti preko svojih delegatov v skupščtni tn njenih organih.
46.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete politike, planov, programov in nalog, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupščine skupnosti in njene stroko\ne službe opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Odbor ima 7 članov.
^ lane odbora na skupni kandidatni listi volijo in odpokličejo delegacije. Njihova mandatna doba traja štiri leta.
47.	člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti nadzoruje Oddelek za družbene službe občine Sežana.
\ STROKOVNA SLUŽBA
4M. člen
Za opra\ Ijanje strokovnih, administratunth. pomožnih in tem po-dobmh del. k) so potrebna za nemoteno delo\anje skupščine in njenih organos oblikuje skupnost skopaj z ostalim) intercsntnii skupnostmi družbenih dejavnosti \ ohčmt de!o\no skupnost.
Zagotovitev določenih opravil si skupnost lahko uredi tudi z dogo\o-rom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
49. člen
Skupščma skupnosti imenuje izmed dela\ce\ stroko\ne službe taj-mka skupščine Tajnik skupščine je odgo\oren za organizacijo dela skupščine in skupnih organo\ in skrbi za tekoče pos!o\anje skupnosti
URADNE OBJAVE
247
31. avgusta 1984 — St 21
30.čten
D.	Cen.r , ,.,	delo ,.da!n.skrh,h.„,
s!ort!\e posebna enota dcto\ ne skupnosti iz 4S. čtena.
\) PREHODNE !N KONČNE-DOLOČBE
5 ! čten
Ta samouprav n, spora/um sktepajo poobtaščen, oreani tcmctjnih in dmg.h organ,zac,j združenega deta. detoni,h skupnost, in drncih v,-moupra^n.horgan.zacij ter krajevnih skupnosti potem, kosooskten, tv, sporazuma odtočiti detavci in drugi deto^ ni tjudje in občani na s. oiih /borih a!i \ drugi ob!iki neposrednega ,zja\tjanja.
Ta samoupravni spora/um je sktenjen. ko skupščina skupnost, ugo tov,, da ga je podptsato najmanj 2/3 udetežence\
K temu spora/umu poda sog!asje skupščine občine Sežana. vetjati pa /ačne dan po objavi v Uradnih objavah.
52.	\j)cn
Ta samoupravni spora/um se dopoini a!i spremeni po postopku, po katerem je sktenjen.
Predtog sprememb o/iroma dopotnitev obhkujejo detegati \ skupščini skupnosti potem, ko so detavci in drug, de!o\ni tjudje ter ohčani v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih obravnavati osnutek in se o njem neposredno izjaviti.
53.	eten
/ dnem. ko /ačne vctjati ta samouprasni sporazum prenetta vctjati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana, ki je vetja) od ! 2. t975.
Števitka: 92/SO-S
Sežana: !(t. t2. !29SO
K temu statutu je data sogtasjc skupščina občine Sežanassktepom št. 022-t5/S3 / dnem 23. 3. !9M4
Na podtagi drugega odstavka 39. čtena /akona o sociatncm skrbstvu (Ur. tist SRS št 35/79) in v sktadu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana je skupščina Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana na seji zbora uporabnikov in zbora izvajatcev dne 29. 4. 19M2 sprejeta statut Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana, na seji zbora uporabnikov in zbora izvajatcev dne !5. 3. !9H4 pa spremembe in dopotnitve statuta Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana, tako da se čistopis gtasi:
STATUT
OBČtNSKE SKUPNOST) SOCtALNEGA SKRBSTVA SEŽANA
!. čten
Občinska skupnost sociatnega skrbstva Sežana (v nadatjnjcm hese-ditu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom, sktenjenim v decembru ! 9H0, ustanoviti detavci v temetjnih organizacijah združenega deta in detovnih skupnostih drugi samoupravni organizirani detovni tjudje in občani v krajevnih skupno stih na območju občine Sežana — kot uporabniki sociatnoskrbstvenih storitev (v nadatjnjem beseditu: uporabniki), skupaj z detavci v organizacijah združenega deta na področju sociatnega skrbstva ter detovnimi tjudmi in občani organiziranimi v družbeni organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ati posameznih sociatnoskrbstvenih storitev zadovotjujejo potrebe in interese po teh storitvah — ko izva-jatci sociatnoskrbstvenih storitev v občini (v nadatjnjem beseditu: izva-jatci).
Skupnost je pravni nastednik občinske skupnosti sociatnega skrbstva, ustanovtjene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti sociatnega skrbstva Sežana v januarju )975.
2.	čten
V skupnosti detavci. drugi detovni tjudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostth po načetih vzajemnosti in sotidar-
nosti /ado\otjujcjo s\ojc osebe ,n skupne potrebe in interese po so ciatncm skrb\t\u ter s tem, potrcb.nu, in interesi usktajujejo Jeto na področju sociatnega skrb-a\a
\ skupnost, muuabnik, in iz\ajatci ure^mčniejo s\ot^odno menja\o deta. združujejo de to in sredst\ a ter cnakopra\ no ,n skupno odtoea jo '' 0}^ra\ tj.mju deja\ nost, sociatnega skrbst\a \ sktadu s sku)m,m, u^tetes, ,n možnostnu.dotočajootvseg pravic te, pogoje m način njit,o\cga u,e sničesanja. dotočajt) ;iot,tiko raz\oja in )iospeše\anje socatnega \krbst\a in uresničujejo druge skupne interese.
3.	čten
Dejasnost skupnost, je posebnega družbenega pomena. Skupnost uresničuje svoje natoge \ sktadu z ustavo, zakonom, družbemmi dogo \ori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi sptošnimi akt, skupnosti.
4.	čten
Skupnost je ustanovtjena za območje občine Sežana (območje ob čine f nadatjnjem beseditu: občina).
5.	čten
)mc skupnosti je: OBLtNSKA SKUPNOST SOHALNEGA SKRBSTVA SEŽANA (v nadatjnjem beseditu: skupnost).
Sedež skupnosti je v Sežani. Partizanska cesta !S.
6.	čten
Skupnost je družbena pravna oseba, /a svoje obveznosti odgo\a, ja z vsemi svojimi sredstvi s katerimi razpotaga.
Skupnost se vpiše v sodni register v sktadu z zakonom.
7.	čten
Skupnost predstavtja in zastopa predsednik skupščine skupnost, V času odsotnosti predsednika skupščine predstavtja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
S.	čten
Skupnost ima štampitjkookrogte obtike, premera 3,5cm. Na obodu je v potkrogu besedito: »Občinska skupnost sociatnega skrbstva«, v sredini vodoravno pa jc besedito: »Sežana«, ter števitka organizacijske enote, ki štampitjko uporabtja.
9. čten
Uporabniki in izvajatci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi sociatnega skrbstva v Skupnost sociatnega skrbstva Stovenijc
!U. čten
Uporabniki in izvajatci. organizirani v skupnosti, se skupaj z detavci*, drugimi tjudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih inte resnih skupnostih s področja sociatnega varstva v občini Sežana, zdru-. žujejo v občinsko skupnost sociatnega varstva Sežana, zaradi obtiko vanja. usktajevanja in spremtjanja cetovitc potitike sociatnega varstva kot bistvene sestavine sociatne varnosti, opravtjanja drugih natog. ki jih dotoča zakon in samoupravni sptošni akti občinske skupnosti sociatnega varstva, ter zaradi enakopravnega odtočanja s pristojnim, zbori skupščine občine Sežana v zadevah s področja sociatnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.
! !. čten
Skupnost sodetuje z drugimi skupnostmi sociatnega skrbstva v SR Stovcniji, usktajuje z njimi svoje deto, se dogovarja o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usktajuje z njimi pogoje svobodne menjave deta. V ta namen tahko ustanavtja skupaj z njimi tudi skupne organe.
Skupnost sodetuje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih natogah ,n usktajenega detovanja pri izvajanju teh natog.
12. čten
Nadzorstvo nad zakonitostjo postovanja in deta skupnosti opravtja za zadeve sociatnega skrbstva pristojni upravni organ skupščine občine Sežana
Družbeno nadzorstvo nad detom skupnosti opravtja skupščina občine Sežana
248
URADNE OBJAVE
31 avgusta 1984 — st. 21
!! ^NALOGESKUPNOST! !N UPRAVtCENC! DO STORtTEV !N POMOČ! V SOC!ALNEM SKRBSTVU
Natoge skupnosti
!3. čten
Detavci. drugi de!ovni tjudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti /tasti nastednje:
-	ob!ikujejo po!itiko socia!nega skrbstva v občini;
-	skrbijo /a izvajanje in ra/voj sociatnega skrbstva, ga usktajujejos sptošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socia!nega skrbstva v občini;
-	/agotav!jajo materiale in druge pogoje za uresničevanje na!og m ci!jev socia!nega skrbstva;
-	usktajujejo e!emcnte za pripravo samoupravnega sporazuma o teme!jih piana:
-	sprejemajo p!ane skupnosti;
-	dotoča jo ob!ike materia!nih pomoči v sociatnem skrbstvu ter pogoje in merita za uve)jav!janjc teh pomoči, v sktadu z zakonom o sociatnem 'krbstvu
-	se dogovarjajo o sotidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa sociatnega skrbstva:
-	sc sporazumevajo o skupnih natogah. ki jih uresničujejo v Skupnosti sociatncga skrbstva Stovenije;
-	odtočajo v izvrševanju javnih poobtasti! in o upravičenosti posameznika a!i družine do materiale pomoči sociatnega skrbstva po organih. ki jih ohhkujejo posebej v ta namen (sveti):
-	sprem!jajo in proučujejo sociatne prob!eme ter pojave v občini in sodetujejo z organizacijami združenega de!a, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri ohhkovanju in izvajanju ukrepov socia!ne pohtike;
-	ustanovijo skupno strokovno s!užbo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnim) skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini:
-	ustanavtjajo organizacije združenega de!a na področju sociat-nega skrbstva ter sprem tja jo njihovo de!o in razvoj:
-	dajejo sogtasjc k statutu organizacij združenega deta. katerih ustanovitetj ati soustanovitetj je skupnost:
-	detegirajo detegate v organ upravljanja (svet) organizacij združenega deta na področju sociatncga skrbstva v občini v sktadu z zakonom. ter detegate v organe uprav tjanja drugih organizacij združenega deta s področja družbenih dejavnosti, v sktadu z njihovimi samoupravnimi sptošnimi akti;
-	zagotavljajo pogoje /a ra/iskovatno in anatitično deto ter strokovno izpopotnjevanje detavccv v sociatnem skrbstvu;
-	sc dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovotjnih aktivnosti na področju sociatncga skrbstva;
-	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajev nimi skupnostmi, organizacijami združenega deta. družbenim organizacijam in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževatne aktiv nosti za uresničev anje citjcv sociatncga skrbstva:
-	opravljajo druge natoge, ki jih dotoča zakon, samoupravni sporazumi in družbeni docovori. ta statut in drum sntošni akti skupnosti.
!4. čten
Natoge. s katerimi se uresničujejo dotočeni širši interesi na področju sociatncga skrbstva, oziroma ki terjajo širšo sotidarnost detovnih tjudi, oprav tjajo detavci, drugi detovni tjudje in občani, organizirani v skupnosti. po detegatih skupščine te skupnosti, v Skupnosti sociatnega skrbstva Stovenijc. kjer tudi skupno usktajujejo potitiko na področju sociatncga skrbstva v SR Stovcniji.	.
Natoge. oziroma prav ice in obveznosti v smistu prejšnjega odstavka, se v sktadu z zakonom natančneje opredetijo v samoupravnih sptošnih aktih Skupnosti sociatnega skrbstva Stovenije ter z drugimi samoupravnimi akti
!3. čten
Natoge in ukrep) skupnosti v zvezi z dejav nost jo sociatnega skrbstv a, namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v sociatnem skrbstvu, so /tasti:
natoge. ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih dotočb zakona o /akonskt zve/) in družinski!) razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem natog. ki jth sociatncmu skrbstvu natagajo drugi zakoni in na pod-tagi zakonov izdam predptsi;
-	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okotju:
-	diagnostično, svetovatno in terapevtsko deto z osebnostno m vedenjsko motenimi otroki, mtadotetniki in odrastimi osebami;
-	razvrščanje in napotitev na usposabtjanje ter spremtjanje uspo-sabtjanja otrok in mtadotetnikov z motnjami v tetesnem in duševnem razvoju;
-	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi m vzgoji otrok;
-	oskrba in varstvo v sociatnih zavodih, tujih družinah in organiza-ciiah za usposabtjanje;
-	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju tn zdrav-tjenju atkohotizma in drugih zasvojenosti;
-	materiatne pomoči;
-	sodetovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabtjanje in deto ter pri organizaciji deta invatidnih oseb pod osebnimi pogoji;
-	sodetovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu;
Dejavhost, opravita in ukrepi sociatnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine sociatne varnost) detavcev, drug)h detovnih tjudi in občanov, se izvajajo na način in v obtiki. ki najbotj prt-merno in učinkovito rešujejo próbteme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodetuje pri reševanju tastnih probtemov in da razvija ati ohranja svoje sposobnosti za potnovredno vktjučevanje v deto in družbeno živ-tjenje.
Upravičenci do storitev in pomoči
16. čten
Upravičenci do storitev in pomoči s področja sociatnega skrbstv a so:
-	otroci in mtadostniki. prikrajšani za normatno družinsko živtje-nje. /tasti: otract brez obeh staršev (oba umrta), otroci neznanih staršev. otroci, ki so jih starši zapustiti, otroci staršev. ki jim je bita odvzeta roditetjska pravica, otroci staršev, ki roditetjske pravice ne morejo izvrševati (npr. otroci staršev na začasnem detu v tujini, otroci trajno botnth staršev, ipd ), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd.:
-	otroci in mtadostniki z motnjami vedenja in osebnosti;
-	otroci in mtadostniki z motnjami v tetesnem in duševnem razvoju:
-	materiatno ogroženi otroci in mtadostniki ter družine;
-	odraste invatidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva. usposabtjanja in zapostitve pod posebnimi pogoji;
-	odraste osebe pod skrbništvom;
-	odraste osebe, ki so pot rebne družbenega varstva zaradi pojavov , ki spremtjajo staranje;
-	osebnostno in vedenjsko motene in nepritagojene odraste osebe:
-	odraste osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestam kazni;
-	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih natog poverjeno občinskim skupnostim sociatnega skrbstva;
-	osebe, ki iz drugih upravičenih raztogov potrebujejo pomoč
!!! ODNOS! MED UPORABNtKt !N t/VAJALC! SOCtALNO SKRBSTVENtH STORtTEV V SVOBODN! MENJAV! DELA !N PLANtRANJU
!7. čten
Udeteženci v sv obodni menjavi deta na področju sociatnega skrbstv a so uporabniki in izvajatci sociatnoskrbstvenih storitev. Uporabniki si s svobodno menjavo deta z detavci v organizacijah združenega deta na področju sociatnega skrbstva zagotavljajo zadovotjevanje svojih osebnih, skupnih in cetotnih družbenih potreb po sociatnoskrbstv enih storitvah.
!H. čten
Predmet svobodne menjave deta na področju sociatnega skrbstva so sociatnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma dotočene sociatnoskrbstvene dejavnosti, s katerimi se uresničujejo natoge sociatnega skrbstva kot jih dotoča zakon o sociatnem skrbstvu in samou-pravmmt sptošnimi akti skupnosti v sktadu z zakonom.
31. avgusta 1984 — Št. 21
URADNE OBJAVE
249
!9. čten
Uporabniki in izvajatci ko! udcteženci v svobodni menjal deta vrednotijo rezuttate de!a izvajatcev kot samoupravno dogovorjeno
-	cene posamične sociatnoskrbstvene štor.tv e.
-	povračito /a izvajanje programa storitev.
-	povračito za izvajanje dotočcne sociatnoskrbstvene dejavnosti
20. č!en
V	skupnosti sc uporabnik, in izvajatci samouprav no sporazumevajo omedsebojn.h obveznostih, prav icah m odgovomotih v zv c/i z uresničevanjem interesov in zadovotjevanjem potreb posociatnem skrbstvu ki se uresničujejo s skupn.m paniranjem potreb in zmogtj.vost., ustvarjanjem in razporejanjem dohodka v sk!adu z obveznostm.. ki so jih na podtagi samouprav nega sporazumevanja prevzeti uporabn.ki in izvajatci, ter z vzajemnim združevanjem in sohdarnostnim zagotav tja-njem sredstev na območju občine in repubhke.
2!. č!en
Uporabniki in izvajatci skupno ptanirajo sociatnoskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Prav ico in dotžnost paniranja v svobodni menjav i deta uresničujejo uporabniki in izvajatci ztasti tako. da sktepajo samouprav ne sporazume o temetjih ptana skupnosti in sprejmejo ptane skupnosti ter sodetujejo v postopku pripravljanja teh aktov.
V	postopku pripravljanja samoupravnega sporazuma o temetjih ptana skupnosti uporabniki in izvajatci ztasti sprejemajo etemente za sktepanje samoupravnega sporazuma o temetjih ptana skupnosti, ter jih po svojih detegatih usktajujejo v skupščini skupnosti ter v skupščini Skupnosti sociatnega skrbstva Stovenije. V sktadu z zakonom o sku}v-nosti sociatnega varstva in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti sociatnega varstva je treba opraviti z zakonom predpisane in samoupravno dogovorjene usktaditve tudi v občini skupnosti sociatnega varstva.
22.	čten
Pri ptaniranju sociatnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajatci upoštevajo poteg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz ptaniranih dotgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite.
23.	čten
S samoupravnim sporazumom o temetjih ptana skupnosti, ki temetji na usktajenih etementih za sktepanje sporazuma, uporabniki in izva jatci usktajujejo in opredetjujejo svoje osebne in skupne ter cctotnc družbene interese in potrebe po sociatnoskrbstvenih storitvah in pomočeh. dotočajo citje razvoja sociatnega skrbstva v občini ter zagotav-tjajo materiatne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih natog in citjev. S sporazumom udeteženci opredeti jo ztasti predmet sv obodne menjave deta, način uresničevanja svobodne menjave deta ter sredstva za uresničevanje obveznosti v svobodni menjavi deta. V zvezi s tem dotočijo normative in standarde sociatnoskrbstvenih storitev, programov storitev ati dotočenesociatnoskrbstvcne dejavnosti, osnov e in merita za dotočanje cene, druge obtike in načine pov račita za vtoženo deto. ter sc dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Posebej dotočijo namen, način .n obseg sotidarnostnega združevanja sredstev v skupnostijn po njej, za izvajanje zagotovtjenega programa Samouprav ni sporazum o temetjih ptana obsega tudi program skupnih natog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Skupnosti sociatnega skrbstva Stovenije. ter obseg in način zagotav tjanja sredstev za skupne natoge.
24.	čten
Razen s samoupravnim sporazumom o temetjih ptana skupnost., urejajo uporabniki in izv ajatci svoje medsebojne prav ice, obveznosti .n odgovornosti v svobodni menjavi deta tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udetežnci v svobodni menjavi podrobneje uredi jo zadev e iz samouprav nega sporazuma o temetjih ptana skupnosti oziroma uredijo druge zadev e \ teh
samoupravnih sporazumih ati pogodbah ni mogoče sprejeti dotočh. ki bi uporabnikom oziroma izvajatcem preprečevate. da izpotnijo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o temetj.h ptana skupnosti
25.	čkn
S ptanom skupnost.. k. te.netj. na samoupravnem sporazumu o te mctj.h ptana skupnosti, uporahntk. m ..vajatc opredetjujejo ztasu pr^pko in srednjeročne eitje razvoja sociatnoskrbstvene dej.o nosti ( občin.:
-	natoge. obveznosti in sredstva, prikazana po sestavina!) i/ sa moupravnega sporazuma o ten.etj.t) ptana sku}v.iost.:
-	natoge. ki jih prev zema skupnost po drugih sporazumi!), družbe mh dogovor.!, in predpisih, te. sredstva in ukrepe za uresničitev tet) natog:
orga.)./ae.)ske. kadrovske m materiatne ukrepe za uresničitev natog iz samoupravnega sporazuma o temetjih plana skupnost.
Srednjeročni ptan je temetjni ptan razvoja sociatnega skrbstva v srednjeročne.)) obdobju (5 tet).
2h. čten
/a izvajanje natog in uresničevanje citjev srednjeročnega ptana sprejema skupščina skupnost. (49 čten) tetne pta.tskc akte. s katerimi dotoči politiko, natoce in ukrepe v posameznem tetu.
!V. SAMOUPRAVNA ORCANt/tRANOST SKUP' OST!
27. čten
Skupnost upravlja skupščina.
Drugi organi so še:
!. Koordinacijsk. odbor uporabnikov in izvajatccv
2.	Odbo. za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito
3.	Svet za varstvo otrok m družine
4.	Svet za varstvo odrasti!) oseb
S Svet za oprav t jan je spravni!) poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze
h. Skupina detegatov za skupščino skupnost, soc.atnega skrbstva 7 Odbor za samoupravno detavsko kontroto Skupščina in oba njena zbora tat.ko ustanovi komisija in druga de tov na tetesa.
A. SKUP$(!NA
2M. čten
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni me njavi deta med uporabniki .n izvajatci.
V skupščini skupnost, detegati sprejemajo ptan skupnosti, enakopravno in skupno obtikujejo potit.ko na področju soc.atnega skrbstv a. sestavljajo in predtagajo čtanom skupnosti programe deta in razvoja ter sktepe o drugih skupnih zadevat), ki so dotočenc v samoupravnem sporazumu o ustanov itv i skupnosti in tem statutu v sktadu z zakonom. Pri tem se ztasti sporazumev ajo in priprav tjajo predtoge samouprav nit) sporazumov o temetjih ptana skupnosti, predtoge o medsebojni!) pravicah. obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajatcev. o storitvah sociatnega skrbstva, programih storitev oziroma opravljanju do točene sociatnoskrbstvcne dejavnost., o ceni oziroma povračitih in etementih cene, in o pogojih uresničevanja svobodne menajve deta. O teh predtogih odtočajo čtani skupnosti po svojih detegatih v skupščini
!. Sestava skupščine
29.	čten
Skupščino skupnosti sestavljajo detegati. ki jih vanjo detegirajo de tegacije detavccv. drugih detovnih tjudi in občanov v organizacijah združenega deta in drug.h samoupravn.h organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ter detegati družbenih organizacij in društev. ki so čtani skupnosti.
30.	čten
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajatcev.
Detenute v zbor uporabnikov detegirajo detcgacije detavcev v te metjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije detovnih tjudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Detegate v zbor izvajatcev detegirajo detegacije detavcev v teme)jnih organizacijah združenega deta na področju sociatnega skrbstva ter detegacije detov nih tjudi in občanov, organizirani v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju sociatnega skrbstvu. ( tane delegacije votijo in odpokt.cujejo v prejšnjem odstavku nave-
250
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — §t. 21
dene organt/acije in skupnosti ter društva in družbene organizacije (č)ani skupnost!) po postopku in na način, ki ga doiočajo njihovi samoupravni sptošm akt) v sk!adu / zakonom. S samoupravnim spiošnim aktom dotočijo č)ani skupnosti tudi razmerja med deiegacijo in te-metjno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo ter njenimi organi upradjanja. ter razmerja med deiegacijo in deiegati.
H. č!en
Skupščina skupnosti ima H2 deiegatskih mest.
/bor uporabniko\ ima 7.1 deiegatskih mest.
/bor izvajatcev ima 9 deiegatskih mest.
.12. čien
i\)razdci!te\ deiegatskih mest med deiegacije in konierence deiegacij za zbor uporabnikov in zbor izvajaicev doioči sku;)ščina s posebnim skiepom.
2. i*ra\icc. obveznosti in odgovornosti dcicgatov
.1.1. čien
Detegat \ skupščini skupnosti ima pravico in doižnost. ki jth doioča usta\a SR'Sioventje. zakon, ta statut in posiovnik skupščine skupnosti tn drugih organo\ skupnosti (v nadaijnjem besediiu: posiovnik).
.14. čien
Deiegat trna pra\ico biti voijen v organe skupščine in njena deiovna teiesa ter \ drt.gc organe skupnosti, in je doižan v njih tvorno sodeiova-t).
Deiegat ne sme odkioniti brez opravičenega razioga funkcij in naiog, kt mu jth \ mejah svojega dciovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma dciovno teio.
.15. čien
Deiegat trna ziasti pravico in doižnost udeieževati se sej zbora skupš-čmc. v katerega je deiegiran. skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oziroma deiovnih teies, v katere je izvoijen oziroma imenovan. ter sodciovati pn njihovem dciu in odiočanju.
!)eiegat ima pravico in doižnost. da giasuje o vsakem prediogu. o katerem se odioča na seji zbora, v katerega je deiegiran. aii na skupni seji obeh zborov skupščine skupnosti.
Deiegat ima pravico obraziožiti svoj gias pred giasovanjem.
.16. čien
Pri zavzemanju staiišč o vprašanjih, o katerih se odioča v skupščini skupnosti, rav najo dciegati v skiadu s smernicami svojih samoupravnih organizacij aii skupnosti m v skiadu s temeijnimi staiišči deiegacij. ki so jih deiegiraie, kakor tudi v skiadu s skupnimi m spiošntmi družbenimi mteresi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeijevanju in gia-sovanju.
Med sprejemanjem skupnih odiočitev ima deiegat pravico in doižnost uskiajevati staiišča z drugimi deiegati.
.17. čien
Poteg prav k in doižnosti tz .15. in .16. čiena tega statuta, imajo deiegati /iasti še pravico:
prediagati skupščini staiišča in skiepc.
-	prediagat! skupščini, naj obrav nava vprašanja, ki se nanašajo na deto skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samouprav-nth aktov, tzvrševanje sprejeti)! pianov in programov deia ter drugih skiepov skupščine skupnosti.
-	prediagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji.
-	prediagat! uvrstitev doiočenih zadev v deiovne programe tn periodične deiovne načrte skupščine.
b)t) obveščen o vseh v prašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funketje v skupščini
postav ijat) dcicgatska vprašanja.
zahtev at! pojasnita od predsednika skupščme, predsednikov zborov in predsedmkov deiov nih teies skupščine, ki se nanašajo na njihovo deto v skupščin! in na deio teies. ki jim predsedujejo.
.IM. čien
Detegat! so doižni redno spremijati deio skupnosti.
O stališčih, mnenjih in skiepth. ki so se izobiikovaii v skupščini in o
svojem deiu v skupščini so deiegati doižni obveščati deiegacijo, ki jih je deiegiraia v skupščino, deiavce deiovne, deiovne ijudi in občane v te meijnih organizacijah združenega deia oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvoiiii v deiegacijo. Obveščanje poteka v skiadu z doiočiii samoupravnih spiošnih aktov čianov skupnosti.
39.	čien
Deiegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje deio odgovorni čianom skupnosti, ki so jih izviiii.
Deiegati, kt jih skupščina skupnosti deiegira na seje skupščine občinske skupnosti sociainega varstva aii na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Sioveni je, so za svoje deio odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je deiegira!.
40.	čien
Pravice, doižnost) in odgovornosti deiegatov, način uresničevanja pravic in doižnosti ter druga vprašanja v zvezi z deiom deiegatov podrobno doioča posiov nik skupščine skupnosti, v skiadu z ustavo in zakonom.
3. Skiicevanje sej
41.	čien
Skupščina deia na sejah, ki jih skticuje in vodi predsednik skupščine oziroma predsednik zbora ter giede na potrebe.
Seje skupščine morajo biti najmanj 2 krat ietno.
42.	čien
Zbora zatedata in odiočata na iočenih sejah.
(e zasedata zbora skupaj, skiičc sejo predsednik skupščine in jo vodi ob sodeiovanju predsednikov obeh zborov.
43.	čien
Predsednik skupščine skiiče sejo na iastno pobudo, v skiadu s sprejetim deiovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih.
Predsednik skupščine je doižan skiicati sejo. če to zahteva:
najmanj ena tretina deiegacij zbora uporabnikov aii zbora izvajaicev:
—	koordinacijski odbor uporabnikov in izvajaicev
—	odbor samoupravne deiavske kontroie:
odbor za ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
(e predsednik v i 5 dneh po prejemu pismene zahteve ne skiiče seje. jo iahko skiiče prcdiagatcij.
Doiočbe tega čiena se smiscino uporabijajo tudi za skiicevanje sej zbora uporabnikov oziroma zbora izvajaicev.
44.	čien
Predsednik skupščine aii predsednik zbora skiiče sejo s pismenim vabiiom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabiiu za sejo mora biti pri-ioženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Vabiio in gradivo za sejo mora biti postano deicgacijam oziroma konferencam deiegacij praviioma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zeio hitre odiočitve in ko seje zaradi opravičenega razioga ni mogoče skiicati v skiadu s prejšnjim odstavkom tega čiena. se iahko skiiče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku. vendar ne krajšim kot !() dni pred sejo. V vabiiu je treba posebej obraziožiti zakaj je seja skiicana v krajšem roku.
45.	čien
Na sejo skupščine se vabijo predstavnjki:
—	občinske konference SZDL:
—	zveze sociaiistične miadinc Siovenije v občini: občinske skupnosti sociainega varstva:
—	skupščine občine Sežana:
za zadeve sociainega skrbstva pristojnega upravnega organa
—	skupne strokovne siužbe. ki opravija za skupnost administrativ-no-strokovna. pomožna in tem podobna deia.
a seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnost! v o oni. kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skup-nem interesu skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občm.. pa tud. predstavnike drugih organizacij in skupnosti, če iahko s
ojtm so e ovanjem prispevajo k uspešnejšemu deiu skupščine.
31. avgusta 1984 — $t 21
URADNE OBJAVE
251
46.	č!en
Natančneje dotočbe o sklicevanju in vodenju sej skupščin vsebuje poslovntk skupsctne.	^	^
4 Delovno področje zborov
47.	č!en
Zadeve iz pristojnosti skupščine oprav!jata zbor uporabnikov in zbor
izvajalcev:
—	enakopravno v obeh zborih.
—	v posameznem zboru samostojno:
—	na skupni seji obeh oborov.
48.	č!en
Zadeve i/ pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor
izvajalcev:
—	enakopravno v obeh zborih.
—	v posameznem zboru samostojno:
—	na skupni seji obeh zborov.
48.	člen
Vsak zbor sc samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora:
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor:
—	ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles:
—	sprejme program svojega dela:
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
49.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti:
—	sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte:
—	sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini:
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja, ali sporazumevanja. oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom:
—	sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti:
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti:
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina:
—	sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu:
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti:
—	odločata o najemanju kreditov:
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini:
—	dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela. katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost:
—	sprejemata poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti;
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnavata ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
50.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji:
—	oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini;
—	obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov;
—	dajeta pobudo in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva;
obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega delana področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti;
— obravnavata pripombe, mnenja in priporočda skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizaci j v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi / detoni skupnosti, ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetth sklepih v tej zvezi:
obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter porgila o delu odbora samoupravne delavske kontrole:
volita in razrešujeta redsednika skupščine in njegovega namestnika:
—	volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa:
—	imenujeta s skupščinami drugih SIS v občini vodjo strokovne službe:
—	imenujeta odredbodajalce za izvrševanje fina .čnega načrta skupnosti:
—	imenujeta tajnika skupščine skupnosti:
—	odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupat z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe:
—	volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Sežana po načelu enake zastopanosti obeh zborov, ali pa za to izvolita posebno delegacijo, ki delegira delegate v skupščino. SSV po načelu enake zastopanosti obeh zborov;
—	imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov:
—	podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela. drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva:
—	opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut
5.	Odločanje
51.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov.
52.	člen
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno. so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno so sprejeti, če jjh je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru.
Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
53.	člen
Če samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah. ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta ali predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ki so pripravi': predlog akta ali sklepa.
54.	člen
Če se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, sc začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo. v katero izvoli vsak zbor po tri člane.
Delu skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo.
252
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — Št. 21
35. čLn
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se usk!adi!a stališča in sestavi! sporazumen predlog. ki ga predloži v sprejem zboroma.
56.	č!en
/bora pn/ade\ata usk!aditi svoja stališča in sprejeti odločitev na pod!agi sp(irazumnega predloga skupne komisije, če je !c mog(vče na isti seji.
57.	č!cn
(e so razhajanja med zboroma v stahščih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči tako gtoboka in bistvena, da ni pričakovati, da bi !ahko priš!o od usk!aditve na isti seji. a!i ker je očitno, da bi komisija za usklajevanje zaradi vehke obsežnosti a!i zahtevnosti de!a ne bo mogia opraviti svoje naiogc v tem času oziroma ker je treba pripraviti novo bcscdi!o spornega akta a!i sk)epa na novih izhodiščih, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje. sc nadaljuje obravnava in odiočanje o zadevi pre!oži do nas!cdnjc seje.
Od!očanjc o sporni zadevi sc prc!oži do naslednje seje tudi v primeru. če večina dc!egatov v zboru po obravnavi sporazumnega prcd!oga skupne komisije meni. da je sporazumni prcd!og treba še dc!no dopol-niti a!i spremeniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje. a!i da se o predlogu skupne komisije ne morejo izjaviti, dokier se o tem ne posvetujejo v delegacijah. ki so jih de!cgira!e na sejo skupščine.
V primerih iz drugega in tretjega odstavka tegačlena se skupni komisiji dotoči rok. do katerega naj pripravi svoj prediog. Celotna zadeva se v tem primeru vrne v obravnavo delegacijam. skupaj z besediiom sporazumnega prcd!oga skupne komisi je ter z ustreznimi obraz!ožitvami in utcmc!jitvami predloga
3H. č!en
(c se v skupni komisiji za uskiajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga. sc predlog akta ali sklepa odloži z dnevnega reda.
Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi sc lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali koordinacijskega odbora.
59.	člen
(c skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno n jcno delo in je s tem bistveno ogroženo opravljanje socialno skrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
6.	Predsednik skupščine in predsednika zborov
60.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor.
Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in n juna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno.
Predsednik skupščine ter njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno obdobje.
61.	člen
Predsednik skupščine zlasti:
—	predstavlja in zastopa skupnost:
—	sklicuje seje skupščine:
—	vodi skupne seje obeh zborov skupščine:
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine:
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini:
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine:
—	podpisuje sklepe in druge akte. ki )ih sprejema skupščina:
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov:
—	skrbi za javnost dela skupščine:
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi intere-
snimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi sc povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami:
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
62.	člen
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko !e-ta ne more opravljati svojih dolžnosti:
—	pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog:
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina.
63.	člen
Predsednik zbora:
—	vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji:
—	skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine:
—	spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah. ki spadajo v izključno pristojnost zbora.
(c zbora zajedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine.
Če zbora zasedata skupai. odločata pa o zadevah o katerih sta pristojna odločati enakopravno daje predsednik zbora zadevo oziroma vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja v zboru, kateremu predseduje.
Če je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik.
Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil.
B KOORDINACIJSKI ODBOR
64.	člen
Koordinacijski odbor izvajalcev in uporabnikov socialnoskrbstvenih storitev opravka zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, ter predloge drugih sklepov in ukrepov, o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini
—	pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina:
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ter sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti:
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike in programov dela socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe:
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi skupščine občine skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter z družbenopolitičnih organizacij v občini:
—	spremlja delo skupne strokovne službe glede izvrševanja nalog za skupnost:
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	opravlja druge izvršilne naiogc. za katere ni izrecno določeno da spadajo v pristojnost kakega drugega izvršilnega organa skupnosti.
Koordinacijski odbor poroča skupščini o svojem delu med dvema za-sedanjima Koordinacijski odbor izdela tudi letno, in če je potrebno tudi polletno poročilo o svojem delu.
63.	člen
Koordinacijski odbor ima 9 članov, vključno s predsednikom in njegovim namestnikom.
P cdsednika. njegovega namestnika in ostale člane volita zbora skupščine enakopravno izmed članov delegacij za zbor uporabnikov oziroma izvajalcev.
Mandat traja 4 leta. Pri delu koordinacijskega odbora redno sodelujejo predsednik skupščine ter predsednika obeh zborov, kadar je potrebno pa tudi predsedniki drugih organov, komisij in drugih delovnih
teles.
66.	člen
Koordinacijski odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik.
Koordinacijski odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina Članov odbora.
URADNE OBJAVE
253
31. avgusta 1984 — Št. 21
Koordinacijski odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
67.	č!en
Natančnejše doiočbe o delu koordinacijskega odbora vsebuje po-slovnik.
( SVET ZA VARSTVO OTROK !N DRUŽINE D SVET ZA VARSTVO ODRASLIH OSEB
68.	č!en
Za odločanje o pravici posameznika a!i družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov k izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinskih skupnosti poverjene z zakonom. ter za opravljanje drugih nalog, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti, izvoli skupščina
—	svet za varstvo otrok in družine, ter
—	svet za varstvo odraslih
69.	člen
Pri obravnavanju in odločanju v individualnih Zadevah je pri delu svetov, navedenih v prejšnjem odstavku, javnost izključena
Vsi člani svetov in njihovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: člani) ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse. kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu, in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov, ali bi imelo za njih kake druge neugodne posledice, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
70.	člen
Sveta poročata skupščini skupnosti o svojem delu najmanj enkrat na leto.
71.	člen
Za delo sveta za varstvo otrok in družine ter sveta za varstvo odraslth oseb veljajo določbe 66. in 67. člena tega statuta.
SVET ZA VARSTVO OTROK !N DRUŽINE
72.	člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družinam in mladoletnim posameznikom:
—	odloča v zadevah rejništva:
—	odloča v zadevah posvojitve:
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi:
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam;
—	odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze:
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini:
—	odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj:
—	odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi:
—	odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem:
—	odloča o odvzemu otroka staršem o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi.
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb:
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju:
—	odloča o predlogu sodišču za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost:
—	odloča o predlogu sodišču za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je posta! roditelj:
—	daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze:
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence:
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti:
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe:
—	opravlja naloge, ki mu )ih poveri skupščina skupnosti
73.	člen
Svet za varstvo otrok in družine ima skupaj s predsednikom m njegovim namesinikom pet članov Mandatna doba predsednika, namestnika in članov odbora je štiri leta.
(lane izvoli skupščina skupnosti praviloma i/med članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti
SVET ZA VARSTVO ODRASLIH
74.	člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam:
- odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb. ki jtm je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki iih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi:
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti;
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam;
—	opravlja uskladitev (valorizaci jo) preživnin za odrasle preživninske upravičence;
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva, in svetovalca po odpustu s prestajanja kazni;
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti:
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
75.	člen
Svet za varstvo odraslih ima skupaj s predsednikom in namestmkom predsednika pet članov. Mandatna doba predsednika, namestmka m članov odbora je štirt leta.
(lane izvoli skupščina skupnosti praviloma i/med članov delegacy za delegiranje delegatov v skupščini skupnosti.
E SVET /A OPRAVLJANJE SPRAVNIH POSKUSOV
76.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, kt ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilntkom. ki ga sprejme skupščina skupnosti
Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena.
Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe 72. člena tega statuta.
77.	člen
Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji. ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Seje sveta morejo biti vsaj dvakrat na leto. zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta.
Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu. ki ga predloži skupščini skupnosti.
7H. člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom pet članov.
254
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — st. 21
Predsednika m njegovega namestnika ter osta!e č!ane sveta imenuje skupščina skupnosti praviioma izmed svetovaicev zakonske svetovai-nice oziroma izmed oseb, ki izpoinjujejo pogoje iz 15. č!ena Praviinika o de!u zakonskih svetova!nic in o predzakonskem svetovanju.
Ciani sveta so imenovani za štiri ieta. Po preteku te dobe so iahko ponovno imenovani za enako obdobje.
F.	SKUPiNA DELEGATOV ZA SKUPŠČINO SKUPNOST! SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
79.	čien
/a obravnavo gradiv, obiikovanje staiišč in deiegiranje deiegatov za posamezno sejo skupščine skupnosti sociainega skrbstva Siovenije izvoiita zbor uporabnikov in zbor izvajaicev skupin deiegatov za skupščino skupnosti sociainega skrbstva Siovenije.
80.	čien
Skupina deiegatov ima štirinajst čianov od tega sedem iz zbora uporabnikov :n sedem iz zbora izvajaicev.
Predsednika, njegovega namestnika in ostaie čiane izvoiita zbora skupščine enakopravno izmed čianov deiegacij za zbor uporabnikov in zbor izvajaicev.
Mandat traja štiri ieta.
G.	KOMiSiJE iN DRUGA DELOVNA TELESA
81.	čien
/a proučevanje probiematike na posameznih področjih aii posameznih vprašanj z deiovnega področja skupnosti, doiočenih skupnih vprašanj, za pripravo prediogov za posamezne ukrepe ter za opravija-nje drugih zadev se iahko ustanovijo komisija in druga deiovna teiesa, ki so staina aii začasna.
Zbora iahko ustanovita skupne komisije in druga deiovna teiesa, aii pa iastna deiovna teiesa za proučitev posameznih zadev, oziroma pripravo prediogov za posamezne skiepe.
Naioge. poobiastiia in sestavo komisij in drugih deiovnih teies se dotoči s skiepom o njihovi ustanovitvi, če jih ne doioča že ta statut aii zakon.
82.	čien
Komisija aii drugo deiovno tcio ima predsednika, namestnika predsednika m doiočeno števiio čianov.
/a predsednika komisije aii drugega deiovnega teiesa je iahko imenovan ie čian deiegacije za deiegiranje deiegatov v skupščino skupnosti, za čiane pa so iahko imenovani tudi drugi deiovni ijudje in občani.
83.	čien
Komisije in druga deiovna teiesa deiajo na sejah, ki jih skiicuje in vodi predsednik, če je predsednik zadržan pa njihov namestnik.
Deio komisij in drugih deiovnih teies natančneje ureja posiovnik.
V ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
84.	čien
Deiavci. deiovni ijudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno deiavsko kontroio v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih spiošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odiočitev ter varstva svojih pravic in družbene iastnine. Nadzorstvo opravijajo po svojih deiegatih v skupščin) in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne de-iavske kontroie - Odboru samoupravne deiavske kontroie.
85.	čien
Odbor samoupravne deiavske kontroie ima teie pravice in doižnosti: nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih spiošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
nadzira skiadnost deiovanja organov skupnosti s poobiastiii iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti,
-	nadzira izvajanje skiepov skupščine in drugih organov skupnosti,
-	nadzira porabo sredstev skupnosti,
-	nadzira deio in posiovanje skupne strokovne siužbe,
-	nadzira obveščanje čianov skupnosti,
-	opravlja druge naioge.
86.	čien
Odbor samoupravne deiavske kontroie ima sedem čianov.
Ciane odbora voiijo deiegacije na podiagi enotne kandidatne iistine, ki jo predioži skupščina skupnosti. O izvoiitvi Čianov odbora samoupravne deiavske kontroie sprejme skupščina ugotovitveni skiep.
Mandat čianov traja štiri ieta.
87.	čien
Ciani odbora za samoupravni nadzor izvoiijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
Predsednika volijo izmed čianov, ki sočiani deiegacije za deiegiranje deiegatov v zbor uporabnikov.
88.	čien
Odbor deia na sejah, ki jih skiicuje in vodi predsednik odbora
Predsednik je doižan skiicati sejo odbora, če to zahtevajo:
—	najmanj trije čiani odbora,
—	predsednik skupščine,
—	koordinacijski odbor, ,
—	najmanj ena petina vseh deiegacij, ki deiegirajo deiegate v skupščino skupnosti.
Odbor se mora sestati najmanj enkrat na ieto.
89.	čien
Najmanj enkrat na ieto mora odbor samoupravne deiavske kontroie v zvezi z izvajanjem vseh svojih naiog iz 83. čiena tega statuta pripraviti poročiio o svojem deiu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti, in ga prediožiti skupščini.
VI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Skupščina skupnosti je nosiika naiog, ki jih ima skupnost na področju spiošne ijudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu in predpisih na podiagi zakona, ter po družbenem pianu in pianih občine.
Skupščina skupnosti in njeni organi pri opravljanju naiog na področju spiošne ijudske obrambe in družbene samozaščite sodeiujejo s pristojnimi občinskimi organi in družbenopoiitičnimi organizacijami ter z njimi uskiajujejo ukrepe na tem področju.
91.	čien
Obrambni načrt skupnosti doioča ukrepe za njeno deiovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti in v vojni.
Sestavni de! obrambnega načrta je posiovnik. ki v skiadu s predpisi začasno, dokier trajajo razmere po prejšnjem čienu ureja sestavo organov skupnosti, njihova poobiastiia in način odiočanja tako, da skupnost v takih razmerah iahko opravija svoje temeijne naioge.
92.	čien
Za dosiedno izvajanje poiitike pri organiziranju ijudske obrambe in družbene samozaščite, spremijanja in ocenjevanja varnostnih in obrambnih razmer ter usmerjanja vseh dejavnikov spiošne ijudske obrambe in družbene samozaščite imenuje skupščina skupnosti odbor za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
93.	čien
Predsednika in šest čianov odbora za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina skupnosti izmed čianov predsedstva skupščine in čianov odborov skupščine.
Mandatna doba predsednika in čianov odbora je štiri ieta.
Strokovni deiavec, ki v strokovni siužbi-opravija deia in naioge za skupnost je čian odbora po poiožaju.
Predsednik odbora skiicuje seje, prediaga dnevni red in vodi seje ter predstavija odbor.
Predsednik in čiani odbora so skupščini skupnosti osebno odgovorni za svoje deio v odboru, v skiadu s svojimi pravicami in doižnostmi pa tudi za deio in odiočitve odbora.
94.	čien
Odbor za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	priprav!ja samoupravne akte, ki jih na področju spiošne ijudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti
skrbi za izvajanje teh samoupravnih aktov
—	sprejema obrambni načrt skupnosti
31. avgusta 1984 — Št. 21
URADNE OBJAVE
255
- neposredno uresničuje druge naloge na področju spi.ine ljudske obrambe m družbene samozaščite s skladu z zakonom, predpisi na podiag! zakona m pian! družbenopolitične skupnosti.
V!!. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-STROKOVNiH POMOŽNIH !N TEM PODOBNiH DEL ZA SKUPNOST
95.	čien
Za opravijanje administrativno-strokovnih. pomožnih in tem podobnih dei, ki so potrebna za nemoteno deiovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti ustanovi skupščina skupnosti, skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno siužbo, ki se organizira kot deiovna skupnost.
Naioge, ki jih deiovna skupnost skupne strokovne siužbe opravtja za skupnost, se natančneje dotočijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih
96.	čien
Skupna strokovna siužba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga sktenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo deiovna skupnost skupne strokovne siužbe opravijaia doiočena deia.
97.	čien
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med deiovno skupnostjo in skupnostmi — ustanoviteijicami strokovne siužbe, doioča samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga skienejo skupščina skupnosti-ustanoviteijic in deiovna skupnost.
98.	čien
Vodjo skupne strokovne siužbe (v nadaijnjem besediiu: vodja siužbe) imenujejo in razrešujejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupno siužbo ustanovite, po tem, ko dobijo mnenje de-iovne skupnosti. Vodja deiovne skupnosti se imenuje za dobo štirih iet.
Za svoje deio in deio skupne strokovne siužbe je odgovoren skupščinam skupnosti.
99.	čien
Vodja siužbe opravija predvsem nasiednje naioge:
—	organizira in uskiajuje deio strokovne siužbe,
—	skrbi, da je deio v strokovni siužbr zakonito, praviino, pravočasno in racionaino,
—	organizira sodeiovanje z drugimi organi in organizacijami v skiadu z naiogami strokovne siužbe,
—	poroča skupnosti o deiu strokovne siužbe,
—	skrbi za zakonitost deia skupnosti in njenih organov ter racionaino posiovanje,
—	uresničuje pravice, doižnosti in odgovornosti posiovodnega organa v odnosih do deiovne skupnosti skupne strokovne siužbe in v notranjih samoupravnih odnosih,
—	je odredbodajaiec za izpoinjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa strokovne siužbe,
—	po skiepih skupščine in njenih organov opravija tudi druge naioge.
100.	čien
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne siužbe podrobneje urdja način imenovanja pravice, doižnosti in odgovornosti vodje strokovne siužbe.
101.	čien
K doiočbam statuta deiovne skupnosti skupne strokovne siužbe, ki se nanašajo na uresničevanje naiog, zaradi katerih je biia strokovna siužba ustanovijena, k programu njenega deia ter k razvidu de! in naiog je potrebno sogiasje skupščine skupnosti.
Vlil. DRUŽBENE MATERIALNE POMOČ! V SOCIALNEM
SKRBSTVU
102.	čien
V skrbi za sociaino varnost občanov zagotavijajo deiavc., deiovn. ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti, družbeno enarno tn drugo materiaino pomoč (v nadaijnjem besediiu: materia na pomoč
občanom, ki so nesposobni aii bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno deio in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni spiošni akt. s katerim se v skiadu z zakonom natančneje dotočijo pogoji za uveijavitev in trajanje pravic do materiaine pomoči, obiike materiainih pomoči v sociainem skrbstvu v občini Sežana, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materiaine pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materiainimi pomočmi.
Do materiaine pomoči v sociainem skrbstvu v občini Sežana, nima pravice občan, ki formaino sicer izkaže, da izpoinju je pogoje za dodeii-tev materiaine pomoči, se pa na podiagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v siabih gmotnih razmerah in torej materiaine pomoči ni potreben.
103.	čien
Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in skiepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživijanje občana, kateri uveijavija aii v katerikoii obiiki že prejema materiaino pomoč so-ciainega skrbstva, prispevate osebe, ki so tega občana po zakonu doižne preživijati, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podiagi dogovora o preživnini, niti na podiagi sodne odiočbe aii kakšnega drugega akta.
Sporazume v smisiu prejšnjega odstavka skiepa skupnost, če sociaino ogroženemu občanu dodeii materiaino pomoč, z osebamt. ki so doižne prispevati za preživijanje prejemnika materiaine pomoči.
S samoupravnim spiošnim aktom iz 106 čiena tega statuta se doioči način ukrepanja skupnosti \ primeru, če osebe, ki so doižne prispevati za preživijanje občanov iz prvega odstavka, ne dajejo svojega prispevka v skiadu z navedenimi kriteriji.
104.	čien
Skupščina skupnosti v skiadu s pianskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s skiepom doioči višino denarne pomoči, kt pred-stavija prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživijanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih obiik materiaine pomoči, pri katerih je doiočitcv višine možnu Podrobne doiočbe o tem vsebuje samoupravni spiošni akt skupnosti iz 106. čiena tega statuta.
Skiepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat ietno, če ni z družbenim dogovorom aii samoupravnim sporazumom doiočeno, da se opravi uskiaditev (valorizacija) matertainih pomoči tudi med ietom, oziroma da se tudi med ietom na novo doioča višina posameznih obiik materiainih pomoči sociainega skrbstva.
105.	čien
O pravici posameznika aii družine do materiaine pomoči odiočajo posebni organi skupnosti, in sicer svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odrasiih oseb, vsak v okviru svoje pristojnosti, doiočene s tem statutom v skiadu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
V nujnih, neodiožijivih primerih, ko je sociaina stiska občana aii druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odiočitev pristojnega sveta, odtoči o pravici posameznika aii družine do enkratne denarne pomoči individuaini posiovodni organ Centra za sociaino deio Sežana, ki pa mora svojo odiočitev prediožiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji.
106.	čien
Najmanj enkrat ietno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, aii in v koiikšni meri prejemniki materiaine pomoči sociainega skrbstva izpoinjujejo pogoje za nadaijnje sprejemanje materiaine pomoči v skiadu z doiočiii samoupravnega spiošnega akta iz 106. čiena tega statuta (revizija materiainih pomoči).
107.	čien
Postopek za uveijavijanje pravice do materiainih pomoči, za revizijo ter za vaiorizacijo materiainih pomoči doioča Praviinik o postopku za uveijavijanje pravice do materiainih pomoči in za vaiorizacijo materiainih pomoči v sociainem skrbstvu, kt ga sprejme skupščina Skupnosti sociainega skrbstva Siovenije.
256
URADNE OBJAVE
31 avgusta 1984 — št. 21
!X. RAZMERJE SKUPNOST! DO SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA
10S. č!en
Skupnost je dotžna najmanj enkrat !etno poročati skupščini občine o detu skupnosti, ztasti o izvajanju potitike na področju socia!nega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in de!a, uresničevanju drugth na!og skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z de-tovanjem skupnosti.
Skupščina obravnava priporoči!a in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občrne in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi.
X JAVNOST DELA
De!o skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugth organov so javne, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače dotočeno.
! !(). č!en
Predstavniki organizacij združenega de!a, krajevnih skupnosti, družbenoooiitičnih skupnosti, družbenopohtičnth organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodeiovati v razpravi, ntmajo pa pravice od!očanja.
Na seje se redno vabijo tudt predstavniki sredstev javnega obveščanja v občini, zaradi obveščanja javnosti.
! 1 !. č!en
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popotno obveščanje javnosti z!asti o stanju in prob!ematiki n? področju sociainega skrbstva v občini, o razvoju socia!nega skrbstva, o uresničevanju sprejete poti-tike in vseh samoupravnih odtočitev v skupnosti, o de!ovanju detegat-skega sistema in de!egatskih odnosih, o de!u skupne strokovne s!užbe, o uporabi sredstev združenih za socia!no skrbstvo, in o drugih pomembnih vprašanjih.
H 2. č!en
Obveščanje o de!u skupnosti, se izvaja:
-	preko de!egatov v skupščini,
-	s pismenimt gradivi za seje skupščine in njenih organov,
-	s pomočjo sredstev javnega obveščanja,
-	z drugimi obhkami obveščanja, ki jih dotoči skupščina skupnosti.
! 13. čten
/a redno in pravočasno obveščanje javnosti o detu skupnost) je odgovoren predsednik skupščine.
! !4. čten
Skupščina in njeni organi v posebno utemetjenih primerih sktenejo, da bodo dotočena vprašanja obravnavati brez navzočnosti javnosti.
Tako sktenejo ztasti v primerih, kadar zakon ati drug predpis dotoča, da je dotočene podatke treba šteti kot tajnost.
! !5. čten
Skupščina skupnosti s postovnikom natančneje uredi uresničevanje načeta javnosti deta in varovanja tajnosti.
\t. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
! Ib. čten
/a obvezno raztago dotočh tega statuta je pristojna skupščina skupnosti.
! !7. čten
/ dnem uvetjavitve tega statuta preneha vetjati statut Občinske skupnosti, ki je bit sprejet 3t. januarja !975.
! !S. čten
Ta statut začne vetja!), ko ga sprejme skupščina skupnost) tn da k njemu sogtasje skupščina občine Sežana.
Po enakem postopku se sprejemajo tudi spremembe in dopotnitve statuta.
119 čten
Statut se objavi v Uradnih objavah.
Predsednik skupščine skupnosti MILKA SOSlC, !. r.
K temu statutu je data sogtasje Skupščina občine Sežana s sklepom št. 022-15/83-12 dne. 23. marca 1984.
OBČINSKA SKUPNOST SOC! ALNEG A VARSTVA SEŽANA
Skupščina Občinske skupnosti sociatnega varstva Sežana je na svoji 10. seji dne 18. januarja sprejeta
SKLEP
Skupščina Občinske skupnosti sociatnega varstva Sežana ugotavlja, da so vse ustanovitetjice sprejete samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti sociatnega varstva Sežana in je ta tako veljavno sktenjen.
Števitka: 18/80-SV Datum: 18. januarja !982
Predsednik skupščine tGOR GRMEK, t. r
Na podtagi 1. odstavka 8. čtena in v zvezi z 10. čtenom zakona o skupnosti sociatnega varstva (Ur. 1. SRS, št. 8/80) so Občinska skupnost sociatnega skrbstva Sežana, Skupnost otroškega varstva občine Sežana. Skupnost pokojninskega in invatidskega zavarovanja v SRS — enota v občini Sežana, Občinska skupnost za zapostovanje Sežana in Samoupravna stanovanjska skupnost Sežana dne 18. 1. 1982 sprejeta
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVtTVt OBCtNSKE SKUPNOST! SOCIALNEGA VARSTVA SEŽANA
!. Sptošne dotožbe:
1.	čten
Občinsko skupnost sociatnega varstva Sežana (v nadatjnjem besedi-tu: skupnost sociatnega varstva) se zaradi obtikovanja, usktajevanja in spremtjanja cetovite potitike sociatnega varstva kot bistvene sestavine sociatne varnosti povezujejo detavci, drugi detovni tjudje in občani po Občinski skupnosti sociatnega skrbstva Sežana, Skupnosti otroškega varstva občine Sežana, Skupnosti pokojninskega in invatidskega zavarovanja v SR Stoveniji — enoti v Sežani, Občinski skupnosti za zapostovanje Sežana in Samoupravni stanovanjski skupnosti Sežana (v nadatjnjem beseditu: ustanovitetjice).
2.	čten
V skupnosti sociatnega varstva detavci, drugi detovni t ju J)e in občani oblikujejo, usktajujejo in spremtjajo uresničevanje potitike na področju sociatnega varstva, usktajujejo programe deta na posameznih področjih sociatnega varstva, sociatno-varstvene etemente na samoupravne sporazume o temetjih ptanov, osnove in merita za posamezne sociatno-varstvene pravice, usktajujejo in obtikujejo osnove in merita za uresničevanje sotidarnosti in vzajemnosti in zagotavtjajo enakopravno odtočanje s pristojmmi zbori skupščine občine Sežana.
3.	eten
\ skupnosti sociatnega varstva se usktajujejo tudi deti programov, ki se nanašajo na sociatno varstvo ter osnove in merita za posamezne pravice, ki imajo sociatro-varstveni pomen in se detavci, drugi detovni tjudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanovitetjice.
31 avgusta 1984 — št 21
URADNE OBJAVE
257
4 čten
Skupnos. sojinega van-tva so ,a,ad, .bhkos.n,.. u.U,,n spremljanja čelov,te pol,),ke soc.alnega varstva v SR Sloven.), sltup., , ostalim, občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo so calnega skrbstva Slovenije, /vere skupnost, ra rapostovanje SR Slo ven,je. Skupnostjo otroškega varstva Sloven,,,. Skupnost,, poko,n,n-skega ,n mval.dskega ravarovanja v SR Sloven,,,. Skupnostjo starost nega zavarovanja kmetov SR Slovenije ,n /vezo stanovanjskih skup nos!) Stovc^jc povezuje v Skupnos! sooatnega varstva
5.	čten
Dejavnos! skupnosti sooatnega varstva je posebnega družbenega pomena Skupnos! sooatnega varstva je pravna oseba s pravntmt. ob ve/nostm' dogovorov in samoupravnth sporazumov !er drugth vptošn.h aktov !mc skupnosti je: v Sežant. Partizanska cesta it IM Dc!o skup nos!) sociatnega varstva je javno
H Na!oge skupnosti sooatnega varstvi:	*
6	čten
V	skupnost) sociatnega varstva se obtikujejo. spremtjajo in usktaju jejo potitika in programi sociatnega varstva, dogosarjajo prtorttetne natoge m uvajanje novih obtik sociatnega varstva za območje občine Sežana
V	skupnosti sociatnega varstva sc dotočajo m usktajujejo ztasti:
-	tzhodišča za uresničevanje dogovorjenih obtik varstva borcev, vojaških invatidov ter civitnih žrtev vojne,
-	programi za izgradnjo sooatnth zavodov in invahdskih detavnic.
—	načrtovanje in izvajanje usposabtjanja, varstva in zapostovanja otrok z motnjami v tetesnem in duševnem razvoju ter odrastih invattd nih oseb.
kriteriji za gradnjo ter osnove in merda za dodctdtf stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč,
-	mtmmatni iivtjenjski standardi pri zapostovanju detavcev 'osnove m merita za uvetjavtjanje pravic občanov do pomoč) k
ptačitu za storitve vzgojnovarstvenih organtzacij. osnovnth šot, domov učencev m študentov ter sociatnth zavodov.
-	osnove in merita za uvetjavtjanje pravic občanov do subvenoj s stanarinam in za druga detna nadomesttta. k) se priznav ajo občanom z nižjim) osebnimi dohodkt tn njthovim družinsktm čtanom.
—	osnove in merita za uvetjavtjanje sociatnih pravic, odvtsnth od dohodka tn sociatnih razmer posameznika a!) družtne.
-	osnove tn merita za uvetjavtjanje sooatnth dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti.
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z deta zaradt botezni, poškodb, poroda in nega otroka ter nadomestita in pomoč) za čas brezposetnosti.
-	merita za prispev ke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev.
—	osnove in merita za odpis ati znižanje prispevka kmetov za starostno zavarovanje,
—	sociatno-varstvene natoge s področja sptošno tjudske obrambe in družbene zasamozaščite, ki so skupnega pomena za ustanovitetjice.
—	natoge v zvezi z detom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja postedte atkohotizma tn drugih zasvojenosti
7.	čten
Skupnost sociatnega varstva odtoča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka kmetom - borcem NOV ter v sktadu z zakonom dotoča zneske varstvenih dodatkov gtede na sociatno ogroženost kmetov bor cev.
8.	čten
Skupnost sociatnega v arstva ugotavlja gmotno stanje inv at.dn.h oseb oziroma njihovih družinskih čtanov po merttih. ki jth dotoči Skupnos! sociatnega varstva Stovenije
!M Ptaniranje v skupnosti sooatnega varstva:
9.	čten
V skupnosti sociatnega varstva se ustanovitetjtee in druge skupnost) o kater.h se detavci, drugi detovni tjudje in občani sporazumevajo o uresničevanju sociatno varstvenih pravic, dogovorijo o skupnt stro kovnih podtagah za obtikovanje sooatnih varstvenih etementov za samoupravne sporazume o temetjih ptana
Pn tem se sporazumejo
— katere anakzc in druge anahttčno dokumentaojsko gradtvo je potrebno popravit) kot strokov no podtago /a obttkovanje sooatno var stvemh etementov \ p**sameznth skupnostth. (anat)ze stanja, probte mattko tn ra/vojnth možnost) na p^vsameznth področjth sooatnega varstva. anahzoživtjenjskth stroškov posamcrnth skuptn prcbtvatstva. ttd) ter kakšna enotna metodotogtja naj se prt tem uporaht
—	katere strokovne podtage naj se /urad) ckonomtčnostt postopka prtpravtjo skupmv v okvtru stvoatnega varstva
M) čten
Na osnov) strokov nth podtag. prtpravtjcmh v sktadu / dogovorom )/ prejšnjega čtena tega sporazuma obhkujejo ustanov)!etjtcc tn druge skupnost) etemente za svoje samoupravne sjvora/ume o temetjth ptana
U čten
V skupnost) sooatnega varstva sktenejo ustanovttctjtcc tn druge skupnost) poseben samoupravnt sprvrazum s katenm usktadtto ztastt:
—	sooatno varstvene etemente za samouprav ne sporazume o teme tjth ptanov.
—	obseg sooatno varstventh pravte.
—	pogoje, kritertje in merita, po katerih sc bodo uvetjavtjate sooatno varstvene pravtee.
—	programe sooatnovarstvcmh pravte. na katere se združujejo sredstva po načetu sottdarnos!) tn vzajemnost).
—	prednostne natoge na področju sooatnega varstva, uvajanje novrh obtik sooatnega varstva tn druge natoge. ki so skupnega pomena za cetovitoan usktajeno uresntčcvanjc sooatnega varstva
!2 čten
Ko detavo. drug) detovm tjudje m občant sktenejo poseben spora zum iz prejšnjega čtena tega sporazuma, obhkujejo samoupravne spo razume o temetjih ptanov samoupravnth tntercsmh skupnosti s po dročja sociatnega varstva tn druge samoupravne sporazume, s katenm) dotočajo:
—	obseg soctatnovarstventh pravte ter pogoje tn načtne njthovega uresničevanja.
—	menta za ugotavtjanje upravičenost) do soctatnovarstventh pra vic,
—	medsebojne pravice, obveznost) tn odgovornost),
—	način zagotavtjanja materiatnth tn drugth pogojev za uresničevanje dogovorjenth natog in citjev.
13.	čten
Postopek usktajevanja sooatno-varstventh etementov natačneje ureja statut skupnosti sociatnega varstva.
IV.	Upravtjanja skupnost) sociatnega varstva:
a) Skupščina
14 čten
Skupnost sooatnega v arstva upravtja skupščina, skupščtno skupnost) sestavtjajo detegati, ki jih detcgtrajo skupščtna ustanovttetjtc po načetu enake zastopanosti uporabnikov tn tzvajatcev
IS.	čten
Skupščtno skupnosti !estavtja 30 detegatov
Vsaka ustanovitetjica detegtra b detegatov
1 Občinska skupnost sooatnega skrbstva Sežana detegtra 3 dete-gate tz zbora uporabntkov tn 3 detegate tz zbora tzvajatcev.
2.	Skupnost otroškega varstva občme Sežana detegtra 3 detegate iz zbora uporabnikov in 3 detegate iz zbora izvajatcev.
3.	Samoupravna stanovanjska skupnost Sežana detegtra 3 detegate iz zbora uporabnikov tn 3 detegate iz zbora tzvajatcev.
4.	Občmska skupnost za zapostovanje Sežana detegtra 6 detegatov.
3.	Skupnos! pokojninskega tn invahdskega zavarovanja v SRS —
enota Sežana detegtra 6 detegatov
Način detegtranja detegatov v skupščino skupnosti tn njene organe kakor tudi način njthovega odpokhca. posebej opredetjujejo ustanovitetjice v svojih sptošnih aktih
258
URADNE CHIAVE
31. avgusta 1984 — Št. 21
16.	člen
Kadar skupščina skupnosti obravnava posamezna vprašanja in pri stojnosti druge skupnosti sodelujejo pri de!u skupščine skupnosti tudi delegat te skupnosti.
Delegat iz 1. odstavka tega člena ima enake pravice kot delegat ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev.
17.	člen
Skupščina skupnosti ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	usklajuje socialno varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje,
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva,	gf
—	usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine,
—	opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva,
—	srejenta statut in druge splošne akte skupnosti,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost.
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednika in člane skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega varstva,
—	opravlja druge naloge, določene z zakondm, družbenimi dogo vori s tem samoupravnim sporazumom in drugimi sporazumi ter statutom skupnosti.
IS. člen
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Sežana odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Sežana.
Kadar skupščina skupnosti odloča enakopravno z zbori skupščine občine Sežana se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe statuta Skupščine občine.
19.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli za dobo štirih let. Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva in opravlja druge naloge, ki so določene s statutom skupnosti socialnega varstva.
20.	člen
Skupščina skupnosti zaseda in odloča na sejah.
Skupščina skupnosti se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Skupščina vetjavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic.
21.	člen
Skupščina skupnosti obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti. Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele kratkoročnih tn srednjeročnih progra mov ustanoviteljic ter drugih samoupravnih Interesnih skupnosti, pri odločanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
22.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine skupnosti je sprejeto. če se tako sporazume večina delegatov ustaqpv iteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov orgapov skupščine. Kadar pa se v skupščmi skupnosti usklajujejo program) delu na posameznih področjih socialnega varstva, socialno varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno varstvene pravice in drugi socialno varstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
23.	člen
(e ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega akta ali da ni prišlo do tzvolitve oziroma imenovanja po prejšnjem členu tega sporazuma, če prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek kot ga določa statut skupnosti.
(e ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini skupnosti predložila druga skupnost, sodeluje v usklajevalnem postopku na način, ki ga določa statut, tudi ta skupnost.
(e tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasie in bi bila s tem redno ogrožena uresničitev posameznih socialno-vat&venih delov programov, lahko Skupščina občine Sežana na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje b) Skupni organi:
24.	člen
Za izvrševanje stalmh skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanovitetjice stalne ali začasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic, za izvrševanje naloge, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let
23. člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so.
-	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev
-	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov
-	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva
-	komisija za splošne administrativne zadeve.
26.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev.	^	^
,	27. člen	.	.
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov spremlja izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidnih delavnic, delavnieza delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter pripravlja predlog za izdajo soglasij za njihovo ustanovitev, sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi in obravnava druge zadeve področja socialne varnosti invalidov.
28.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva usklajuje socialno varstvene elemente programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega varstva.
29.	člen
Komisija za splošno in administrativne zadeve obravnava vprašanja tekočega poslovanja, problematiko združevanja in razporejanja sredstev skupnosti socialnega varstva, razmerja do strokovne službe in druge splošne in administrativne zadeve.
30.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne občasne skupne organe /a preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sk!epo\.
31.	člen
Način dela skupmh organov podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva.
\ Odbor /a ljudsko obrambo tn družheno*.amozaščito ter organizacija in delovanja skupnosti socialnega varstva \ izjemnih razmerah
32.	člen
Skupnost socialnega \arst\a ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ima 3 člano\
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice in za delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah
Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov usta^ nov itcljic.
31 avgusta 1984 — §t 21
URADNE OBJAVE
259
33.	čten
Natane,tt dolche o	d,lu odho,a aa l,u&ko oh,amho
družbeno samozaščito vsebuj statut skupnost, s^vciatnrga varsAa
34.	čten
V pnnu-ru. da h, nastop,k l/)emn. ra^m.tc ( ,/„dne ra/mt,: ne,M, s,.dna sojna nesamost.so,na) pnlagod, skupnost soaalnega s^stsa SS0)0 organ,/ac,,o ,n delo naértom /a delo s teh ,a,merah in ukrepne sse potrebno/a nemoteno delo ter odstranjesanjc posled,e takega sta n ja
33 čten
Skupnost socialnega varava se /a uskla,eno. učmkos.to na^rtos an,e organi/acje ,n dela s i/jemnih razmerah pose/ujc z drug,m, samoupravnim, interesnim, skupnostmi, družben,m, ,n družbenopol,t,čn,m, organizacijami in krajevnim, skupnostmi.
V!. Sredstva skupnosti sociatnega varstva:
36.	čten
Detavc,. detovni tjudje m občani po ustanov,tctj,cah zagotovijo ma-^ ter,a!nc pogoje za dc!o skupščine skupnost, sociatnega varstva ,n nje n,h organov in za opravljanje strokovnih opravi!.
V!! Strokovna s!užba:
37.	čten
/a opravljanje strokovno-administrativnjh. pomožnih ,n tem po dohnth de), ki so potrebna /a nemoteno dc!osanje skupščine skupnost, in njenih organov obhkuje skupnost soda!nega varstva skupaj z ostatimi samoupravnim, interesmmi skupnostmi družbenih dejavnost, v občim De!ovno skupnost skupnth stužb S!S občine Sciana Zagdtov,-tes dotočenih oprav,! si skupnost soc,a!nega varstva !ahko ured, tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo a)i upravnim organom
38.	čten
K dotočbam statuta detovne skupnosti iz prejšnjega etena tega spo razuma, k, se nanašajo na uresničevanje na!og. zaradi katerih je bi!a obtikovam. programu njenega deta ter k razvidu de! in natog je potrebno sogtasje skupščine skupnost, sociatnega varstva.
V!H Nadzorstvo:
39.	čten
Detavci. drug, detovn, tjudje in občan, nadzorujejo deto skupnost, sociatnega varstva prckosvojth detegatov v skupščin, m njenih organih Zakonitost postov anja in deta skupnosti sociatnega varstva nadzoruje za zadeve sociatnega varstva pristojni upravni organ skupščine občine Sežana.
40 čten	,
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma ,n drugih aktov skupnosti sociatnega varstva nad uporabo sredstev, nad detovanjem organov skupščine skupnosti in njene strokovne stužbe opravlja odbor samoupravne detavske kontrote
Predsednika in čtana odbora izvot, skupščina izmed detegatov usta novite!j,c
41.	čten
Natančnejše dotočbe o sestav i in detu odbora samoupravne detavske kontrote vsebujeta statut skupnosti sociatnega varstva ,n poseben pra vitnik.
42.	čten
Zakonitost postovanja in deta skupnosti nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Sežana.
!X Razmerja skupnosti sociatnega varstva do ustanoviteljic. Skupnosti sociatnega varstva Stovemje ,n do drug,h skupnost, ter do družbenih dejavnikov
43.	čten
Skupnost sociatnega varstva je dotina najmanj enkrat tetno poročati skupščinam ustanovitetjic o svojem detu. o izvajanju potitike so ciatnega varstva in o uporabi sredstev
44 čten
Skupnost sočutnega varstva sodetuje pr, ,zvajanju natog s skup nostro sočutnega varstva Stovemje. z drugim, skupnostmi, ter druž beno potmčmm, skupnostmi ,n orgamzucjami 4cr društvi
43 čten
Kobvi ustanov tjena Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SRS. enota Sežana, tahko pristop, k temu sjvorazumu n dob, vse prav,cc. ob vc/nvist, ,n odgovvirnost,. k, j,h imajo ustanov,tctjtcc \ primeru ,z pr vega odstavka tega čtena se ustrezno spremen,, sestava skupščme ,n ujeniti organov
Sprcmcintw ugotovi skupšč,na s sktcjvom \ Prehodne ,n končne dotočbe
.	^ čten	^
T a samoupravni sporazum je sktenjen. koga jiodp,šcjo vse ustanov,-tetjtee, vetjat, jva začne, ko da k njemu sogtasje Skupščma občme Seža na
Ta samouprav n, sjiorazum sc tahko spremen, o/,roma depotni po postopku, k, vetja za njegovo sktemtev
47 čten
Ta samoupravni spora/um sc objavi v Uradnth objavah
Štev, tka !^8(t
K temu samoupravnemu sjvora/umu je dat., sogtasje skupščina oh čine Sežana s sktepom št. (t22-t !/83-3. z dnem 6 !2 !983
Na podtag, !7 čtena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Oh črnske skupnosti sociatnega varstva Sežana (Ur objave) z !0 čtenom zakona o skupnostih socatncga varstva (Ur t SRS. št 8Wb) je skupš čina Ohč,nskc skupnosti sociatnega varstva Sežana na svoji !() sej, dne !M januarja !982 sprejeta
STATUT
OBCtNSKE SKL PNOST! SOCtALNECA VARSTVA SEŽANA
t Splošne dotočbe
t. čten
Občinska skupnost sociatnega varstva Sežana (v nadatjnjem besedi-!u: skupnost sociatnega varstva je samoupravna interesna skupnost, k, so jo ustanov,te Občtnska skupnost socatncga skrbstva Sežana. Skup nost otroškega varstva občme Sežana. Skupnost pokojmnskega ,n m vatidskega zavarovanja v SRS - enota Sežana ,n Samouprav na stanovanjska skupnost Sežana (v nadatjnjcm beseditu: ustanovitetjice)
*	2. čten
Skupnost socatnega varstva je b,!a ustanov tjena z namenom, da de tavci. drug, detovni tjudje ,n občan, občine Sežana v njej obtikujejo. usktajujejo ,n spremtjajo uresničevanje pot,tike na področju soc,a! nega varstva, socatno varstvene etemente za samoupravne sporazume o temetjih ptanov. osnove in merita za posamezne socatno varstvene pravice, usktajujejo in obtikujejo osnove ,n merita za uresničevanje so hdamostt ,n vzajemnost, m zagotavtjajo enakopravno odtočanje s pristojnimi zbori Skupščme občine Sežana
3	čten
Skupnost socatnega varstva se zarad, obt,kovanja, usktajevanja m spremtjanja cetovite potitike socatncga varstva v SR Stovenij, skupaj z ostatimi občinskim: skupnostmi socatnega varstva ter s skupnostjo sociatnega skrbstva Stovemje. Zveze skupnost, za zapostovanje SR Sto vemje. Zvezo skupnosti otroškega varstva Stovemje. Skupnostjo po kojninskega in mvatidskega zavarovanja kmetov v SR Stovenij, m Zvezo stanovanjskih skupnost, Stovemje povezuje v Skupnost socatnega varstva Stovemje
260
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — Št. 21
4.	čten
Dejavnost skupnosti sociatnega varstva je posebnega družbenega pomena.
Skupnost socia!nega varstva de!uje na podtagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravmh sporazumov ter njenih samou pravnih aktov.
De!o skupnosti socia!nega varstva je javno.
J	,	'
5.	čten
Skupnost sociatnega varstva je pravna oseba.
! me skupnosti sociatnega varstva je: Občinska skupnost sociatnega varstva Sežana
Sedež skupnosti sociaincga varstva je v Scžant. Parttzanska c. št. tb.
Skupnost sociatnega varstva ima štampitjko okrogte obtike z besedi-!om Občinska skupnost sociatnega varstva Sežana.,
-	osnove in merita za nudenje postpenatne pomoči občanom po prestant zaporni kazni, zapormkom in pogojno obsojenim Osebam, k< jim je izrečen varstveni nadzor.
2. S področja otroškega varstva:
-	programi varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
-	osnove in merita za detno nadomestitev oskrbnine v vzgojno v Ur-'
stvcnih zavodih ter v;varstvenih družinah,	*	**	**
-	kriterij! za sprejem otrok v vygojno-vatKtv^ene Organizacije/
-	osnove in menta za dotočanje otroškega dodatka, nadomeshta osebnih dohodkov.-matert a!) bčetu \ času pottidnt- '
škegu dopusta.
merita za nadomestdo dohodka kmečkim materam v poporddtli"'
!t Natoge skupnosti sociatnega varstva
6.	čten
V	skupnosti sociatnega varstva se obtikujejo. spremtjajo m ušktaju-jejo potitika in programi sociatnega varstva dogov arjajo prioritetne natoge in uvajanje novih obtik sociatnega v arstva za območje občine Sežana.
V	skupnosti sociatnega varstva se dotočajo in usktajujejo ztasti: .
-	izhodišča za uresničevanje dogovorjenih obtik varstva borcev, vojaških invatidov ter civitnih žrtev vojne,
-	programi za izgradnjo sociatnih zavodov in invatidskih detavnte,
-	načrtovanje in izvajanje usposabtjanja. varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v tetesnem in duševnem razvoju ter odrastih tnvatid-nih oseb,
-	kriteriji za gradnjo ter osnove in merita za dodetitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč,
-	minimatni živtjenjski standardi pri zapostovanju detavcev.
-	osnove in merita za uvetjavtjanje pravic občanov do pomoči k ptačitu za storitve vzgojnovurstvenih organizacij, osnov nih šot. domov učencev in študentov ter sociatnih zavodov.
-	osnove in merita za uvetjavtjanje prav ic občanov do subvenct) k stanarinam in za druga detna nadomestita, ki se priznavajo občanom z nižjimi dohodki <n njihovim družinskim čtanom,
-	osnove in merita za uvetjavtjanje sociatnih pravic, odvisnih od dohodka in sociatnih razmer posameznika in družine.
-	osnove in merita za uvetjavtjanje sociatnih dajatev, k) jih občanom zagotavtjajo občinske samoupravne interesne skupnosti,
-	nadomestita osebmh dohodkov za čas odsotnostr z deta zaradi
botezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestita m pomoč) za čas brezposetnosti,	t
-	merita za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev,
-	osnove in merita za odpis ati znižanje prispevka kmetov za starostno zavarovanje,
-	sociatnovarstvene natoge s področja sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanovitetjice.
-	natoge v zvezi z detom na področju preprečevanja vzrokov in od pravtjanja postedic atkohotizma in drugih zasvojenosti.
7.	čten
V Skupnosti sociatnega varstva se usktajujejo ztasti:
t. S področja sociatnega skrbstva
-	programi izgradnje in razvoja sociatnih zavodov.
-	kriteriji za sprejem občanov v sociatne zavode.
-	osnove in merita za detno nadomestttev oskrbnine v sptošnih sociatnih zavodih ter zavodih za usposabtjanje,
-	osnove in merita za dodetjevanje družbemh denarnih pomoči ob čanom,
-	programi razvoja stužb*nege in pomoč) na domu ter osnove in merita za detno nadomestitev stroškov tet) storitev.
-	osnove in merita za dotočanje v tšme rejnin ter detno nadomestitev rejnine,
-	načrtovanje in izvajanje usposabtjanja ter varstva oseb. motenih v duševnem in tetesnem razvoju.
-	natoge s področja preprečevanja vzrokov tn odpravljanja postedic atkohotizma in drugih zasvojenosti.
3.	S področja pokojninskega in invatidskega zavarovanja:
-	ukrepi za prevencijo invatidnostt in invatidskega upokojevanja.
4.	S področja zapostovanja:
-	načrtovanje in izvajanje usposabtjanja in zapostovanja invatid-mt? oseb,
mmtmatni standardi pri zapostovanju detavcev.
-	osnove in merita za denarne pomoči v času brezposelnost), višina pomoči ter drugi sociatno-varstveni ukrept
5.	S področja stanovanjskega gospodarstva:
-	kriteriji za gradnjo ter osnove in merita za dodehtev stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči.
-	osnove in merita za uvetjav tjanje pravic občanov do detne nadomestitve stananne,
-	osnove in merita za premiranje namenskega varčevanja za gradnjo at) nakup stanovanj.
S.	čten *
Kadar se detavci, drug) detovm tjudje in občani l*obdnsk% izobrazb vatm skupnosti dogovarjajo o osnovah in meritth za detno nadomestttev stroškov prehrane v podatjšanem bivanju v osnovni šoti in v cHod-nevm osnovni šoti. morajo te te predhodno uskladiti v skupnosti só- ' oatnega varstva.
.	9. čten
Kadar se detavci. drugi detovni tjudje in občani v občinski zdrav- < stveni skupnosti dogovarjajo o osnovah za nadomestita osebnih dohodkov v času botezni in o merititi za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo te te predhodno usktaditi vi skupnosti sociatnega varstva.	.
!(). čten
Skupnost sooatnega v arstv a odtoča o zahtev ah za priznanje v arstve- ' nega dodatka kmetom-horcem NOV ter v sktadu z zakonom dotoča zneske varstvenih dodatkov gtede nasociatno ogroženost kmetov borcev.
t !. čten
Skupnost sociatnega varstva na podtagi usktajenih mnenj m prqgra-mov občinske skupnost) za zapostovanje Sežana. Občinske skupnosti soc)atnega.skrbstva Sežana m Skupnosti pokojninskega in invatidskega zavarovanja v SRS enota v Sežani sprejema programe ustanov! janja invatidskih dctavnic za deto pod posebnimi pogoji.
!!!. Postopek priprave samoupravnega sporazuma o temetjih plana
12.	čten ' "	-
Postopek pbpra\e'thmoupravneg;i s^dra/uma o temetjih f'Mhd sd'i skupnosti ttociatnčga thršrva prične ha predtogbstanovit^fjidtff'drùgih samouprav nth mterešnih skbphošti, ki imajo v Svójih pMgMamih tù'di sooatnovarstvene etemente (v nadatjnjem beseditu: skupnosti).
13.	čten
Ustanov itetjice in druge skupnosti predtagajo način in roke priprave samouprav nega sporazuma o temetjih ptana v skupnostisociatnega var- . stva sktadno s svojimi sktepi.
31 avgusta 1984 — št. 21
URADNE OBJAVE
261
14.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva na podlagi predlogov usta-Učiteljic in drugth skupnosti s sklepom določi način in rok priprave ter skupni organ, k, bo pnprav.l osnutek in predlog samoupravnega spora-zuma, s katerim se uskladijo socialnovarstveni elementi
13 člen
V skupnem organu se ustanoviteljice m druge skupnosti dogovorijo o tem:
- katere analize in drugo analitično-dokumcntacijsko gradivo ie potrebno popravit, k strokov n. podtagi /a oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analiza stanja, problema
tike in razvojnih možnost, na posameznih področjih soctalneea varstva, analize življenjskih stroškov v posameznih skupinah prebivalstva. itd ) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in katere stro kovne podlage naj sc zaradi ekonomičnosti pripravijo skupno v okviru socialnega varstva.
Ib. č!en
Skupni organ spremtja pripravo in ocen. skupne strokovne podtagc za priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
17. člen
Ustanoviteljice in druge skupnost, na podlag, skupnih strokovnih podlag, ki jih je sprejel skupni organ, oblikujejo elemente /a samot) pravne sporazume o temeljih plana
IS.	člen
Skupni organ pripravi posebni samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti uskladijo socialno varstvene eie mente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določa jo:
-	obseg socialnovarstvenih pravic.
-	pogoje, kriterije in merila, po katerih sc bodo uv el jav Ijale social-novarstvene pravice.
-	programe socialno varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti.
-	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje nov ih oblik socialnega v arstv a in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
19. člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstv a sprejme poseben samoupravni sporazum, ga predloži v sprejem skupščinam ustanovitelji in drugih skupnosti.
2(1. člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti se pri pripravi svojih samouprav nih sporazumov o temeljih plana dolžne upoštevati določbe in eie mente iz posebnega samoupravnega sporazuma.
21.	člen
Skupni organ spremlja priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana ustanoviteljic in drugih skupnosti in ugotavlja usklajenost s posebnim samoupravnim sporazumom.
(c skupni organ ugotov i, da samouprav ni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni usklajen s posebnim samoupravnim sporazumom predlaga, da se v skupščini skupnosti socialnega varstva izpelje usklajevalni postopek
IV. Postopek usklajevanja socialno-varsf enih elementov v skupnosti socialnega varstva
22.	člen
Kadar se v skupnosti socialnega v arstv a usklajujejo program) dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno varstveni element) za Samouprav ne sporazume o temeljih planov, osnove in men a za po sameznosocialno-v arstv ene pravice in drugi soc.alno varstven) koren-'i'i. se postopek praviloma začne na predlog skupnost., k. .ma te so cialno varstvene elemente v svojem programu dela.
23.	člen
Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslat.	"
peljavo usklajevanja socialno varstvenih elementov s upnos . s .a "ega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odloc.tev v
skupščini.
Ce skupnost iz prv ega odstav ka prav očasno ne da pobude za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, sc lahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala.
24.	člen
Predlog za izpeljavo usklajev alnega postopka obrav nav ajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega v arstv a, ki predlog ocenijo. ugotov ijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem sc morajo ustanoviteljice izreči o predlogu.
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialno varstvenih elementov in o njem sprejeti stališče.
25.	član
Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališča ustanoviteljic na svoji seji in po obravnav, ugotovi ali ustanov iteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen.
Šteje se. da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse ' stanov itelji-cc
26.	člen
Delegati ustanoviteljic, kt se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo sv oje stališče, lahko pa zahtev ajo tudi dodatne obrazložitve. (c tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, se predlog odloži z dnevnega reda.
27.	člen
( stanov )telj)ce so o predlogu dolžne ponov no razprav ljati v roku 30 dni
Mo tem roku se skupščma skupnosti socialnega varstva ponov no sestane )n ..gotov* ah je bdo doseženo soglasje.
2K člen
( e tud) po ponov ni obrav nav i zadev a v skupščini ni prišli do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da zadeve ni mogoče uskladiti.
\ primeru, da bi zaradi neusklajenosti bila bistveno ogorožena uresničitev socialno-v arstv cmh delov programov , lahko Izv ršni svet Skupščine občine Sežana na pobudo skupščine skupnosti socialnega varstva predlaga Skupščuu ohčmc Sežana, da začasno uredi to vprašanje
*29 člen
Kadar sc v skupščini skupnosti socialnega varstva usklajujejo zadeve. ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, ki ni ustanoviteljica, se postopek začne na njen predlog ah na pobudo skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva lahko pred obravnavo zadeve zaprosi pristojno skupnost, da ji posreduje potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo ustrezni skupni organi skupnosti socialnega varstva. Prcd-loe ureditve, ki ima obtiko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost svtciatncga varstva v obravnavo ustanoviteljicam
( c na tak predlog niso dale soglasja vse ustanoviteljice, sc analogno uporabljajo določbe iz 26. in 27. člena tega statuta.
3(1. člen
Natančnejše doh)čbc o postopku usklajevanja socialno-varstvcnih elementov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
V.	Skupščina skupnosti in njeni organi — Pooblastila in odgovornosti skupščine
31.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	usklajujejo socialno varstvene programe s posameznih pttdročij socialnega varstva in spremlja njthovo izvajanje.
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva.
—	usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine Sežana,
—	opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
262
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — Št. 21
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na po-smeznih področjih socialnega varstva,
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti socialnega varstva,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi združenimi za njeno dejavnost,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odgovor skupnosti social- ! nega varstva,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in drugimi splošnimi akti,
—	voli delegate za skupščino skupnosti socialnega varstva Sloveni-
je.
32.	člen
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Sežana odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Sežana.
Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori skupščine občine Sežana se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine občine.
Sestava skupščine
33.	člen
Skupščino sestavljajo delegati, kr jih delegirajo skupščine ustanoviteljice po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Ustanoviteljice zagotovijo prisotnost delegata izmed delegatov uporabnikov ali izvajalcev v skladu s poslovnikom skupnosti socialnega varstva.
34.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer:
—	Občinska skupnost socialnega skrbstva Sežana 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev,
—	Skupnost otroškega varstva občine Sežana 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev,
—	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Sežana 6 delegatov,
—	Občinska skupnost za zaposlovanje Sežana 6 delegatov,
—	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvjalcev.
Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje delegat te skupnosti pri delu skupščine.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti
35.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornost, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa:
—	da se udeležuje sej skupščine in da na sejah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine,
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov,
—	da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in njenih organov.
Delegat iz drugega odstavka 34. člena tega statuta ima enake pravice kot delegati ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev v skupščini.
36.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti io odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupno- , sti, ki so jih delegirale.
Predsednik skupščine
37.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki jti izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let.
38.	člen
Predsednik skupščine:	' !	*
—	predstavlja in zastopa skupnost,	. -t t,(
—	odgovarja za zakonitost dela skupnosti.	: .
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,	,	,,
—	podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina in
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
39.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
40.	člen
Namestnik predsednika skuščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ne more opravljati svoje dolžnosti,
—	pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju njegovih nalog in
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma sl^pščina.
Postopek sklicevanj sej
41.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. '
42.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialno-varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialno-varstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
43.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zasedanjem. Kadar se seja skupščine zaradi objektivnih razlogov skliče v najkrajšem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
Sprejemanje odločitev v skupščini
44.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov.
Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno varstveni elementi za sadiou-pravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posadiezne socialno-varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. '	'
;;; v.v ,;)r,do /	i	ui ' -P"
45.	člen	' ' t '
(e ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočilo, mnenja ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek.
46.	člen
Usklajevalni postopek se začne, ko predsednik skupščine predlaga skupščini, naj se zadeva, o kateri se delegati niso mogli sporazumeti.
31. avgusta 1984 — št. 21
URADNE OBJAVE
263
odloži z dnevnega reda seje skupščine in se vrne v obravnavo tistemu skupnemu organu skupščine, ki je pristojen za usktajevanje te problematike.
Skupni organ je dolžan v 14 dneh zadevo ponovno preučiti, pripraviti dodatne in podrobnejše obrazložitve oziroma predlagati drugačno besedilo. Skupni organ pri obravnavi zadeve posebej pozove tiste ustanoviteljice. ki se s prvotnim predlogom niso strinjale, da utemeljijo svoja stališča. Tako dopolnjen oziroma spremenjen predlog skupni organ ponovno predloži skupščini
47.	člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini predložila samoupravna interesna skupnost, ki ni ustanoviteljica, sodelujejo pri delu skupnega organa iz prejšnjega člena tega statuta tudi delegatile skupnosti in sicer z enakimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi kot delegati ustanoviteljic.
48.	člen
Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, se smiselno uporabljajo določbe 23. člena tega statuta.
Skupni organi
49.	člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne a!i občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi samoupravne interesne skupnosti, ki niso ustanoviteljice, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
Člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih !et.
50.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
51.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovih članov.
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
52.	člen
Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
53.	člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:
—	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev,
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov,
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva,
—	komisija za splošne in administrativne zadeve.
54.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev:
—	razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnostih preko katerih se uresničuje socialna varnost borcev,
—	predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev.
—	sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev, pri uveljav-!janju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi,
—	odpravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice
Koordinacijski odbor ima 7 članov, sestavljajo pa ga dva delegata
skupnosti socialnega varstva in po en delegat iz Občinske skupnosti socialnega skrbstva Sežana, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana, Občinske zdravstvene skupnosti Sežana, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — enote v občini Sežana in Združenja borcev NOV Sežana
55.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov:
—	spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za de!o pod posebnimi pogoji in zavod za usposabljanje ter programe dela invalidskih organizacij in društev,
—	pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje,
—	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide,
—	sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi, z družbeno-po-litičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov,
—	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Komisija ima 9 članov, sestavlja pa jo 5 delegatov ustanoviteljic in
po en delegat Občinske izobraževalne skupnosti Sežana. Občinske zdravstvene skupnosti Sežana, Občinskega odbora RK Sežana ter delegat invalidske organizacije.
56.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva:
—	spremlja programe občinskih skupnosti v tistem delu, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov občine Sežana in njihovo izvajanje.
—	sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tega dela programov,
—	pripravlja predloge za usklajevanje programov,
—	pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva,
—	oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in merilih za uveljavljanje socialnih pravic.
—	proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izpeljavo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov in programov socialnega varstva
Komisija ima 7 članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice in dva delegata skupnosti socialnega varstva.
57.	člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve:
—	obravnava vprašanja tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva,
—	problematiko združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva,
—	razmerje do delovne skupnosti skupnih služb SIS občine Sežana,
—	druge splošne in administrativne zadeve.
Komisija za splošne in administrativne zadeve ima 5. članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice.
58.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sklepov.
59.	člen
Način dela skupnih organov podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva.
VI.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter organizacija in delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah
60.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Sežana, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva,
—	sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovanja socialnega varstva, v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne.
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere.
Odbor ima 7 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let. po položaju pa so člani odbora še predsednik
264
URADNE OBJAVE
31 avgusta 1984 — št. 21
skupščine, ki je hkrati predsednik odbora, ter predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja sociatne varnosti borcev.
6!. čten
V primeru, da bi nastopite izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost sociatnega varstva prilagoditi svojo organizacijo in de!o načrtom za de!o v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno de!o ter odstranjevanje postedte takega stanja.
62.	čten
Skupnost sociatnega varstva se za usktajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in deta v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopotitič-nimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
63.	čten
Skupnost sociatnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za deto v izjemnih razmerah.
V!!. Sredstva skupnosti sociatnega varstva
64.	'čten
Detavci, drugi detovni tjudje in občani po ustanovitetjicah zagotovijo materiatne pogoje za deto skupnosti sociatnega varstva.
Sredstva za deto skupnosti sociatnega varstva zagotovijo ustanovitc-tjice z medsebojnim dogovorom na podtagi detovnega načrta skupnosti sociatnega varstva.
Vttt. Strokovna stužba
65.	čten
Za opravtjanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih det, ki so potrebna za nemoteno detovanje skupščine in njenih organov obtikuje skupnost sociatnega varstva skupaj z ostatimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini detovno skupnost skupnih stužb samoupravnih interesnih skupnosti obline Sežana.
Zagotovitev dotočenih opravi! si skupnost sociatnega varstva tahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ati upravnim organom.	A
66.	čten
Strokovna stužba:
—	neposredno izvršuje sktepe in odtočitve skupščine in njenih organov,
—	pripravtja informacije in poročita za organe skupnosti.
—	pripravtja osnutke sptošnih aktov, mnenj, poročit in statišč,
—	opravtja administrativno in strokovno deto za skupščino in njene organe,
—	opravtja druge tekoče zadeve za skupnost.
67.	čten
Skupščina imenuje izmed detavcev strokovne stužbe tajnika skupščine. ! ajnik skupščine je odgovoren za organizacijo deta skupščine in skupnih organov in skrbi za tekoče postovanje skupnosti sociatnega varstva.
Skupščina tahko da tajniku skupščine poobtastito za zastopanje Skupnosti sociatnega varstva v pravnem prometu.
6H. čten
Medsebojna razmerja med skupnostjo sociatnega varstva in njeno strokovno stužbo ureja samoupravni sporazum.
69.	čten
Detavci detovne skupnosti strokovne stužbe urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v sktadu z zakonom.
70.	čten
K dotočbam statuta detovne skupnosti strokovne stužbe, ki se nanašajo na uresničevanje natog, zaradi katerih je bita obtikovana. programu njenega deta, k razvidu det in natog ter k unenovanju vodje skupne strokovne stužbe je potrebno sogtasje skupščine skupnosti sociatnega varstva.
tX. Nadzorstvo
71.	čten
Detavci, drugi detovni tjudje in občani nadzorujejo deto skupnosti sociatnega varstva prek svojih detegatov v skupščini in njenih organih.
72.	čten
Skupnost sociatnega varstva ima odbor samoupravne detavske kon-trote.
Odbor samoupravne detavske kontrote:
—	nadzira izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti sociatnega varstva,
—	nadzira uporabo sredstev s katerimi razpolaga skupnost sociatnega varstva,
—	nadzira detovanje strokovne stužbe,
—	upravtja druge zadeve.
73.	čten
Odbor samoupravne detavske kontrote ima pet čtanov, ki jih izvoti skupščina izmed detegatov ustanoviteljic.
74.	čten
Natančnejše dotočbe k detu odbora samoupravne detavske kontrote vsebuje poseben pravitnik.
75.	čten
Zakonitost postovanja in deta skupnosti sociatnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Sežana.
X. Javnost deta skupnosti sociatnega varstva
+	76. čten
Deto skupnosti sociatnega varstva je javno.
Predstavniki organizacij združenega deta, krajevnih skupnosti, družbenopotitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravice prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice do odtočanja.
77.	čten
Skupnost sociatnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popotno obveščanje ustanovitetjic o cetotnem detovanju skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju sociatnega varstva v repubti-ki, detovanju detegatskega sistema in samoupravtjanju, o detu in pro-btematiki strokovne stužbe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpota-gata in o drugih zadevah, ki so pomembne za detovanje ustanovitetjic.
Skupščina je dotžm obravnavati priporočita, mnenja, pobude in vprašanja ustanovitetjic in jih o tem obveščati.
78.	čten
Obveščanje o detu skupnosti sociatnega varstva se izvaja:
—	preko detegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja in
—	z drugimi obtikami obveščanja, ki jih dotoči predsednik skupščine.
Za redno obveščanje javnosti o detu skupnosti sociatnega varstva skrbi predsednik skupščine.
79.	čten
Pri detu skupščine in njenih organov se tahko iz posebno utemetjenih raztogov, ki so dotočeni v postovniku, izktjuči javnost.
Predtog za izktjučitev javnosti da predsednik skupščine.
Xt. Prehodne in končne dotočbe
80.	čten
Ta statut začne vetjati, ko ga sprejme skupščina in ko da nanj svoje sogtasje skupščina občine Sežana.
81.	čten
Spremembe in dopotnitve statuta sprejema skupščina po postopku, ki vetja za njegov sprejem.
Za totmačenje dotočb tega statuta je pristojna skupščina.
31 avgusta 1984 — §t. 21
URADNE OBJAVE
265
82.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občinske Skupnost, socalnega varstva Sežana, ki ga je sprejela skupščina dne 31.
83.	člen
Ta statut se objavi v Uradnih objavah. Sežana, 18 januarja 1982
Predsednik skupščine
h;b	skupnosti
!GOR GRMEK. !. r.
K tem statut je da!a soglasje skupščina občine Sežana s sklepom št. 022-10/83-1 z dne 6. decembra 1983.
OBČtNSKA RAZ!SKOVALNA SKUPNOST SEŽANA
Na podlagi 57. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Sežana, je skupščina na seji dne 30. aprila 1982 sprejela naslednji
SKLEP
Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot 2/3 udeležencev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnost) do 8. 12^ 1981, pristopila k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Sežana.
S tem je samoupravni sporazum veljaven.
Številka: 40/80	Predsednik skupščine:
Datum: 30. 4. 1982	MILAN ORBANlC. 1. r.
Delavci \ temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. drugi samoupravno organizirani delovnt ljudje v občini Sežana ter občani v krajevnih skupnostih na območju te občine kot uporabniki raziskovalnega dela in storitev
sklenejo
—	odnose med raziskovalnimi skupnostmi ter
—	druge zadeve m vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane in njihove delovne skupnosti
1! NAMEN IN CILJ! USTANOVITVE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOST!
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovm ljudje m občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu — udeleženci) ustanavljajo občtnsko raziskovalno skupnost z namenom, da bi njen in po njej:
—	ugotavljali in opredeljevali potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjali raziskovalne pobude na svojem območju,
—	informirali delavce, delovne ljudi in občane o raziskovalni dejavnosti pomembni za razvoj občine in pospeševali uporabo raziskovalnih dosežkov v praksi,
—	organizirali in pospeševali samoupravno sporazumevanje na področju raziskovalne dejavnosti,
—	dajali pobude za vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadevanja občine,
—	oblikovali raziskovalni program na svojem območju, organizirali in pospeševali samoupravno sporazumevanje za uresničevanje tega programa,
—	se sporazumevali o zagotavljanju sredstev in merilih za vrednotenje raziskovalnih nalog in storitev v svobodni menjavi dela,
—	skrbeli za popularizacijo raziskovalne dejavnosti ter organizirali in stimulirali inovacijsko dejavnost.
3.	člen
Glede na namene opredeljene v prejšnjem členu tega sporazuma, udeleženci zagotavljajo združevanje sredstev za uresničevanje svojih lastnih in skupnih potreb in interesov terza doseganje naslednjih skupnih ciljev:
a)	raziskovalna dejavnost mora postati sestavni del in neločljivi del združenega dela, kar predstavlja splošni cilj sklenjenega sporazuma,
b)	Intenzivno je treba razvijati inovacijske procese in raziskovalno dejavnost skozi vse oblike raziskovalnega dela in s tem doseči višjo gospodarsko rast in družbeni standard v občini, pri čemer predvsem:
—	intenzivirati raziskovalno dejavnost v naslednjem planskem obdobju in doseči ter preseči stopnjo povprečnega družbenega razvoja SR Slovenije.
—	izgrajevati in racionalno obvladati prostor kot enega odločujočih parametrov družbenega razvoja območja občine.
—	smotrneje izkoriščati surovinske in energetske vire. .
—	razvijati in posodabljati proizvodne procese in tehnologijo,
—	izboljšati zdravstvene in življenjske razmere delovnih ljudi, proučevati in uveljavljati vse oblike kulturnega življenja in zaščite človekovega naravnega okolja,
—	učinkovito izrabljati raziskovalne kapacitete in zagotoviti pogoje za njihov strokovni razvoj v občini.
na podlagi 52. in 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SEŽANA
I SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
S tem samoupravnim sporazumom se določajo in opredeljujejo:
—	namen in cilji ustanovitve občinske raziskovalne skupnosti in svobodne menjave dela v skupnosti in po njej,
4^ Phddmet in vsebina svobodne menjave dela,
—	samoupravna organiziranost,
—	vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v občinski raziskovalni skupnosti,
—	pravice in odgovornosti organov skupnosti.
4.	člen
Pri uresničevanju ciljev bodo udeleženci tega sporazuma opredelili svoje dejavnosti s plani in programi dela, s katerimi bodo zlasti:
—	zavzemali se. da bo načrtovanje razvoja združenega dela na vseh področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti temeljilo na večjem vključevanju znanja, posebej domačega in lastnih inventivno inovacijskih potencialov v strukturo dela in v organizirane inovacijske procese,
—	skrbeli za koncentracijo raziskovalnih zmogljivosti na tista raziskovanja, ki pospešujejo tehnološki napredek, dvig produktivnosti dela, ekonomičnost, uveljavljanje samoupravnih odnosov, razvoj dokumentacijsko informacijskih sistemov in novih domačih surovinskih, energetskih in prehrambenih virov,
—	podpirali in spodbujali aplikativna raziskovanja in jih prilagajali za neposredno uporabo v praksi.
—	podpirali raziskave, za katere prihajajo pobude in ideje od uporabnikov raziskav in s tem prispevali k večji povezanosti vsega združenega dela,
—	podpirali hitrejši razvoj tistih raziskovalnih dejavnosti, ki ga terjajo specifični interesi občine ali širšega območja,
—	podpirali raziskovanja, ki bodo izboljšala konkurenčno sposobnost združenega dela v mednarodni delitvi dela in s tem zmanjševati, dolgoročno surovinsko m tehnološko odvisnost od zunanjega sveta ter
266
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — Št 21
13.	člen
Sredstva, ki jih udeleženci združujejo pri skupnosti za uresničevanje dogovorjenega občinskega raziskovanega programa, se obtikujejo iz dohodka temeljnih organizacij združenega deta in delovnih skupnosti Osnove in merda združevanja sredstev dohiča samoupravni sporazum o temetjih piana razvoja raziskovale dejavnosti za srednjeročno ob dobje.	; t * ji
V SODELOVANJA MED OBČINSKO !N POSEBNIMI RA/!-.!/ ^KOVALNIM! SKUPNOSTMI TER RAZISKOVALNO SKUP NOSTJO SLOVENIJE	o !
)))
14.	č!en
/ Občinska, ujt posebne raziskovalne skupnosti sode!ujejo med seboj.
* ousklajujejp Jelo^se dogovarjajo o skupnih programih in izvajanja teh f! -programov- ter, ^ktajujejo pogoje svobodne menjave de)a. V ta namen n "4ahkq y^^avljajo skupne organe.
prispevati k večji racionatizaciji potrošnje na vseh področjih,
—	osredotočevah družbene znanosti na raziskovanja, ki so tesno povezana z reahzaci jo družbenih odnosov začrtanih v ustavi, oziroma z uve!jav!janjem sociahstičnega samoupravnega sistema in de!ovanja organiziranih sociatističnih si!,
Zato se bodo zavzemati za komp!eksna in interdisciphnarna raziskovanja, povezanost ekonomskih, demografskih, socio!oških, fdozofskih, politoloških in drugih raziskovanj, skupinsko de)o ter razvoj ustrezne raziskovalne metodo!ogije, pri čemer je temetjni smoter pospešen razvoj teorije samoupravnega sociatizma z vidikov vseh znanstvenih dis-ciplip;	. .	-
—	podpirati in spodbujati raziskovanja, ki so povezana z uresniče-
vanjem dolgoročnih programov ekonomskega in družbenega razvoja občine in ki odkrivajo naravne, ekonomske in druge posebnosti naše družpe,	-	..
^dpirati raziskovanja, k'so povezana s posodabljanjem izobraževanja in vzgoje z večjo učinkovitostjo ter u$ktajenostjo šolstva s potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti ter družbe kot celote ter< . / Staiut natančneje opredeljuje pogoje in načine ustanavljanja skup-s hitrejšim prenosom novih dognanj znanosti in sociatistične prakse v nih organov iz prvega odstavka tega čtena sktadno s sk!enjenimi dogo-vsebino vzgojnoizobraževatnega procesa v cetotnem šolstvu,	vori.
—	Podpirati raziskovanja, usmerjena v iskanju rešitev, ki so bistvene za zaščito detovnih tjudi, zdravstvo in sociatno varstvo, za botjše življenjske in detovne razmere, za razvoj stovenske nacionalne kulture, za pospešeno ceno in kvahtetno gradnjo stanovanj, za zdravo prehrano, za varstvo naravnega okolja m za sptošni tjudski odpor.
5.	čten
Občinska raziskovatna skupnost neposredno organizira in uresničuje program raziskovatne dejav nosti v okviru občine in koordinira ra-ztskovalne dejavnosti, kt se uresničujejo preko repubtiške in posebnih raziskovalnih skupnosti in neposredno v detovnih organizacijah, TOZD in detovnih skupnostih.
tlt STATUSNE DOLOČBE
6.	čten
Občjpska raziskovatna skupnost Sežana (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določa zakon, ta samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni sptošni akti skupnost).
7.	čten
Skupnost ima sedež v Sežani, Partizanska c.
S.	čten
!H.
Za^nitost postovanja in deta skupnosti opravlja in nadzira pristojni upravni, organ skupščine občine Sežana.
9.	čten
Podrobnejša dotočita o statusnih zadevah, organizaciji deta in drugih pomembnejših zadevah vsebuje statut skupnosti.
IV. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
10.	čten
Osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti so v svobodni menjavi deta med udeteženci, detavci temetjnih organizacij*združenega dela in detovnih skupnosti ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki!) ra%jskovatnega deta in raziskovatnih storitev, in delavci raziskovalnih organizacij združenega deta in delavci drugih organizacij, ki na podtagi posebnega zakona opravljajo posebno oziroma dotočeno dejavnost nja področju raziskovatne dejavnosti.
"tin,,.-	*	- -
11 čten
Predme svobodne menjave deta v skupnosti so:
—	usmerjeni raziskovatni program,
—	raziskovatni projekt,
—	raziskovatna natoga,
—	razi^ovatna storitev,
—	druga storitev.
12.	čten
Medsebojni odnosi v svobodni menjavi deta se uresničujejo na pod tagi samoupravnega sporazuma o temetjih ptana skupnosti, z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
1$. člen
Med skupne natoge občinske in posebnih raziskovalnih skupnosti, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Stovenije, sodijo zlasti:
—	zagotavljanje medrepubtiškega sodelovanja ter vzpodbujanje medrepubliških raziskav.
—	zagotavljanje vktjučevanja v mednarodno-znanstveno dogajanje
—	pospeševanje priprave in prenosi! raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso.
—	usmerjanje razvoja m izobraževanja kadrov, ki detajo na področju raziskovalhc dejavnosti.
—	pospeševanje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov
—	pospeševanje mformacijsko-dokumentacijske dejavnosti,
—	pospeševanje razvoja raziskovatne infrastrukture.
^ /a uresničevanje, teh skupnih nalog skupnost združuje pri Raziskovalni skupnost) Slovenije dogovorjena sredstva.
16.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih natogah ip izvajanju teh natog ter usklajuje raziskovalne programe V ta natpen lahkp ustanavlja s temi samoupravnimi organi skupne organe
Skupnost usktajujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za vzgojo in izobraževanje ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za zdravstvo raziskovatne programe in pogoje svobodne menjave deta na visokošolskih in zdravstvenih organizacijah združenega deta, ki opravljajo tudi raziskovatno dejavnost
17.	člen
Skupnost se skupno z drugimi občinskimi raziskovalnimi skupnostmi in posebnim) raziskovalmmi skupnostmi združuje v raziskovalni skupnost) Sloventje, da hi v njej uresničevala skupne interese in potrebe po raziskovatni dejavnosti in tako soodtočali o vprašanjih, za katere je na področju raziskovalne dejavnosti pristojna skupščina raziskovalne skupnosti Stovenije.
V!. PLANIRANJE
IH. člen
Nositci ptaniranja v skupnost) so delavci v temeljnih organizacijah združenega deta m delovmh skupnostih, drugi samoupravno organizirani detovni tjudje ter občani v krajevnih skupnostih.
19.	člen
Ptaniranje v skupnosti se opravlja na podlagi usklajenih etementov in se dotoča s samouprav nim sporazumom o temetjih plana v skupnosti in s ptanom skupnosti.	' ' " '
20.	člen
S planom skupnosti ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če ti programi in njim ustrezne obveznosti niso opre detjem s samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti.
31. avgusta 1984 — §t. 21
URADNE OBJAVE
3*7
21 čien
Skupščina je doižna spremati izvajanje samoupravnih sporazumov o temeijth pianov m izvajanje pianov ter najmanj enkrat ietno poročati o tem deiavcem o temeijnih organizacijah združenega deia in deiovnih skupnostih, deiovnim ijudem v drugih organizacijah in občanom v krajevnih skupnostih.
V!!. ODLOCANJE'V SKUPNOST!'	''- ' ''
1.	Obiike odiočanja	f! M i	" t ^ ^
22.	čien
Deiavci, drugi deiovni ijudje itlObčani združehi v skupnosti razprav-tjajo in odiočajo o vprašanjih s področja raZiškovaine dejavnosti z neposrednim izjavijanjem. po svojihdeiegatih v organih temeijnih organizacij združenega deia in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in po svojih deiegatih v škupščini skupnosti.
'	. .	- :'f.' i '	't.1 ...............'MO
a)	Z neposrednim izjavijanjem
23.	čien
Deiavci. drugi deiovni ijudje in občani odiočajo na svojih zborih, z referendumom aii drugo obiiko neposrednega izjavijanja o:
—	skienitvi tega samoupravnega sporazuma ter njegovih spremembah in dopoinitvah,
—	skienitvi samoupravnega sporazuma o organiziranju v enoto skupnosti,
—	eiementih za samoupravne sporazume o temeijih pianov skupnosti. drugih vprašanjih doiočenih s samoupravnim spiošnim aktom skupnosti aii z zakonom.
24.	čien ?
(e s samoupravnim spiošnim aktom aii Z zakonom ni doiočena druga obiika neposrednega izjavijanja deiavcev, sprejemajo odiočitve iz prejšnjega čiena zbori deiavcev itrdrugih deiovnih ijudi oziroma občanov.	'	'
b)	Po deiegatih v organih TOZD in KS
25.	čien
Po svojih deiegatih v organih temeijnih organizacij združenega deia in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti skiepajo deiavci drugi deiovni ijudje in občani samoupravne sporazume o:
—	temeijih pianov skupnosti,
—	o združevanju skupnosti v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za območje več občin.
—	o drugih vprašanjih doiočenih s samoupravnim spiošnim aktom skupnosti aii z zakonom.
c)	V skupščini skupnosti
26.	čien
Po svojih deiegatih v skuščini sprejemajo deiavci, drugi deiovni !ju-djed in občani odiočitve potrebne za:
—	deiovanje skupnosti,
—	začetek in potek samoupravnega sporazumevanja ter za ugotovitev, da je v temeijnih organizacijah združenega deia. drug' samoupravnih organizacijah in skupnostih predioženi samoupravni sporazum,
—	izvajanje samoupravnih sporazumov.
'-i
2.	Odiočanje po deiegatih v skupščini
, ; - ' ! - ' ! ' ' '
27.	č!dn''t -
Skupščina je organ upravijanja skupnosti. Sestavija jo zbor uporabnikov.
oziroma deiegatskih organov, ki so jih deiegiraii. Deiegati v mejah prejetih poobiastii uskiajujejo raziična staiišča, da bi našii rešitev, ki naj-boij ustreza utemeijenim posamičnim, skupnim in družbenim potrebam in interesom.
30. čien
Pri usklajevanju staiišč v skupščini iahko vedno sodeiujejo predstavniki družbenopoiitičnih skupnosti, družbenopoiitičnih in družbenih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju doiočenih raziskovainih smotrov. S statutom in posiovnikom se zagotovi možnost udeiežbe teh predstavnikov pri de!u skupščine.
Pod pogoji, doiočenimi s statutom in posiovnikom, iahko v travna vanju posameznih vprašanj sodeiujejo tudi deiegati temeijnih samoupravnih organizacij in skupnosti kot izvajaici, ki opravljajo storitve za skupnost pa nisočiani skupnosti in povabijeni predstavniki organizacij in skupnosti} ki zaradi posebne zainteresiranosti za obravnavano vprašanje iahko pomembno prispevajo k obiikovanju ustrezne rešitve.
rji . "i


Predioge samoupravnih sporazumov iz ... čiena iahko deiegati v skupščini doiočajošeie. ko so se v osnutkih teh sporazumov izjasniti deiavci, drugi deiovni ijudje in občani v svojih temeijnih organizacijah združenega deia in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
' '' ^ '
3i.	čien
..m-k
29. čien
Ko deiegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo staiišča deiovnih ijudi in občanov, ki so jih izvoiiii in staiišča deiegactj
Skupščina skupnosti sprejema odiočitve na sejah zbora.
Pristojna je. da:
a) Prediaga in ugotavlja, da so čiani skupnosti:
—	sprejeti samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovale skupnosti
—	sprejeti samoupravni sporazum o temeijih piana razvoja razisho-vaine dejavnosti občine za srednjeročno obdobje
—	izvoii delegate v skupščino občinske raziskovaine skupnosti.
b)	Voii in razrešuje:
—	predsednika skupščine in namestnika
—	staine in občasne odbore in druga deiovna teiesa
—	deiegate za konferenco deiegatov za skupščino raziskovaine skupnosti Siovenije.
c)	imenuje in razrešuje:
—	samostojno aii z drugimi skupščinami samoupravnih intereshih skupnosti v občini, vodjo deiovne skupnosti
—	deiegata, ki v odsotnosti predsednika aii njegovega namestnika predstavija in zastopa skupnost
—	odredbodajaica za izvrševanje finančnega načrta skupnosti
d)	Sprejema:
—	statut in druge samoupravne spiošne akte skupnosti
—	zakijučni račun
—	samouprav ne sporazume in družbene dogovore o uresničevanju programov raziskovaine dejavnosti in drugih skupnih naiog, s katerimi se čianom skupnosti ne naiaga dodatnih finančnih obveznosti
—	ietne in srednjeročne oz. doigoročne piane skupnosti
—	ietni deiovni program in ietni finančni načrt za uresničevanje letnega aii srednjeročnega piana raziskovaine dejavnosti
—	ukrepe za uresničevanje programa raziskovainega deia in finančnega načrta skupnosti
—	ukrepe za pospeševanje in stimuiiranje inovacijske in raziskovaine dejavnosti
—	programe kadrovske poiitike in strokovnega izobraževanja kadrov, ki deiajo na področju raziskovaine dejavnosti
—	ukrepe za racionalno porabo raziskovainih zmogijivosti in raziskovaine opreme v raziskovainih organizacijah in raziskovaine opreme, s katero upravija in razpoiaga združeno deio
—	potrebe po raziskavah
—	eiemente za obseg in kakovost raziskav, ki jih iahko zagotavljajo raziskovaine organizacije ob danih kapacitetah, kadrovski zasedbi in veijavnih normativih in standardih za raziskovaino deio
—	ceno oziroma povračiia za opravijanje raziskovainega deta
—	poročita o deiu odborov in drugih deiovnih teies, ki jih imenuje skupščina in o deiu deiegacije v skupščini repubiiške raziskovalne skupnosti
—	o podeijevanju inovacijskih nagrad za uspeie in uresničene inovacijske dosežke v občini	'
—	eiemente za doiočanje cene raziskovainega deia in druge pogoje pri svobodni menjavi deia.
e)	Obiikuje:
—	sama aii skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini deiovno skupnost.
266
URADNE OBJAVE
31 avgusta 1984 — št. 21
f)	Obravnava:
—	anatize, poročita, informacije in druga gradiva o dctu skupnosti, njenih organov in skupne strokovne stužbe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna deta
—	poročita odbora samoupravne detavske kontrote
—	poročita upravnega organa pri skupščini občine, ki skrbi za zakonitost postovanja skupnosti in njenih samoupravnih organov
—	poročita Stužbe družbenega knjigovodstva
—	poročita in pobude družbenega pravobranitca samoupravljanja
g)	/agotavtja:
—	statno in tekoče obveščanje detegatov. detegacij čtanov skupno sti. družbenopotitičnih organizacij in javnost*
—	družbenopotitično izobraževanje detegatov
—	poputarizacijo raziskovatnega deta med mtadino v šotah m de tovnih organizacijah.
Skupščina skupnosti opravtja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu, po tem samouprav nem sporazumu, statutu skupnosti in drugih samoupravnih sptošnih aktih.
32.	čten
Skupščina skupnosti enakopravno z zbori občinske skupščine raz pravtja in odtoča o sprejemanju odtokov in drugih sptošnih aktov ter o sptošni potitiki načrtovanja in uresničevanja raziskovatne dejavnosti v občini v citju, da postaneta raziskovatna dejavnost in znanost sestavina združenega deta in bistveni pospeševatec gospodarskega in družbenega razvoja in dejavnik kakovostnega spreminjanja gospodarstva v občini.
33.	čten
Po predhodnem izjavljanju detavcev, detovnih tjudi in občanov v tcmetjnih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih tahko skupščina sprejema odtočitve o dodatnem zbiranju sredstev za financiranje raziskovatne dejavnosti v občini iz dogovorjenega ati dodatnega občinskega raziskovatnega programa.
34.	čten
Skupščina občinske raziskovatne skupnosti je sktepčna, čc je na skupščini prisotnih več kot potovica vseh detegatov. Sktep ati dotočitev na skupščini je sprejet, če ga sprejme večina vseh detegatov.
3.	Sistem detegiranja v skupščino skupnosti
35.	čten
Detegate v skupščino skupnosti detegirajo na podtagi zakona izvo tjene detegacije detavcev v temetjnih organizacijah združenega deta in detovnih skupnostih, detov nih tjudi v drugih samouprav nih organizaci jah in občanov v krajevnih skupnostih.
36.	čten
Statut skupnosti dotoča števito detegatskih mest v skupščini ter območja. po katerih se na posameznih področjih interesov obtikujcjo konference detegacij, ki detegirajo skupne detegate.
(e se konferenca detegacij obtikuje za območje enote skupnosti, se s samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto skupnosti tahko dotoči, da je zbor uporabnikov v skupščini enote hkrati tudi konferenca detegacij.
4.	Organi skupščine
37.	čten
/a izvrševanje posameznih zadev ima skupščina tudi svoje odbore, komisije in druga tetesa.
Skupščina občinske raziskovatne skupnosti voti in razrešuje odbor, komisije in druga tetesa.
Deto odborov, komisij in drugih tetes je javno in organizirano tako. da omogoča najširšo strokovno in družbeno presojo.
3H. čten
(tani odborov , komisij in drugih detovnih tetes so za svoje deto neposredno odgovorni skupščini.
39. čten
Za izvrševanje posameznih zadev ima skupščina nastednje staine odbore:
-	odbor /a samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve
-	odbor za družbeno ptaniranje in svobodno menjavo deta
-	odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovatne dejavnosti
-	odbor za sptošni ljudski odpor in družbeno samozaščito Števito čtanov odbora, mandatno dobo in način deta odborov določa
statut skupnosti in postovnik. ki ga sprejme odbor.
40.	čten
Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve ima predvsem nastednje natogc:
spremtja samoupravne odnose in detegatski sistem ter predtaga ukrepe za tzbotjšanje teh odnosov
spremtja in preučuje samoupravno organizacijo občinske raziskovatne skupnosti, povezavo z ostatimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejav nosti in materiatne proizv odnje ter predtaga ustanovitev skupni!* organov in druge ukrepe
-	obravnava osnutke novih samoupravnih sptošnih aktov skupno sti ter predtaga spremembe in dopotnitve obstoječih samoupravnih sptošnih aktov
-	obravnava kadrovsko probtematiko skupnosti ter predtaga skupščini občinske raziskovatne skupnosti posamezne kandidate, ki bodo v okviru detovne skupnosti opravljati strokovne natoge za potrebe skupnost*
-	zbira predtoge kandidatov za čtane odborov in komisij skupščine in predtaga ustanov itev občasnih komisij ter pripravlja potrebno gradivo za votitve
-	obtikuje predtoge dnevnega reda skupščine
-	sprejema anatize, obraztožitve in poročita ter obtikuje predtoge za skupščino skupnosti
-	skrbi za koordinacijo deta med skupščino in njenimi statnimi od bori m komisijdtni
-	uresničuje informativno stužbo za detegate. detegacije, čtane skupnosti in javnost
-	opravtja še druge natoge v zvezi s samoupravnimi, organizacijskimi in kadrovskimi zadevami
4	!. čten
Odbor za družbeno ptaniranje in sv obodno menjavo deta ima predv sem nastednje natoge:
-	pripravlja osnutke za izdetavo samoupravnega sporazuma o te-metjih ptana razvoja raziskovatne dejavnosti v občini
-	pripravlja predtoge tetnih in srednjeročnih ptanov in detovnih programov
-	pripravlja etemente samoupravnih sporazumov o svobodni me njavi deta med izvajatci in uporabniki (etemente cen in druge pogoje)
-	anatizira in spremtja rezuttate svobodne menjave deta
-	obravnava predtog zaktjučnega računa in posreduje mnenje skupščini skupnosti
objavlja razpise za prijave raziskovatnih projektov in natog
-	odpravlja druge natogc v zvezi z raziskovatnimi deti in programi sprejema ukrepe za izvajanje detovnih programov in ptanov občinske raziskovatne skupnosti
-	pripravlja predtog finančnega načrta skupnosti.
42.	čten
Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovatne dejavnosti ima predvsem nastednje natoge:
!. pospešuje in usmerja inovacijsko in raziskovatno dejavnost v združenem detu
2.	spremtja in anatizira rezuttate inovacijske dejavnosti v občini
3.	razpisuje natečaje za nagrajevanje najuspešnejših inovacijskih dosežkov v občini in predtaga skupščini podetitev priznanj in nagrad
^ TO/D in detov nim skupnostim nudi strokov no pomoč v organiziranju inovacijske dejavnosti in aktivnosti ter pomoč pri obtikovanju in sprejemanju samouprav nih sptošnih aktov s področja inovacijske in raziskovatne dejavnosti
5.	po šotah organizira strokov na predav anja o pomembnosti inovacijske in raziskov atne de jav nosti in spodbuja mtadino. da se vktjučuje v raziskovatno dejavnost
6.	intormira TO/D tn detovne skupnosti v občini o inovacijskih in raziskovatnih dosežkih v občini
7	organizira razstave inovacijskih dosežkov v občini.
URADNE OBJAVE
269
31. avgusta 1984 — §t. 21
*,	<	^Icn
Odbor ^splošni 'p-dski odpor in drnžh,,,o samozaščito ima pred,-sem naslednje naloge;	"fptcuv
sp.eje-nj .n du]io!njuje načrt skupnost,
-	skrbi za organiziranje m ošposabijanje enot ter.tor.alne .brami be. če trna skupnost takšno enot(/
-	uskla,ujc obrambne pr,prase skupnosti, n,en,h enot teritorialne Obrambe m c,s,Ine zašč.tez.drugup, obrambnimi pripravami v skupno-, st, terz ohrambn.m, pripravami občine in krajevn.lt skupnost,
-	Med'aga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih sploš-
* r<*"ocja 'judskg obrambe, z;, jvatere so pristojni organ, . upravljanja in drugi organi skupnosti
^rcan./.ra .n pnpraU,., ^e m.vnc ohi.ke m naeme ./^japja,, nalog <n ukrepov ljudske obrambe gle.de na predvidene vojne ra/mere,
-	skrb) /a izvajanje varnostnih <n zaščitnih ukrepom pri pripravah. . za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite
-	v soglasju s pristojnimi phčinskinn organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pr. pripravah /à ljudsko obrambo.
44.	člen
Poleg odborov iz .19. člena tega sporazuma lahko imenuje skupščina tudi druge stalne ali začasne odbore, komisije in delovna telesa.
V!!! SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
45 člen
Udeleženci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti po svojih delegatih v skupščini, njenih organih in po svojih delegatih v organu samoupravne delavske kontrole.
.	46. člen *
Skupščina nadzoruje delo organov in strokov ne službe. V nadzorovanju njihovega dela jim daje smernice in navodila, da bi opravili ugotovljene nepravilnosti.
47..(len	,	it'
Organ samoupravne delavske kontrole
skrbi za uresničevanje pravJcčlanov stem, da nadzoruje izvajanje pravic m opravlja nadzor na,d uveljavljanjem pravic, obveznosti.in odgovornosti, nad oblikovanjem m uporabo sredstev, naj.izvajanjem sprejetega plana, delovnega programa in nalog ter nad delovanjem sa-* moupravnih organov skupnosti in njene strokovne službe.
nadzira izv ajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov samoupravnih organov skupnosti in strokovne službe.
- oprav lja druge naloge, za katere je organ samoupravne delavske . kontrole pristojen po zakonu, statutu ali po drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
51.	člen
V okv iru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo:
- enote raziskovalne skupnosti /a uresničevanje skupnih interesov tn potreb pri oblikovanju m izvajanju raziskovalnega projekta ali usmerjenega 'raziskovalnega programa
temeljne skupnosti raziskovalne skupnosti za uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na določenem območju ali področju
52.	člen
Pogoje /a ustanovitev in ostale zadeve v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem enot m temeljnih skupnosti ureja statut skupnosti.
2.	Sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti
55. Člen
Skupnost skupaj z občinskimi in posebnimi taziskovalnimi skupnostmi ter Ra/tskovalno skupnostjo Slovenije ustanovi pri Raziskovalni skupnosti Slovenije posebno sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
Sodišče iz prejšnjega člena rešuje spore iz družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov *f)ri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in drugih samoupravnih razmerij, ki jih udeleženci samostojno urejajo v skupnosti.
54.	člen
Določila o delovanju posebnega sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti vsebuje samoupravni sporazum o usta-novitvi posebnega sodišča združenega dela za področje raziskovalne dcja\ nesti.
5. Strokovna slbžba skupnosti
55.	člen
/a opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov oblikuje skupnost skupaj z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini delovno skupnost.
Zagotovitev določenih oprav il si skupnost lahko uredi tudi z dogov orom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
z,	56. člen
Skupščina imenuje izmed delavcev strokovne službe tajnika skupščine Tajnik skupščine je odgovoren za organizacijo dela skupščine in njenih organov in skrbi za tekoče poslovanje skupnosti.
\. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4M. člen
S	statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se uredi obveznost organov in strokovnih služb, da sproti obveščajo organ samoupravne delavske kontrole o odločitvah, ki so pomembne za nje-govo.de,lo in mu dajo na voljo podatke, ki jih potrebuje za delo.
t.49. dan
Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati poročila in predloge organa samoupravne delavske kontrpl^Ter odpraviti nepravilnosti oziroma ^obvestiti ta organ o ugotovljenen^stanju, sprejetih ukrepih ali stališčih v, zvezi s posameznim vprašanjem.
.....
" ' ' " "	' 3""^°	, .
Stptujt apposti, in pravilih p,.ures#ičcvanju samoupravne nevske kontrole urejata pravice, dolžnosti in odgovornosti organa samouprav ne delašsjve kqptrole ter število in mandat članov organa, njegovo sestavo, volitve in odpoklic.
IX. DRUGA SAMOUPRAVNA RAZMERJA
Enote tn temeljne skupnosti
57. člen
Ta samoupravni spòra/um sklepajo pooblaščeni organi temeljnih organizacij združenega dela. delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter krajev nih skupnosti potem, ko so o sklenitvi sporazuma odločili delavci in drugi delov ni ljudje in občani na svojih zborih ali v drugi obliki neposrednega izjavljanja.
Ta samouprav ni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je podpisalo najmanj 2/5 udeležencev.
K temu samoupravnemu sporazumu mora dati soglasje skupščina občine Sežana, veljati pa začne dan po objavi v Uradnih objavah.
3M. člen
Ta sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, po katerem je sklenjen.
Predlog sprememb oziroma dopolnitev oblikujejo delegati v skupščini skupnosti potem, ko so delavci in drugi delovni ljudje ter občani v svojih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih obravnavali osnutek in se o njem neposredno izjavili.
V primeru, da zakon ali predpis na podlagi zakona terja spremembo ali dopolnitev tegaf sporazuma v kratkem roku. se takšna sprememba oziroma dopolnitev lahko sprejme po skrajšanem postopku, brez poprejšnje obravnave osnutka.
URADNE OBJAVE
270
59. člen
Z dnem ko začne vejati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Sežana, ki je ve!ja! od 24. 2. 1975.
Številka: 3/83
Datum: 24. december 1980
K temu samoupravnemu sporazumu je da!a soglasje skupščina občine 9tžana s sklepom št. 022-13/83-!. z dne 27. juiija 1983.
Na podlagi 31. č!ena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Sežana je skupščina Občinske razisko vaine skupnosti Sežana po opravljeni javni razpr.oi sprejela dne 30
aprila 1982
STATUT
OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOST! SEŽANA
1.	TEMELJNE DOLOČBE	'
1.	člen
S tem statutom se določajo in opredeljujejo:
—	statusne zadeve.
—	samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi njenih organov.
—	volilni postopki in razrešitve voljenih organov občinske raziskovalne skupnosti
—	samoupravni nadzor,
—	postopek sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	položaj delovne skupnosti strokovne službe.
—	javnost dela.
2.	člen
Občinska raziskovalna skupnost Sežana je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom ustanovili delavci temeljnih organizacij, enovitih delovnih organizacij, delovnih skupnosti in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občant po krajev nih skupnostih kot uporabniki raziskovalnih storitev z namenom, da v skupnosti in preko nje uresničujemo svoje in skupne družbene potrebe m interese po načrtovanju in uresničevanju raziskovalne dejavnosti.
3.	člen
Ime občinske raziskovalne skupnosti je: OBČINSKA RAZISKOVALCA SKUPNOST SEŽANA (v nadaljnjem besedilu: skupnost) Njpu sedež je v Sežani. Partizanska cesta 18.
4.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike. Na obodu je v krogu besedilo: »OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST « in v sredini vodoravno pa besedilo: »SEŽANA«.
5.	člen
Skupnost je družbena pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom
6.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnost) V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pravicami in dolžnostmi.
V primeru odsotnosti predsednika skupščine in njegovega namestnika lahko zastopa skupnost druga oseba v mejah pooblastil, kt jih da predsednik skupščine.
31 avgusta 1984 — §t. 21
7.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve raziskovalne dejavnosti pristojni upravni organ skupščine občine Sežana.
Družbeno nadzorstvo nad delom skupnosti opravlja skupščina občine Sežana.	^	,
* <
H.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOST!
A. SKUPŠČINA SKUPNOST!
.Jr:'
8.	člen
Skupščina skupnosti je samoupravni organ za sporazumevanje o svobodni menjavi dela za področje načrtovanja in uresničevanja raziskovalne dejavnosti v občini med uporabniki in izvajalo.
V skupščini skupnosti sprejemajo delegati plan skupnosti, oblikujejo pohtiko na raziskovalnem področju, sestavljajo in prcdlagajočla-nom skupnost) programe dela in razvoja ter sklepe o drugih zadevah, ki I, \ ^tmoup!.o ti''i spor'/u:tii!i " !<--'iiclj)h plana skupnosti ter o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti po svojih delegatih v skupščini.
1.	Sestava skupščine
9.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delegacije, delovni ljudje m občani v organizacijah združenega dela. v drugih samoupravnih c^anizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih.
10.	člen
Skupščina skupnosti ima 73 delegatskih mest.
Porazdelitev delegatskih mest med delcgaoje in konference delegacij določi skupščina s posebnim sklepom.
Mandat dela delegatov traja 4 leta.
t	11. člen
Delegati so za svoje delo odgovorni delegatski bazt. ki jih je izvolila oziroma delegirala.
Delegat, ki v skupščini skupnosti in njenih organih ne opravlja zaupanih nalog ali pa jih opravlja slabo in neučinkovito, je lahko predčasno razrešen dolžnosti delegata v primeru, na način in po postopku, ki ga določa 74. člen tega statuta.
2.	Sklicevanje sej skupščin
12.	člen
Skupščina skupnosti opravlja svoje naloge na sejah, ki jih sklicuje in - vodi predsednik skupščine. V odsotnosti predsednika sklicuje in vodi skupščino namestnik predsednika.
13.	člen
Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi. če to zahteva:
—	najmanj ena tretjina delegatov skupščine,
—	odbor samoupravne delavske kontrole skupnosti,
(e predsednik v 15 dneh po sprejemu ptsmene zahteve ne skliče seje, jo lahko skliče preko strokovne službe, s pogojem, da tisti, ki je sklic zahteva! predložt skupščini tudi gradivo o zadevi, ki naj bi bila na dnevnem redu.
- < - - .
14.	člen
Predsednik skupščine ali namestnik predsednika skliče sejo s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda...
Vabilo in gradivo a sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam deleg.. .j praviloma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, sc lahko skliče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku. \endar ne krajstm kot 7 dni pred sejo. V vabilu je treba posebej obrazložiti, zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — §t. 21

13. člen
Stalina hvotin, svoj, seji predsednika skepse,ne. names,n,ka predsednika ^"^,ne predsednika in člane odborov, člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednike komisij ' Volitve predsednika skupščine m ostalih funkcionarjev se izvedejo z javnim glasovanjem. Tajne volitve se izvedejo le v primeru če je pred-laganth več kandidatov , ali če tako sklene skupščina Za izvedbo tajnih volitev funkcionarjev intence skupščina l.član-sko volilno komisijo.
16.	člen
Predsednik skupščine, namestnik predsednika skupščine in predsedniki odborov skupščine, tvorijo predsedstvo skupščine, kot me todo dela skupščme.
Predsedstvo skupščine
—	določi predlog dnevnih redov sej skupščin
—	obravnava vprašanja skladnega delovanja in programiranja dela skupščine ter hjenih organov in drugih teles
—	skrbi za sodelovanje med skupnostjo, temeljno družbeno politično skupnostjo in družbeno političnimi organizacijami občine Sežana
—	skrbi za sodelovanje z Raziskovalno skupnostjo SR Slovenije in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi
skrbi za izvajanje poslovnika skupščine in sprejema stališča o doslej navedenih in drugih s poslovnikom določenih vprašanjih.
Sestanke predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine v skladu s poslovnikom skupščine.
3.	Delovno področje skupščine
17.	člen
Skupščina skupnosti obravnava in odloča o:
—	sprejemu statuta in drugih samoupravnih aktih skupnosti.
—	predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	srednjeročnem in letnih planih"skupnosti,
—	predlogih za program dela in razvoja skupnosti.
—	zaključnem računu skupnosti
—	sprejemu letnega programa dela in letnega finančnega načrta.
—	podeljevanju nagrad in priznanj za inovacijske dosežke v občini.
—	imenovanje vodje skupne službe
—	soglasju k statutu in drugim samoupravnim in splošnim aktom delovne skupnosti.
—	obsegu potreb po raziskavah,
—	ukrepih za pospeševanje in stimuliranje inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
—	verifikaciji mandatov delegatov,
—	ostalih zadevah, ki spadajo v pristojnost skupščine.
4.	Odločanje
18.	člen
Skupščina skupnosti je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica vseh delegatov. Sklep ali odločitev je na skupščini sprejet, če ga sprejme več kot polovica prisotnih delegatov.
3.	Predsednik skupščine in namestnik predsednika skupščine skupnosti
19.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti.
Predsednik skupščine ter njegov namestnik sta voljena za dve let! z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno obdobje.
20.	člen
Predsednik skupščine skupnosti opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge
—	skrbi da je delo skupščine v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnoti in drugimi akti;
—	podpisuje akte skupščine;
—	skrbi za sodelovanje z drugimi raziskovalnimi skupnostma
—	skrbi za delovanje skupnosti z družbeno-polinčnum skupnostni!, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravn.m. mtercsn.m) skupnostmi in drugimi organizacijami in društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
*	'	21. člen
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastdi. kol- ttr"
more opravljati svojih dolžnosti;
—	pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščm < Za svoje delo je namestnik predsednika odgovoren skupščnu
6.	Odbori, komisije in druga telesa skupščine
22.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog se oblikujejo stalm 7-članski odbori, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanosih' skupnosti. Ti odbori so:
—	odbor za samoupravne, organizacijska in kadrovske zadeve;
—	odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela;
—	odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti
—	odbor za splošni ljudski odpor m družbeno samozaščito:
—	odbor samoupravne delavske kontrole.
23.	člen
Predsednike in člane odborov voli skupščina skupnosti. Mandatu < doba članov odborov traja 4 leta.
(lani odborov, komisij in drugih teles skupščine so za svoje delo od govorni skupščini.
24.	člen
Predsedmk odbora sklicuje in vodi seje odbora, usklajuje delo <rd bora in njihovih delavnih teles, če ima odbor taka telesa, skrbi za </ vajanje sklepov odbora ter opravlja druge naloge, ki hm jih poveš odbor oziroma skupščina.
23. člen
Za opravljanje specifičnih nalog in pripravo gradiv lahko imenuj-skupščina tud! druge stalne ali občasne komisije.
\
B ODBOR ZA SAMOUPRAVNE. ORGANIZACIJSKE IN K A DROVSKE ZADEVE
26.	člen
Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadese itn ' predvsem naslednje naloge:
—	spremlja samoupravne odnose in delegatski sistem ter predlag ' ukrepe za izboljšanje teh odnosov
—	spremlja in proučuje samoupravno organizacijo skupnosti, po vezavo z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področj i družbenih dejavnosti in matrialne proizvodnje ter predlaga ustanon tev skupnih organov in druge ukrepe
—	obravnava osnutke novih samoupravnih splošnih aktov skupnost ter predlaga spremembe in dopolnitve obstoječih samoupravnih sploš ni h aktov
—	obravnava kadrovsko problematiko skupnosti ter predlag skupščini občinske raziskovalne skupnosti posamezne kandtdatc. k' bodo v okviru delovne skupnosti opravljali strokovne naloge za po trebe skupnosti
—	zbira predloge kandidatov za člane odborov in komisij skupščin, in predlaga ustanovitev občasnih komisij ter pripravlja potrebno gra divo za volitve
—	oblikuje predloge dnevnega reda skupščine
—	sprejema analize, obrazložitve in poročila ter oblikuje predlogt za skupščino skupnosti
—	skrbi za koordinacijo dela med skupščino in njenimi stalnimi od bori in komisijami
—	uresničuje informativno službo za delegate, delegacije, člam skupnosti in javnosti
—	opravlja še druge naloge v zvezi s samoupravnimi, organizacij skimi in kadrovskimi zadevam!
272
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — st. 21
C.	ODBOR ZA DRUŽBENO PLANIRANJE !N SVOBODNO MENJAVO DELA
27.	člen
Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela ima predvsem naslednje naloge:
—	pripravlja osnutke za izdelavo samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti v občini
—	pripravlja predloge letnih in srednjeročnih planov in delovnih programov
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki (elemente cen in druge pogoje)
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela
—	obravnava predlog zaključnega računa in posreduje mnenje skupščini skupnosti
—	objavlja razpise za prijave raziskovalnih projektov in nalog
—	opravlja druge naloge v zvezi z raziskovalnimi deli in programi
—	sprejema ukrepe za izvajanje delovnih programov in planov občinske raziskovalne skupnosti
—	pripravlja predlog finančnega načrta skupnosti.
D.	ODBOR ZA POSPEŠEVANJE INOVACIJSKE IN RAZISKOVALNE DEJAVNOST!
28.	člen
Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti ima predvsem naslednje naloge:
Pospešuje in usmerja Inovacijsko in raziskovalno dejavnost v združenem delu tako da:
—	spremlja in analizira rezultate inovacijske dejavnosti v občini
—	razpisuje natečaje za nagrajevanje najuspešnejših inovacijskih dosežkov v občini in predlaga skupščini podelitev priznanj in nagrad
—	TOZD in delovnim skupnostim nudi strokovno pomoč v organiziranju inovacijske dejavnosti in aktivnosti ter pomoč pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov s področja inovacijske in raziskovalne dejavnosti
—	po šolah organizira strokovna predavanja o pomembnosti inovacijske in raziskovalne dejavnosti in spodbuja mladino, da sc vključuje v raziskovalno dejavnost
—	informira TOZD in delovne skupnosti v občini o inovacijskih in raziskovalnih dosežkih v občini
—	organizira razstave inovacijskih dosežkov v občini.
E.	ODBOR ZA SLO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
29.	člen
Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ima predvsem naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje enote teritorialne obrambe, če ima skupnost takšno enoto.
—	usklajuje obrambne priprave skupnosti, njenih enot teritorialne obrambe in civilne zaščite z drugimi obrambnimi pripravami v skupnosti ter z obrambnimi pripravami občine in krajevnih skupnosti.
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih iti zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določi delavca, ki opravlja posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo.
Predsednik odbora je vsakokrat predsednik skupščine.
30.	člen
Za boljše organiziranje izvajanja raziskovalnega programa skupnosti, se imenujejo projektni sveti, ki so skupen organ uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
Projektne svete imenuje skupščina skupnosti na predlog Odbora ?a družbeno planiranje in svobodno menjavo dela. Projektni sveti štejejo 3— 11 članov, ki naj bodo strokovnjaki in družbeno razgledani delavci.
Mandat članov projektnih svetov traja do zaključka projekta. Konkretne naloge in dolžnosti projektnih svetov so opredeljene v Pravilniku o oblikovanju in izvajanju raziskovalnega programa Občinske raziskovalne skupnosti^ežana.
111. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
32.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravni nadzor v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih pravic samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole.
33.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg nalog, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, naslednje pravice in dolžnosti s tem, da nadzoruje:
—	izvajanje določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter določb tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
—	uveljavljanje pravic in dolžnosti ter odgovornosti članov skupnosti,
—	oblikovanje in uporabo sredstev skupnosti,
—	izvajanje sprejetega plana programov in nalog.
—	delovanje strokovne službe skupnosti,
—	izvajanje drugih nalog iz področja dela skupnosti.
34.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pet članov.
Člane odbora volijo delegacije na podlagi enotne kandidatne liste, ki jo predloži skupščina Občinske raziskovalne skupnosti. O izvolitvi članov odbora za samoupravno delavsko kontrolo sprejme skupščina ugotovitveni sklep.
Mandat članov traja štiri leta.
35.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
36.	člen
Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo:
—	najmanj trije člani odbora,
—	predsednik skupščine,
—	najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti.
Odbor sc mora sestati najmanj dvakrat letno.
37.	člen
Najmanj enkrat na leto mora odbor samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem vseh svojih nalog iz 34. člena statuta pripraviti poročilo o svojem delu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti in ga predloži skupščini.
IV DELEGIRANJE V RAZISKOVALNO SKUPNOST SLOVENIJE
38.	člen
Skupščina skupnosti imenuje izmed svojih delegatov delegacijo, ki šteje pet članov.
Naloge delegacije:
obravnava gradiva za seje skupščin Raziskovalne skupnosti Slovenije
31. avgusta 1984 — št. 21
URADNE OBJAVE
273
-	zavzema statista
-	posreduje gradivo glede na specifiko v nadaljnjo obravnav, in zavzema predloge do sklepov ostatiti organov skupščine
-	določi delegata, ki zastopa skupnost na sejah skupščin Razisko-vatne skupnosti Stovenijc.
V. PLANIRANJE \ OBČtNSK! RAZtSKOVALNt SKUPNOST!
39.	čten
Temetjna ptanska izhodišča za obtikovanjc ptanov in programov občinske raziskovatnc dejavnosti v skupnosti so eternanti za dottante ' potreb uporabnikov.
40.	čten
Skupščina skupnosti sprejme dotgoročni in srednjeročni ptan ter program na temetju usklajenih in podpisanih samoupravnih sporazumov o temeljih ptana raziskovatnc dejavnosti pri svojih čtanih.
Letne ptanc in programe pa sprejema skupščina skupnosti na podtagi anatize dctovan ja in rezultatov v preteklem tetu ter v okvirih, dotočenih s srednjeročnim ptanom.
4L čten
Čtani skupnosti opredeljujejo svoje potrebe in zahteve v procesu planiranja posamezno ali preko svojih delegacij, preko svojih organizacij. preko drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini.
42.	člen
Programi skupnosti se usklajujejo s programi drugih raziskovalnih skupnosti (ostale ORS v regiji. POTS, RSS), za kar sklepajo posebne sporazume o temeljih skupnega plana ali o usklajevanju planov.
Plan skupnosti mora vsebovati tudi program in sredstva za skupne naloge, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije.
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana skrbi Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela.
43.	člen
O osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana se zaradi usklajevanja potreb in interesov pri vseh udeležencih sporazuma organi žira javna razprava, ki traja najmanj 30 dni.
Na osnovi rezultatov javne razprave o osnutku programa in ocene možnosti izvajanja za njegovo uresničitev predloži odbor usklajen predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupščini. Ta ga potrdi in daje udeležencem v podpisovanje. Sporazum je sklenjen, ko ga podpiše več kot 2/3 udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti sporazuma sprejme skupščina skupnosti.
44.	člen
Po veljavnosti samoupravnega sporazuma lahko k njemu naknadno pristopijo tudi drugi podpisniki, s tem da veljajo za njih obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom tega samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana
45.	člen
Na podlagi veljavnega samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti svoj srednjeročni plan, ki zajema zlasti.
—	srednjeročne cilje in politiko razvoja raziskovalne dejavnosti v občini,
—	naloge, obveznosti in sredstva za izvajanje raziskovalnega programa, programa drugih nalog, programa skupnih nalog, ki se uresničujejo v RSS, programa naložb, za delovanje skupnosti in njene strokovne službe,
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih dogovorih, sporazumih in predpisih, ter sredstva za njihovo uresničitev m
—	organizacijske, kadrovske, materialne in druge ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana
46.	člen
Nadzor nad izvajanjem samouprav nega sporazuma o tcmelj.h plana izvaja skupščina skupnosti, njen odbor za družbeno plamranje m svo-
bodno menjavo dela in pristojni organi skupščine občine. Ti organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti dolžni ukrepati za uresničevanje oziroma izpolnjevanje sprejetih planov.
47.	člen
Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela, ki je odgovoren za spremljanje plana in sporazumov, je v primeru, da se teh tudi z dodatnimi ukrepi ni možno uresničiti, dolžan predlagati spremembe in dopolnitve skupščini skupnosti.
Spremembe in dopolnitve planskih aktov se izvedejo na način in pod pogoji, določenih za njihovo sprejemanje.
V! SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOST!
Statut skupnosti
48.	člen
Statut skupnosti sprejema skupščina potem, ko je bi! osnutek v obravnavi najmanj 30 dni.
V primeru, da je začet postopek, za spremembo oziroma dopolnitev statuta zaradi tega, ker je bi! spremenjen oziroma dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi, ker so k temu sporazumu pristopili novi člani, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov ali izvajalcev nastale takšne spremembe, ki terjajo spremembo števila delegatskih mest ali sestavo konferenc delegacij, in iz podobnih razlogov, skupščina skupnosti začasno uredi vprašanja, ki jih ni mogoče odlašat), s statutarnim sklepom.
Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka preneha veljati z dnem uveljavitve sprememb oziroma dopolnitev statuta.
Poslovnik skupščine
49.	člen
Skupščina s svojim poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in njenim statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom, z delom odborov in delegatskih delovnih skupin in sicer:
—	način programiranja dela zborov skupščine in njenih organov,
—	metode dela in sodelovanja zborov skupščine in njenih organov,
—	način sklicevanja in vodenja sestankov predsedstva skupščine,
—	poslovni red za sklicevanje in potek sej,
—	način in postopek volitev delegatskih delovnih skupin ter njtho-vega odpoklica,
—	način sklicevanja in vodenja sej odborov in delegatskih delovnih skupin,
—	način in postopek delegiranja delegatov skupščine v skupne organe, ustanovljene s samoupravnim sporazumom ter njihov odpoklic,
—	način in postopek imenovanj ter razrešitev.
—	način uresničevanja pravic, in dolžnosti delegatov v zvezi z njihovim delom v skupščini in njenih organih.
—	način vodenja in potrjevanja zapisnikov,
—	druga vprašanja podobnega značaja.
Drugi samoupravni splošni akti skupnosti
50.	člen
S pravilniki in navodili ter s sklepi in drugimi akti splošne narave skupščina zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so jih delavci in drugi delovni ljudje prevzeli s samoupravnim sporazumom.
/a obravnavo predlogov aktov iz prejšnjega odstavka mora biti praviloma zagotovljen čas najmanj !5 dni. S poslovnikom skupščine se podrobneje določi, v katerih primerih je tačas lahko izjemoma krajši in v katerih primerth je izjemoma mogoče predlagati določen splošni samoupravni akt na seji skupščine.
Določba drugega odstavka tega člena se ne nanaša na sklepe, s katerimi skupščina ugotavlja, da je po izvedenem postopku sklenjen določen samoupravni sporazum ali družbeni dogovor, kot tudi ne na sklepe, s katerimi skupščina ugotavlja druga, za družbenoekonomska ali druge samoupravne odnose pomembna dejstva.
274	_________ URADNE OBJAVE
51.	č!en
Skupina skupnosti daje, kadar je to potrebno, avtentično raziago samoupravnih spiošnih aktov, ki jih je sprejeta in raziaga v skupnosti skicnjenih samoupravnih sporazumov, če s samoupravnim sporazumom ni za to poobiaščen drug organ.
Skupščina iahko poobiasti svoj odbor, da po potrebi izda metodoio-ško 6/troma tehnično navodiio za izvajanje doiočenega samoupravnega . snega akta.
V!! SODELOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI .	52. čien
Sku))nost sodeiuje z drugimi občinskimi raziskovanimi skupnostmi, s posebnimi raziskovanimi skupnostmi, kakor tudi z drugimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materiaine proizvodnje. So-deiovanje se izraža v dogovarjanju o skupnih programih, skupni skrbi o izvajanju teh programov in izvrševanju skupnih naiog v okviru raziskovanega programa.
53.	č!en
/a izvajanje zadev iz prejšnjega čiena se obhkuje skupne komisije. Ciana v skupno komisijo imenuje skupnost na skupščini izmed svojih
deiegatov.
( e članu skupne komisije preneha mandat deiegata skupnosti mu preneha tud! mandat čiana te skupne komisije.
54.	čien
Skupnost sodeiuje z družbeno-poiitično skupnostjo, družbeno-poii-tičnipii organizacijami in Medobčinske gospodarsko zbornico Koper tako, da jih redno obvešča o svojem deiu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predioge in podobno.
55.	čien
Skupščina skupnosti je doižna razpravijati o pobudah, prediogih in staiiščih Občinske skupščine in družbeno-poiitičnih organizacij in jih seznanjati s sprejetimi rešitvami.
Vii! RAZPOLAGANJE iN RAVNANJE S SREDSTVI SKUPNOSTI
56.	čien
Finančna sredstva, ki jih v skupnosti združujejo uporabniki za uresničevanje svobodne menjave deia aii v druge s samoupravnim sporazumom doiočene namene, je mogoče porabiti samo v te namene in v mejah, kt jih doioča ietni pian skupnosti.
57.	čien
i/piačiia finančnih sredstev temeijijo na ietnem pianu skupnosti.
i/piačiia, ki so po samoupravnem sporazumu pogojena s predioži-tvijo programov, so dovoijena šeie, ko program odobri skupščina.
i/piačiia, ki so po svoji naravi vezana na skienitev samoupravnega sporazuma aii pogodbe, so dovoijena šeie, ko je takšen akt veijavno skienjen.
Predujme je dovoijeno izpiačevati ob pogojih, ki jih doioča samoupravni sporazum aii pogodba v skiadu s samoupravnim sporazumom.
58.	čien
Peioyna.skupnost, ki za skupnost opravija strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna deia, izvršuje posamezna izpiačiia po na-iogu predsednika skupščine.
Predsednik skupščine iahko prenese odredbodajaistvo za posamezna izpiačiia na strokovnega deiavca aii druge deiavce strokovne
službe.
IX URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
59.	čien
Skupščina je nosiika naiog, ki jih ima skupnost na področju ijudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu in predpisih na podiagi zakona ter po družbenem pianu in pianih občine Sežana.
31. avgusta 1984 — §t. 21
Odbor za ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugi organi skupščine opravijajo svoje naioge na področju ijudske obrambe in družbene samozaščite po smernicah in napotkih skupščine.
Skupščina in njeni organi pri opravljanju naiog na področju ijudske obrambe in družbene samozaščite sodeiuje jo z ustreznimi občinskimi organizacijami in družbeno poiitičnimi organizacijami ter z njimi uskiajujejo ukrepe na tem področju.
!.	60. čien
Samoupravni sporazumi, ki jih uporabniki in izvajaici skiepajo v skupnosti in drugi samoupravni spiošni akti morajo biti naravnani na krepitev obrambne.moči, varnosti in trdnosti ceiotne družbe s tem. da se krepi pripravijenost in sposobnost deiavcev in drugih deiovnih ljudi ter občanov za obrambo države, za zavarovanje in reševanje ljudi in materiainih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah in za družbeno samozaščito.
Finančna sredstvd z<t izvajanje naiog na področju ijudske obrambe in družbene zaščite se zaštavijajo s pianskimi akti skupnosti.
61.	čien
Obrambni načrt, ki ga sprejme odbor za ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, doioča ukrepe za deiovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti, v drugih izrednih razmerah ib v vojni.
Sestavni dei obrambnega načrta je statutarni skiep, ki v skiadu s predpisi začasno, dokier to terjajo izredne razmere, ureja sestavo organov skupnosti, njihova poobiastiia m način odiočanja.
X. NAGRADE IN PRIZNANJA
*	62. čien
Skupnost vsako ieto pri sprejemanju finančnega načrta zagotovi sredstva za podeijevanje priznanj skupnosti.
Za namensko porabo teh sredstev je odgovoren predsednik odbora za pospeševanje inovacijske in raziskovaine dejavnosti. Odbor vsako ieto poroča skupščini o porabi sredstev.
XI. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO STROKOVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST
63.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih dei, ki só potrebna za nemoteno deiovanje skupščine skupnosti in drugih organov, ustanovi skupščina skupnosti skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno siužbo, ki se organizira kot deiovna skupnost.
Kot administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna deia v smis-!u prejšnjega odstavka se štejejo ziasti piansko-anaiitična deia, priprav-ijanje strokovnih podiag in gradiv za deio organov in deiovnih teies skupnosti in za sprejemanje samoupravnih odiočitev nadaije knjigovodska in druga finančna deia, administrativna deia, razmnoževanje in razpošiijanje gradiv za seje organov in deiovnih teies skupnosti, ipd.
Naioge, ki jih deiovna skupnost skupne strokovne siužbe opravija za skupnost, se natančneje dotočijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
64.	čien
Skupna strokovna siužba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga skiepajo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo deiovna skupnost skupne strokovne siužbe opravijaia doiočena deia.
65.	čien
Medsebojne pravice, obv eznosti in odgov ornosti med deiov no skupnostjo in skupnostnih,^ ustanovieijicami strokovne siužbe, doioča samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sl ienejo skupščine skupnosti-ustanoviteijic in deiovna skupnost.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega čiena ureja ziasti:
—	vrsto dei, ki jih deiovna skupnost opravija;
—	osnove in media za pridobivanje dohodka deiovne skupnosti;
—	prav ice, ki jih ima deiov na skupnost giede odiočanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del;
31. avgusta 1984 — st. 21
URADNE OBJAVE
275
—	temeljne pogoje gtcde strukture de! oziroma nalog;
—	kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovni skupnost)
—	odgovornost de!ovne skupnosti za oprav!janjc de!.
—	način reševanja medsebojnih sporazumov;
—	način koordiniranja de! v de!ovni skupnosti;
—	druga pomembna vprašanja skupnega pomena.
66.	č!en
Vodjo Skupne strokovne službe (v nadaljnjem beseddu: vod)a služ-be) )menuje)o in razrešujejo skupščine samoupravnih interesnih skup nosti. ki so skupno strokovno službo ustanovite, ko predhodno dobi jo pismeno mnenje de!ovne skupnosti. Vodja s!užbe se imenuje za dobo štirih !et. Za svoje de!o in dc!o skupne strokovne s!uibe je odgovoren skupščinam skupnosti.
67.	č!cn
Vodja strokovne s!užbe oprav!ja predvsem naslednje naloge: organizira in usklajuje de!o strokovne s!uibe,
—	skrbi, da je de!o v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno,
organizira sodelovanje z drugimi organi in organizaetjami v skladu z nalogami strokovne službe,
—	poroča skupnosti o delu strokovne službe,
—	skrbi za zakonitost dela delovne skupnosti in njenih organov ter racionalno poslovanje,
—	uresničuje pravice, dolžnosti in odgovornosti poslovodnega organa v odnosih do delovnih skupnosti skupne strokovne službe in v notranjih samoupravnih odnosih,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa strokovne službe,
—	po sklepih skupščine in njenih organov opravlja tudi druge naloge.
68.	člen
Skupščina skupnosti imenuje enega delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje službe. Samoupravni sporazum o ustanovttvi skupne strokovne službe podrobneje ureja način imenovanja, pravice, dolžnosti in odgovornosti vodje službe.
69.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje anlog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu njenega dela ter k razvidu del m nalog jc potrebno soglasje skupščine skupnosti.
X!l PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOST!
70.	člen
Delegati skupnosti preneha mandat ali članstvo v katerem koli organu skupščine:
—	z iztekom mandata,
—	če je odpoklican,
—	če mu preneha delovno razmerej v delovni organizaciji, iz katere je bi! delegiran oziroma voljen,
—	če nastopi funkcijo zaradi katere ne more biti delegat skupnost!.
71.	člen
Delegatu preneha mandat z dnem, ko nastopi eden izmed razlogov i/ prejšnjega člena.
72.	člen
Odpoklican je lahko tudi posamezen delegat, kot tudi cetotm or^n skupnosti.
Celotni organ skupnosti je lahko odpoklican:
—	če ne spoštuje zakonitih predpisov, samoupravah splosmh aKtov
skupnosti, planov in programov skupnosti, pa je tako nesposh 'melo za posledico ugotovljene matarialne posledice,
—	če sprejme sklep, za katerega jc bi! predhodno opozorje n, < a je \ nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti s upnost!, pa M kljub opozorilu sprejme.
73.	člen
( elo!m organ jc lahko odpokhcan, če so podana dejstva ir72. člena in !ako sklene skupščina z 2/3 večino vseh delegatov.
74.	člen
Posnmc/n! delegat je lahko odpoklican:
če nc spoštuje zakonitih predpisov samoupravnih splošnih aktov pri <! ' ! organu uprav lianja. pa ima to za skupnost materialne posledice,
— cc ncopravtčtno ne prihaja na seje organa shupfunh, pa kljub
opozonlu ne preneha z izostajanjem
Smatra sc. da ie i/polngn pogoji/druge alineje tega člena, ko dele gat izostane neopravtčeno t/ seje otgana najmanj trikrat zaporedoma.
O odpoklicu delegata odloča z glasovanjem skupščina z nadpolo-vnno večino delegatov.
X!!! JAVNOST DELA
73. člen
Delo skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugih organov so javne
7h. čle !
Predstavniki orgam/acij združenega dela. krajevnih skupnosti, družbcnopolitičmh skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. predstavniki samoupravnih mteresnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občant imajo pravico hitt navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravah, nimajo pa pravice odločanja.
Na seje skupščine sc redno vabijo predstavniki sredstev javnega obveščanja v občini zaradi obveščanja javnosti
77 člen
Skupnost mora zagotovit) redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju raziskovalne dejavnosti v občint, o razvoju raziskdvalne dejavnosti, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev združenih za raziskovalno dejavnost in drugih pomembnih vptašanjdi.
78.	člen
Obveščanje o delu skupnosti sc izvaja: preko delegatov v skupščini;
-	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov;
-	s pomočjo sredstev javnega obveščanja;
-	z drugimi oblikami obveščanja, k) jih določi skupščina skupnosti.
79.	člen
/a redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
XIV PREDHODNE IN KONTNE DOLOČBE
80.	člen
Ko začne veljati ta statut preneha veljati statut, ki ga je sprejela skupščina skupnosti na svoji seji z dne 27. 12. 1977.
81.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da k njemu soglasje skupščine občine Sežana.
82.	člen
Statut se objavi v Uradnih objavah
Številka: 13-5/82
Datum: 30 4. 1982	PREDSEDNIK SKUPŠČINE
MILAN ORBANK
K temu statutu jc dala soglasje skupščina občine Sežana s odlokorr ,t. 022-12/83-1 z dne 23. marca 1984.
URADNE OBJAVE
TEt ESNOKULTURNA SKUPNOST SEŽANA*
Na podlagi ! 7. člena statuta Občinske tclesnokulturne skupnost! Sežana in 9. člena samouptavnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 19X1—19X5, je skupščina telesnokulturne skupnosti Sežana na svojem VH bednem zasedanju dne 22. decembra 19X0 sprejela
UGOTOVITVEN! SKLEP
1.	člen
Skupščina telesnokulturne skupnosti Sežana ugotavlja, da so delavci, k) združujejo sredstva za telesno kulturo v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organt/acijah in delovmh skupnostih občine Sežana podpisali samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Sežana za obdobje 19X1 —19X5 nad 76%.
2.	člen
Na podlagi ugotovitve iz prvega člena tega sklepa je Samoupravni sporazum o temeljih plana telesnokulturne skupnosti Sežana za obdobje 19X1 -19X5 sprejet, ker je zagotovljena dvotretjinska večina.
3.	člen
Ta sklep velja takoj.
Delov, štev.: 346/X0
Sežana, 22. decembra 19X0
PREDSEDNIK SKUPŠČINE TKS SEŽANA Peter RIJAVEC, 1. r.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drug) delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti kot uporabnik) m drugi delovni ljudje in občani združeni v tele-snokulturnih organi/aetjah ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki oprav Ijajo telesnokultumo dejavnost, kot svojo glav no dejavnost ter delava v delovnih skupnostih telcsnokulturnih organizacijah - kot t/vajalci na podlagi člena 6. in 23. zakona o svobodni me njavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SR Slovenije štev. 35/79) sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI TELESNOKULTURNE SKUPNOST!
OBČINE SEŽANA
1 SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in mteresov na področju telesne kulture, zlasti za oblikovanje politike razvoja telesne kulture, za sporazumevanje o uresničevanju svobodne menjave dela. o ukrepih za pospeševanje razvoja telesne kulture in za pospeševanje množičnega vključevanja delovnih ljudi v telesne dejavnosti ter za zagotavljanje pogojev za razvoj vrhunskega športa ustanavljajo uporabniki in izvajalo telesnokultumo skupnost občine Sežana (v na-daljnem besedilu Občinsko telesnokultumo skupnost Sežana) kot samoupravno mteresno telesnokultumo skupnost na območju ohčmc Sežana.
2.	člen
Uporabniki in izvajale) omogočajo uresničevanje samouprav no ugo-tov Ijenih osebnih, skupnih m celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture tako. da zlasti:
— opredeljujejo potrebe ni interese na področju telesne kulture ter možnosti in načine uresničevanja teh potreb in interesov v planih v svo-jth samoupravnih organizaetjah in skupnostih ter planth oziroma programih telesnokulturnih organizacij.
31. avgusta 1984 — Št. 21
-	zadovoljujejo potrebe in interese uporabnikov na področju telesne kulture s svobodno menjavo dela,
-	se združujejo v telesnokultumo skupnost ter s svobodno menjavo dela v tej skupnosti uresničujejo skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture ter v njej in skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikujejo politiko razvoja telesne kulture.
3.	člen
V tem samoupravnem sporazumu se poleg namenov in ciljev ustanovitve občinske telesnokulturne skupnosti opredelijo še zlasti:
-	pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev, predmet svobodne menjave dela,
-	delovno področje.
-	samoupravna organiziranost.
-	sestav, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov,
-	vsebina, način in postopek dogovarjanja ter sporazumevanja,
-	nadzor nad delom organov in delovne skupnosti,
-	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za ustanovitelje občinske telesnokulturne skupnosti.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci usklajujejo in zagotavljajo potrebe in interese na področju telesne kulture ssamoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti.
5.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbenoekonomskih in drugil#samoupravnih odnosih v občini telesnokulturni skupnosti sc urejajo z družbenim) dogovori, samoupravnimi sporazuma s pogodbam) tn drugimt oblikami samoupravnega odločanja, v skladu s tem sporazumom, statutom, zakonom.
6.	člen
Občinska telesnokulturna skupnost je pravna oseba s pravicami in obveznostmt. ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
7.	člen
Sedež občinske telesnokulturne skupnosti je v SEŽANI.
11.	SVOBODNA MENJAVA DELA
X. člen
Predme! sv obodne menjav c dela so telesnokulturne in druge storitve potrebne za izvedbo nalog, ki jih opravlja posamezna organizacija izvajalca (v nadaljnjem besedilu: program storitev), oziroma posamične telesnokulturne ali druge storitv e s katerimi se zadov oljujejo potrebe uporabnikov. ali zagotav Ijajo možnosti za telesnokultumo aktivnost.
9.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture v rednotijo rezultate dela izv ajalcev kot samouprav no dogovorjeno pov račilo za opravljen program storitev oziroma ceno posamičnih storitev.
10.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela se zagotavljajo iz naslednjth virov:
-	iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oz. prihodkov dru-giji delov nih Ijudt za naloge, določene s samouprav nim sporazumom o temeljih plana občinske tclesnokulturne skupnosti,
—	iz sredstev sklada skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delov nih skupnostih za potrebe rekreacije na področju telesne kulture.
iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljnih organizacijah združenega dela za naložbe za telesno kulturo objekte in naprave, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljav Ijanja novih potreb o/ zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s sa-moupravmm sporazumom o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti.
31. avgusta 1984 — §t 21
URADNE OBJAVE
277
11.	čten
Uporahn.k, ,n ,/vajalc, ugotavtjajo ,n usklajujejo potrebe ,n mterese na podroeju telesne kulture .last, glede srst m obsega telesnokulturn.b stor.tes. /agotasljanja materialn.b ,n drugih pogoje, za telesnokul turne objekte in naprave.
Pravice m obveznost, ter odgovornost, uporahn.k, ,n izvajalci dolo-é,jo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske telesno-kulturne skupnosti.
12.	člen
/a uresničevanje naloge iz prejšnjega člena morajd uporabniki do-ločiti:
-	obseg potreb po posameznih vrstah tetesnokutturnih storitev
-	vrste in obseg na!og potrebnih za zagotavljanje matcrialn.h in drugih pogojev za tetesnokutturno aktivnost detov nih ijudi in občanov.
-	sredstva, ki jih bodo uporabniki združevati za izvajanje tetesno kulturnih storitev in opravljanje drugth natog.
!zvaja!ci pa moramo dotočiti:
-	obseg in kvahteto programov storitev. k) jih izv ajatec !ahko zagotovi ob danih kadrovskih in materialnth zmogljivostth.
-	predtoge za morebttne spremembe v načinu uporabe danih materialih zmogtjivost) ter spremembe standardov in normativov z utemeljitvijo vptiva teh sprememb na obseg, kvahteto in ceto storitev.
-	povračito za posamezne programe storitev oz. cene za posamične storitve po v rstah storitev.
ttt PLANIRANJE !N URESNIČEVANJE DRUGtH SAMOU PRAVNIH ODNOSOV.
13.	čten
Nositci ptaniranja so uporabniki in izvajatci. Ptaniranje mora bit) v sktadu z dohodkom. k< je kot rezuttat skupne družbene produktiv nosti ptaniran v TO/D uporabnikov. S ptanom ni mogoče dotočiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če ti programi in z njim ustrezne obveznosti niso opredetjene s samoupravnim sporazumom o temetjih planov.
t4. čten
Samouprav ni sporazum o temetjih ptana Tctcsnokutturne skupnost) občine dotoča programe, ki so jih izv ajatci gtede na svoje ptanirane kadrovske in materiatne zmogtjivosti zmožni uresničiti, uporabniki pa zanje zmožni zagotoviti ustrezna sredstva.
!S. čten
Skupščina skupnosti spremtja izvajanje samoupravnih sporazumov o temetjih ptanov in uresničevanje ptanov ter najmanj enkrat tetno poroča o ugotovitvah uporabnikov.
!V. SAMOUPRAVNA ORGANt/tRANOST
16.	čtpn
Tetesnokutturno skupnost upravlja skupščma.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajatcev. Skupščina občinske tetesnokutturne skupnosti ima 115 detegatskih mest. /bor uporabnikov ima 92 detegatskth mest. zbor izvajatcev pa 23 detegatskih mest. /bor uporabnikov sestavljajo detegati. ki jth detegirajo detega-cije temetjnih in drugih organizacij združenega deta in detovnih skupnosti ter detovni tjudje in občani v krajevnih skupnostih.
/bor izvajatcev sestavljajo detegati tetesnokutturmh organizacij, ki jih detegirajo organt teh organizacij, ter detegati. ki jih detegirajo dete-gacije temetjnih organizacij združenega deta. ki opravljajo tetesnokutturno dejavnost in detegacije detovnih skupnosti tetesnokutturnih or ganizacij.	, ,
Način detegiranja detegatov v zbora skupščtne se podrobneje dotoo v statutu Občinske tetesnokutturne skupnosti in s postovnikom o detu skupščine tetesnokutturne skupnost) občine Sežana.
Za detegate v skupščino občinske tetesnokutturne skupnosti oztroma
njena zbora ne morejo biti detegirani predsedniki tetesnokutturnih or ganizacij. člani samoupravne detavske kontrote občinske telesnokut-!urne skupnosti in detavci detov nih skupnosti tetesnokutturnih skupnosti.
17.	člen
Mandatna doba delegatom v skupščini občinske telesnokulturne skupnosti traja štiri teta.
V. NALOGE SKUPŠČINE
IH. čten
Skupščina občinske tetesnokutturne skupnosti odtoča m sprejema svoje odločitve na zascdanjth svojih zborov, /bor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata tn odločala o vprašanjih in pristojnosti skupš-črneohčmske tetesnokutturne skupnost) enakoprav no na točenih sejah ali na skupni seji in tudi samostojno.
S tem sporazumom in statutom občtnske tetesnokutturne skupnosti se določijo tudi zadeve, o katerih detegat) odtoča jo po predhodnem izjavljanju detavcev. detov mh tjudt tn občanov v temetjnih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah tn skupnostih.
19.	čten
Skupščina tetesnokutturne skupnosti občine Sežana
-	oblikuje čelov ito politiko na področju telesne kutture v občim.
-	sprejema predtoge družbenih dogovorov in samoupravnih spo razumov , ki jih daje v obrav navo delovnim tjudem in občanom in ugotavlja. kdaj so ti samoupravni sporazumi sktenjeni.
-	dotoča predtoge planov občinske tetesnokutturne skupnosti m ukrepe za njihovo uresničevanje v sktadu s samoupravnim sporazumom o temetjih ptana.
-	sprejema srednjeročne in dotgoročne programe usmeritve razvoja tetesnokutturne dejavnosti občine.
obrav nava predtoge samouprav nega sporazuma o temetjih ptana občtnske tetesnokutturne skupnosti, obrav nav a in sprejema predtoge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugi!) splošnih aktov,
sprejema statut občinske tetesnokutturne skupnost) in postov nik o delu skupščine.
-	obravnava pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru občine.
-	sklepa samouprav ne sporazume z drugimi samouprav nimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijam) tn skupnostmi v občini o medsebojnem sodetovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena.
-	sprejema ukrepe na področju tjudske obrambe in družbene samozaščite.
-	obravnava poročila skupnih organov izvajalcev in uporabnikov ter predsedstva,
odloča o kadrovskih in organizaojskih zadevah skupščine občin ske tetesnokutturne skupnosti.
-	obravnava druge zadev e, k) jih dotoča zakon, ta sporazum in statut občinske tetesnokutturne skupnost)
20.	čten
Skupščina skupnosti odloča tn sprejema svoje odtočitve na zasedanjih svojih zborov.
21.	člen
/bor izvajatcev tn zbor uporabnikov po predhodnem izjavljanju de tavcev detov nih tjudt in občanov v TO/D in drugih samouprav nih or ganizacijah in skupnostih enakopravno sprejemata:
-	ptan skupnosti
-	zagotavljata sredstva za razširitev zmogtjivosti tetesnokutturnih objektov in naprav, če niso ta sredstva vsebovana v cent storitev,
-	zagotavljata sredstv a za natoge skupnega pomena, ki jih \ sktadu s samoupravnim sporazumom o temetju ptana TKS Stovenije uresniču jeta v TKS SR Stovenije.
-	sprejemata samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti tn enot skupnosti.
-	sprejemata odtočitve o drugih zadevah, k) so dotočene z zakonom in drugimi samoupravnim) akti.
22.	člen
/bor izvajalcev in zbor uporabnikov poteg zadev iz prejšnjega čtena enakopravno:
-	sprejemata statut in druge samoupravne sptošne akte,
-	obravnavata pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti tn sprejemata osnutke takšnih samoupravnih sporazumov ter jih dajeta v uporabo uporabnikom in izvajatcem, dotočata predtoge teh samoupravnih sporazumov ter ugotavljata, kdaj so t) sktenjent,
-	usklajujeta etemente za priprave samoupravnega sporazuma o temeljih ptana.
278
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — §t. 21
—	določata program stontev o/, posamezne storitve, k) zagotavljajo svobodno menjavo dc!a v tej skupnost) m merila /a njihovo vred
notenje.
—	odločata o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja telesne
kulture v SR Sloveniji.
—	odločata o drugih vprašanjih določemh s samoupravnim sploš nim aktom skupnosti ali z drugim) predpisi.
23.	člen
Zbor izvajalcev in uporabnikov na skupm sejt:
—	uresničujeta naloge splošne ljudske obrambe in samozaščite.
—	sprejemata odločitve m sklepe o sodelovanju z izobraževalnim) skupnostmi, zdravstveno, raziskovalno in skupnostjo otroškega varstva za uresničevanje skupnih nalog za pospeševanje vsestranskega ra zvoja telesne kulture,
—	sklepata samoupravne sporazume z drugimi SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami m skupnostmi o medsebojnem sodelova nju o vprašanjih, ki so skupnega pomena in o usklajevanju programov
med njimi.
—	volita in razrešujeta člane organov skupščine in skupnosti.
—	odločata o drugih vprašanjih določen)h s samoupravnim splošnim aktom skupnosti, njene enote, oz. drugimi predpisi
24.	člen
Zbor uporabnikov ah zbor tzvajalcev skupscmc telesnokulturne skupnosti občine lahko samostojno obravnava vprašanja delovnega področja skupščine občmskc telesnokulturne skupnosti, zavzema stališča do teh vprašanj in daje pobudo za njihovo reševanje Vsak zbor samostojno:
—	voli m razrešuje predsedmka /bora in njegovega namestnika.
—	oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli njthovc člane.
—	delegira člane v skupne organe skupščine občinske TKS m skupš čino Telesnokulturne skupnosti Slovenije.
—	določa elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Zgor uporabnikov lahko samostojno odloča:
—	o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po zaključnem ra
čunu.
25.	člen
V	zadevah, v katerih odločata oba zbora enakopravno so odločitve sprejete, če šobile sprejete z vcčinoglasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
V	zadevah, o katerih odločata oba zbora na skupni seji so odločitve, sprejete, če jih je sprejela večina delegatov v obeh zbonh, v enakem
besedilu.
Če ni doseženo soglasje med zboroma sc izvede usklajevalni posto pek, ki je določen s statutom skupnosti.
2h. člen
Enote skupnosti
Delavci v temeljnih in drugih organizaojah združenega dela in v de lovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje it) občani v krajevni skupno sti kot uporabnik) in delovni ljudje in občam združeni v telesnokultur nih organizacijah (ter delavci v temcljmh orgamzaojah združenega dela. ki opravljajo telcsnokulturno dej av nost. kot svojo glavno dejav nost. ter delavci v delovnih skupnostih telesnokulturmh organizacij) lahko ustanovijo na področju ene ali več krajevnih skupnosti enote skupnosti
Izvajalci in uporabmktlahkoustanovijocnotoskupnosdna območju ene ah več krajevnih skupnosti, če na njihovem območju v skladu s pia nom telesnokulturne skupnost) deluje vsaj ena tclcsnokulturna organt zacija ali drugi izvajalec, ki uresničuje dogovorjeno pohtiko telesno
kulturne skupnost)
27.člen
Enote skupnosti upravlja skupščina, kt trna zbor uporabnikov m zbor
izvajalcev
število delegatskih mest in načtn delegiranja delegatov v zbore skupščin enote določa samoupravni sporazum o ustanovitvi enote
skupnosti
Natančnejše pogoje za ustanovitev enote določa statut skupnosti
28.	člen
Pobudo za organizacijo enote lahko da vsak organ uporabnikov ali izvajalec na območju enote. Organi takšnjih organizacij v ta namen
ustanovijo iniciativni odbor.
Inioattvni odbor predlaga vsem izvajalcem in uporabnikom na področju enote naj se vključijo v postopek samoupravnega sporazumevanja m delegirajo svoje delegate v inioativni odbor.
Iniciativni odbor iz prejšnjega odstavka ugotov i udeleženec samou pravnega sporazumevanja, pripravi osnutek samoupravnega sporazuma in ga da v obravnavo ter po njej odloči predlog samouprav nega sporazuma ter ga predloži v sprejem vsem udeležencem samoupravnega sporazumevanja.
29.	člen
Skupšona telesnokulturne skupnosti občine sprejema odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo tudi predstavniki družbcnopolittčnih organizaoj. družbenopolitičnih skupnosti ter drugih organizaoj in skupnosti.
Na zasedanju skupščine občinske telesnokulturne skupnosti so vselej vabljeni predstavnik družbenopolitičnih organizaoj občine Občinske konference S/DL, Občinskega sindikalnega sveta, občinske konference XSM. delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki v okviru svoje dejavnosti upravljajo za telesno kulturo pomembne objekte in naprave oziroma oprav Ijajo za telesno kulturo v občini pomembne storitve ter predstavnik) občinske /v eze telcsnokul-turnih organizacij.
L posameznim točkam dnev nega reda zasedanj skupščine občinske telesnokulturne skupnosti oziroma njenega zbora se lahko vabijo tudi predstavmki drugih občinskih samoupravnih interesmh skupnosti organizacij tn sl&pnosti. Le-t) na zasedanjih pojasnjujejo, poročajo m tolmačijo problematiko k posameznim točkam dnevnega reda. ki zadevajo njihovo področje.
30.	člen
Skupšona občinske telesnokulturne skupnosti je sklepčna, če je na sej) navzočih večina delegatov v vsakem zboru.
31.	člen
V zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščina občinske tele-snokulturnc skupnosti enakopravno, so odločitv e sprejete z večino glasov in v enakem besedilu v vsakem zboru.
Cc ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki je določen v statutu
V ORGAN! SKUPŠČINE
32.	člen
Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti trna predsednika m namestnika.
Predsedmka in namestnika imata tudi oba zbora skupščine. Mandat predsednika skupščine in njegovega namestnika je dve leti Mandat predsednikoma zborov in njunima namestnikoma je štiri leta.
Po preteku mandatne dobe so lahko ponov no izv oljeni zapored še za eno mandatno dobo.
33.	člen
Skupščina občine telesnokulturne skupnosti ima predsedstvo, ki šteje ! 1 članov. Predsedstvo sestav Ijajo predsednika in njuna namestnika obeh zborov predsedntk) stalnih skupnih organov skupščine, ostale člane pa izvoli skupščina iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev skupščine občrnske telesnokulturne skupnosti. Predsedstvo skupšunc občinske telesnokulturne skupnost) trna predsednika, k) ga tzvoh skupščina izmed članov predsedstva.
Mandat predsednika predsedstva traja štiri leta.
Pristojnosti predsedstva so podrobno opredeljene v statutu
34.	člen
Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti ima za izvajanje oz. tz\)sevanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnost) skupne organe uporahmkov m izvajalcev. ki jih sestav Ijajo le delegat) skupščine obeh zborov.
tevilo teh organov, delovno področje posameznega organa in nji-hovo sestavo določi skupščina Občinske telesnokulturne skupnosti v skladu s statutom, /a svoje delo so odgovorni skupščini občinske tele-snokulturnc skupnosti in predsedstvu.
31. avgusta 1984 — St. 21
URADNE OBJAVE
279
35.	č!cn
Skupščina občinsk<nelesnokuHurne skupnosti im,.če tako skleneta oba zbora. tud. občasne -Skupne organe ali komisije za reševanje posa-mezn.h vprašanj iz pristojnosti skupščine občinske telesnokulturne skupnosti ati njuna zbora.
36.	čten
/arad) usktajevanja deta m natog. dogovarjanja m ovajanja teh natog ter za uresničevanje skupnih citjev, občtnska tetesnokutturna skupnost sodetuje z drug.mt samoupravnimi interesnimi skupnostm. ztasti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva. V ta namen ustanavtjajo te 'samoupravne mteresne skupnosti skupne organe, ki priprav tjajo predtogč za skupščino. Štev ito predstavnikov v skupnem organu se dotoči sktadno z dogovorom med posameznimi interesnimi skupnostmi.
37.	čten
/a opravljanje nadzora nad izvajanjem sprejete potitike nad uve-tjavtjanjem pravic in obv eznosti izvajatcev in uporabnikov občinske te-tesnokutturne skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odtočitev nad uporabo sredstev ter nad detovanjem organov občinske tetesnokutturne skupnosti in njene detovne skupnosti ima skupščina občinske tetesnokutturne skupnosti organ samoupravne kontrote.
Organ samouprav ne detavske kontrote šteje tri (3) čtane in ga izvo-tijo uporabniki in izvajatci za čas, kotikor traja mandat detegatom v skupščini občinske tetesnokutturne skupnosti: skupščina občinske tete-snokutturne skupnosti pa te ugotovi njihovo izvotitev
3H. čten
/a čtana samoupravne detavske kontrote ne more biti kandidiran, kdor po zakonu ne more biti izvotjen v detegaci ji za samoupravne interesne skupnosti in tudt ne detavec. ki opravlja strokov na m administra-tivna-tehnična opravita at) natoge s posebnimi poobtastiti in odgovornostmi za občinsko tetesnokutturno skupnost.
39.	čten
(tani samoupravne detavske kontrote ne morejo biti odpokticam pred potekom mandatne dobe, razen v primerih, ki jih dotoča zakon
40.	čten
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvotjen za čtana samoupravne detavske kontrote.
Kdor je izvotjen v samouprav no detavsko kontroto. ne more btti de-tegiran v skupščino tetesnokutturne skupnosti občine.
41.	čten
Nadzorstvo nad zakonitostjo postovanja in deta občinske tetesnokutturne skupnosti opravljajo pristojni občinski upravni organi
V! JAVNOST DELA
42.	čten
Deto občinske tetesnokutturne skupnosti je javno.
Seje skupščine tetesnokutturne skupnosti občine, njenih zborov ter skupnih organov so javne.
/a javnost deta občinske tetesnokutturne skupnosti odgovarjajo, predsednik skupščine, predsednik predsedstva, tajnik občinske tetesnokutturne skupnosti in vodja detov ne skupnosti.
43.	čten
Sktep o sprejemu statuta tn drugih sptošnih aktov občinske tetesno kutturne skupnosti se objavi v uradnem gtasitu družbenopotitične skupnosti.
^	nn!' ' -
V!!. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
44.	čten
Ta sporazum ,e sprejet z večino glasov in v enakem besedilu v vsa-kem zboru.
45.	čten
Ta samoupravni sporazum je sktenjen. ko ga podpiše več kot poto vica uporabnikov in izvajatcev v občini
46.	čten
Drug) udeteženci tega sporazuma ki pristopijo k njegov i sktenitv ) k t sneje, sprejemajo obveznosti, pravice in odgovornosti tega sporazuma z dnevom sktenitve.
47.	čten
Spremembe in dopotnitve tega sporazuma se sprejemajo po istem postopku ki vetja za njihovo sktenitev.
4M. čten
Podrobnejše dotočbe o natogah in načinu odtočanja v skupščini tete snokutturne skupnosti, o skupnih organih in njihovih pristojnostih, na činu sodetovanja drugih samoupravnih organizacijah tn skupnost)!), prav icah in obveznostih detegatov, detovni skupnosti, samouprav m Jr tavski kontroti in drugih zadevah so opredetjene v statutu tetesnokutturne skupnosti Sežana.
49.	čten
/ dnem ko začne vetjati ta sporazum, preneha vetjati dosedanjt 'a moupravni sporazum o ustanovitvi, organizaciji in detu občinske tete snokutturne skupnosti sktenjen na zasedanju skupščine občinske tete snokutturne skupnosti Sežana dne 30. decembra 1974.
50.	čten
Samoupravni sporazum začne v etjati. ko da k njem)) sogtasje izv ršnt svet Skupščine občine Sežana, uporabtjati pa sc začne z dnem. ko po teče mandat sedanji skupščini občinske tetesnokutturne skupnost) tn njenim organom.
5 L čten
Ustanovno skupščino občinske tetesnokutturne skupnosp sjvtiee predsednik skupščine občinske tetesnokutturne skupnosti in-jp vod) do izvotitve novega predsednika skupščine tetesnokutturne skupnosti ob čine.
!
52.	čten
Sktep o ustanovitvi občinske tetesnokutturne skupnost! se objavi, v uradnem gtasitu družbenopotitične skupnosti.
Sežana. S. decembra !9S0 Det. štev. 345/HO
PREDSEDNÌK tO TKS SEŽANA Predsednik skupščine TKS
Miha Jezeršek t. r.	Peter Rijducc.d t.
. H!
K tem samouprav nem sporazumu je data sogtasje skupščiha hbčine Sežana s sktepom št 22-4/M3 z dne 6. jutija 19H3
.	up
Na podtagi !. čtena samoupravnega sporazuma o ustanov ttv i Tcte snokutturne skupnosti občine Sežana in v sktadu z zakonom o sv obodni menjavi deta na področju tetesne kutture (Uradni tist SR Stovenije st 35/79) je skupščina Tetesnokutturne skupnosti Sežana na svojem zase danju z dne !H. maja !9H! sprejeta
STATUT
TELESNOKULTURNE SKUPNOST! OBČ!NE SEŽANA !. SPLOŠNE DOLOČBE
t. čten
Tetesnokutturna skupnost občine Sežana (v nadatjevanju: skupnost) je samoupravna interesne skupnost na področju tetesne kutture v ob čini Sežana, ki so jo ustanoviti detavci temetjnih in drugih organizaoj združenega deta in detovnih skupnostih ter drugi detovni tjudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki in drugi detovm tjudje in občani, združeni v tetesnokutturnih organizacijah, ter detavci v temetj nih organizacijah združenega deta, ki opravtjajp tetesnokutturno de javnost kot svojo gtavno dejavnost, ter detavci v detov nih skupnostth tetesnokutturnih organizacij kot izvajatci z namenom, da bi zadovotje vati svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami tn interesi usk!ajeva!i deto na področju tetesne kutture v občini Sežana.
280
URADNE OBJAVE
31 avgusta 1984 — $t. 21
2.	člen
V	skupnosti uporabniki in izvajalci ob!ikujejo in določajo skupne osnove te!esnoku!turne politike v občini, usmerjajo načrtovanje razvoja telesne kulture in se sporazumevajo o nalogah skupnega pomena določene v zakonu in o drugih nalogah, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
V	ta namen usklajujejo planiranje telesnokulturnc dejavnosti, sprejemajo plan skupnosti, določajo enotne osnove meril pri oblikovanju normativov in standardov za opravljanje telesnokulturnih storitev in sprejemajo ukrepe za pospeševanje skladnejšega in hitrejšega razvoja telesnokultume dejavnosti v občini Sežana
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov.
Delo skupnosti je javno.
4.	člen
Organi skupnosti se oblikujejo skladno z zakonom in na podlagi sa-. moupravnih odločitev delovnih ljudi in občanov, združeni v občinski telesnokulturni skupnosti (v nadaljevanju: skupnosti občine)
5.	člen
Skupnost upravlja s sredstvi, ki so jih združili delov ni ljudje in občani (v nadaljevanju: ustanovitelji) in z drugimi sredstvi v skladu z zakonom, s samoupravnimi sporazumi in tem statutom.
6.	člen
Ime skupnosti je »TELESNOKULTURNA SKUPNOST SEŽA NA«. Sedež skupnosti je v SEŽANI.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom »TELESNOKUL TURNA SKUPNOST«, v sredini pečata pa naveden sedež skupnosti .SEŽANA«.
1! SVOBODNA MENJAVA DELA
7.	člen
Predmet svobodne menjave dela so telesnokultume in druge storitve, potrebne za izvedbo nalog, ki jih opravlja posamezna organizacija . izvajalca (v nadaljnjem besedilu: program storitev) oziroma posamične telesnokultume ali druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov, ali zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost.
S. člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno pov račilo za opravljen program storitev oziroma ceno posamičmh storitev.
9.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti o svobodni menjavi dela se zagotavljajo iz naslednjih virov:
—	iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oz. prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge, določene s samouprav nim sporazumom o temeljih plana občinske telesnokultume skupnosti.
—	iz sredstev sklada skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za potrebe rekreacije na področju telesne kulture,
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni organt-zaciji združenega dela za naložbe za telesnokultume objekte in naprave, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oz. zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske telesnokultume skupnosti Sežana.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci ugotav Ijajo in usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture zlasti glede vrst m obsega telesnokulturnih storitev, zagotavljanje materialnih m drugih pogojev za telesnokul-turne objekte in naprave.
Pravice in obveznosti ter odgovornosti uporabniki in izvajalci določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine Sežana.
11.	člen
/a uresničevanje nalog iz prejšnjega člena morajo uporabniki določiti:
-	obseg potreb po posameznih vrstah telesnokulturnih storitev
-	vrsto in obseg nalog, potrebnih za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za telesnokulturno aktivnost delov nih ljudi in občanov,
-	sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvajanje telesnokulturnih storitev in opravljanje drugih nalog.
Izvajalci pa morajo določiti:
-	obseg in kv aliteto programov storitev, ki jih izvajalec lahko zagotovi ob danih kadrovskih in materialnih zmogljivostih,
-, - predloge za morebitne spremembe v načinu uporabe danih materialnih zmogljivosti ter spremembe standardov in normativov z uteme-Ijitvijo vpliva teh sprememb na obseg, kvaliteto in ceno storitev,
-	predloge za nove naložbe v telesnokultume objekte in naprave z utemcljitv ijo v pliva teh sprememb na obseg kvalitete in ceno ter storitev,
-	pov račilo za posamezne programe storitev oz. cene za posamične storitve po vrstah storitev.
11! PLANIRANJE IN URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOU PRAVNIH ODNOSOV
12.	člen
Nosilci planiranja so uporabniki in izvajalci.
Planiranje mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v TOZD uporabnikov. S planom ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihov o izvedbo, če ti programi in z njimi ustrezne obveznosti niso opredeljene s samouprav nim sporazumom o temeljih planov.
13.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana telesnokultume skupnosti občine Sežana določa programe, ki so jih izvajalci glede na svoje planirane kadrovske in materialne zmogljivosti zmožni uresničiti, uporabniki pa zanje zmožni zagotoviti ustrezna sredstva.
14.	člen
Skupščina skupnosti spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov in uresničevanje planov, ter najmanj enkrat letno poroča o ugotov itvah uporabnikov.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
1$. člen
Telesnokulturno skupnost uprav lja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna
16.	člen
Število delegacij in konferenc ter način delegiranja v skupščino skupnosti in štev ilo delegatskih mest določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom za vsak zbor posebej.
17.	člen
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, kt jih delegirajo delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Zbot zvajalcev sestavljajo delegati telesnokulturnih organizacij, ki jth delegtrajo organi teh organizacij ter delegati, ki jih delegirajo delc-gaoje temeljnih organizacij združenega dela, ki oprav Ijajo telesnokulturno dejavnost in delegacije delovnih skupnosti telesnokulturnih or-gantzaetj.
M ^	člen
Mandatna doba delegatom v skupščini telesnokultume skupnost) Sežana traja 4 (štiri) leta.
31. avgusta 1984 — §t. 21
URADNE OBJAVE
281
v. NALOGE SKUPŠČINE
19.	člen
Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.
/bor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pnstojnosti skupščine občinske telesnokulturne skupnosti enakopravno na ločen,h sejah ali na skupni seji in tudi samostojno.
20.	člen
Skupščina telesnokulturne skupnosti občine Sežana:
-	obhkuje čelov,to politiko na področju telesne kulture v občini:
-	sprejema predloge družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. ki jih daje v obravnavo delovnim ljudem in občanom ,n ugotavlja. kdaj so ti samoupravni sporazumi sklenjeni,
-	določa predloge planov občinske telesnokulturne skupnosti in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
-	sprejema srednjeročne in dolgoročne plane usmeritve razvoja telesnokulturne dejavnosti občine.
-	obravnava predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti Sežana, obravnava in sprejema predloge-družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov,
-	sprejema statut občinske telesnokulturne skupnosti in poslovnik o delu skupščine,
-	obravnava pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru občine.
-	sklepa samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi inte^ resnimi skupnostni, ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena,
-	sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
-	obravnava poročila skupnih organov izvajalcev in uporabnikov ter predsedstva.
-	odloča o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupščine telesnokulturne skupnosti.
-	določa postopek dogovarjanja o obveznostih in sprejemanja velikih športnih prireditev.
-	obravnava in sprejema zaključni račun skupnosti,
-	obravnava druge zadeve, ki jih določa zakon, sporazum o ustanovitvi in ta statut.
21.	člen
Skupščina skupnosti odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.
22.	člen
Delegati v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev po predhodnem iz-javljanju delavccv. delovnih ljudi in občanov v TO/D in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih enakopravno sprejemata:
-	sprejemajo plan skupnosti,
-	odločajo o programih, pogojih, cenah in povračilih storitev,
-	sprejemajo ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
-	zagotavljata sredstva za razširitev zmogljivosti telesnokulturnih objektov in naprav, če niso ta sredstva vsebovana v ceni storitev.
-	zagotavljata sredstva za naloge skupnega pomena, ki jih v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS Slovenije uresničujejo v TKS SR Slovenije,
-	sprejemata zaključni račun skupnosti,
-	sprejemata samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in enot skupnosti,
-	uresničujejo svobodno menjavo dela skladno z zakonom, usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o
!emetjih plana skupnosti,
-	odločajo o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja telesne kulture v občini Sežana,
-	sprejemata standarde in normative za opravljanje tclesnokultur-"ih storitev,
-	sprejemata kriterije za financiranje programov na ravni občine,
-	sprejemata odločitve na ravni občine, ki imajo finančno materialne posledice, iz katerih zadeve niso urejene s kriteriji za financtra-"je,.
-	sprejemata odločitve o drugih zadevah, ki so določene z zakonom in drugim, samoupravnimi akti. in vse druge zadeve, za katere se dogovorijo oziroma sporazumejo ustanovitelji.
23.	člen	,
/bor izvajalcev in uporahmkov na skupni seji:
-	uresničujeta naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
-	sprejemata odločitve in sklepe o sodelovanju z izobraževalnimi skupnostmi, zdravstveno, raziskovalno in skupnostjo otroškega var--stva za uresničevanje skupnih nalog in pospeševanje vsestranskega razvoja telesne kulture,
-	sklepata samoupravni sporazum z drugimi SIS in drugimi samoupravnimi orgamzacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena in o usklajev anju programov med njimi.
-	volita in razrešujeta člane organov skupščine skupnosti,
-	odločata o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim sploš? nim aktom skupnosti, njene enote oz. drugimi predpisi.
24.	člen
/bor uporabnikov ali zbor izvajalcev skupščine telesnokulturne skupnost, občine lahko samostojno obravnava vprašanja delovnega področja skupščine telesnokulturne skupnosti občine, zav zema stališča do teh vprašanj in daje pobudo za njihovo reševanje
Vsak zbor samostojno:
-	voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika,
-	oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli njihove člane,
-	delegira člane v skupne organe skupščine občine telesnokulturne skupnost, ,n skupščino Telesnokulturne skupnosti Slovenije,
-	določa elemente za priprav o samouprav nega sporazuma o temeljih plana.
/bor uporabnikov lahko samostojno odloča:
-	o načinu v rnitve presežkov združenih sredstev po zaključnem računu.
^5. člen
V	zadevah, v katerih odločata oba zbora enakoprav no, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
V	zadevah, o katerih odločata oba zbora na skupni seji, so odločitve sprejete, če jih je sprejela večina delegatov v obeh zborih, v enakem besedilu.
če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki je določen v tem statutu.
26.	člen
Skupščina skupnosti sprejema odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo tudi predstav niki družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti.
Na zasedanje skupščine skupnosti so vselej vabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in to:
Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva, Občinske /veze sindikatov in občinske konference socialistične mladine Slovenije.
K posameznim točkam dnevnega reda zasedanj skupščine skupnosti oziroma sej njenega zbora se po potrebi vabi jo tudi predstav niki drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in skupnosti. Le-ti na zasedanjih, če je to potrebno pojasnjujejo, poročajo in tolmačijo problematiko k posameznim točkam dnevnega reda. ki zadevajo njihovo področje.
/a zasedanja zbora izvajalcev in zbora uporabnikov se vselej vabi zveza telesnokulturnih organizacij občine, ki v skladu z njenimi samoupravnimi splošnimi akti predstavlja svoje člane, to je. Športne organizacije na področju občine.	^
V	koltkor se na seji zbora izvajalcev obravnavajo v prašanja ozdoma zadeve, ki zadevajo posamezna področja, ali panogo se v ahi na seje tudi predstavnike občinskih, medobčinskih in področnih strokovnih zvez panoge oziroma področja, ki je na dnevnem redu seje.
Tako /veza telesno! olturnih organizacij občine kot posamezne občinske. medobčinske ali področje strokovne organizacije, morajo za seje zbora izvajalcev pripraviti vsa potrebna gradiva, ki zadevajo nji-
URADNE OBJAVE
31 avgusta 1984 — $t. 21
'32
, .)vopod)očjc, tcronjth porogati na sejah ter po potrebi dctegatom na [)d)ovo pobudo tuni pojasnjevati posamezne zadeve, ki zadeva nji ,o\o področje. Predstavniki Občinske /veze tetesnokuhurnih organi-vij ter predstavniki občinskih, medobčinskih in področnth strokovnih m.uttzaeij. itnajo pravico aktiv no sodetovab pri vseh točkah dnevnega < da zasedanja skupščme oziroma seje zbora izvajakev. vendar brez <a\ ice gtasovanja.
NOTE SKUPNOST!
27.	č!cn
Uetavci v temetjnit) in drugih organizacijah združenega de!a in de-. nth sku)iuostih ter drugi dc!o\ ni tjudje in občant v krajevnih skup-'st])t kot uporabniki tn detovni tjudje in občani, združeni v tetesno kutturnih organizacijah (ter dctavci v temetjnih organizacijah združe-ga de!a, ki opravljajo te!esnoku!turno dejavnost, kot svojo gtavno )a\nt)s!. ter dctavci s de!ovnih skupnostih tetesnokutturnih organi-u i)ah) !ahko ustanovijo na področju ene a!i seč krajevnih skupnosti note skupnosti
tz\ a jato m uporabnik) tùhko ustanov ijo enoto skupnosti na območju . nc ati v ec krajevnih skupnosti, če na njihovem območju v sk!adu s pta-!(im teksnokuiturrre skupnosti de!u je vsaj ena teksnokutturna organi-acija a!t drugi izvajakc. ki uresničuje dogovorjeno potitiko tétesno-\utturne skupnosti.
2H. č!en
t not). skupnosti, upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor \ ajatcev.
Štev ito dckgatskd) mest in način dekgiranja dekgatov v zbore upščin enote do!oča samoupra\ni sporazum o ustanovitvi enote kupnosti.
29. č!en
P.)budtv /a organizacijo enote iahko da vsak organ uporabniko\ a!i 'a)ake\ na območju enote. Organi takšnih organizacij v ta namen .tnnovijo iniciativni odbor
iniciativni odbor predtaga \scm izvajakem in uporabnikom na po <ot ju enote, naj se v ktjučijo v {postopek samoupravnega sporazume-mja in detegirajo svoje detegate v iniciativni odbor tnioatrvm mtbortz prejšnjega odstavka ugoto\i udetežcnec samou <a\ncga sporazumevanja, pripravi osnutek samoupra\nega spora-urna ter gapred!oži v sjvrejem vsem udekžencem samouprav nega spo-)/u)i)e\ anja.
.10. čkn
hkupščtna teksnokuittunc skupnosti občine sprejme odtočitve z us-tajevanjem statišč dc!cgato\. Pri obravnavanju vprašanj in sta!išč !)ko sodetujejo tudi predstavniki družbenopohtičnih organizacij, <)*žbenopo!itičnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti.
31.	čkn
Skupščina teksnokuhurne skupnosti občine je skkpčna, če je na seji t,a\ zočth večina dekgatov v vsakem zboru.
32.	čkn
'skupsčma skupnosti oziroma njuna zbora sc sestanejo najmanj dv a-i rat ktno.
33.	čkn
Zasedanje skupščine teksnokuhurne skupnosti občine Sežana skti-uje predsednik oziroma njegov namestnik, seje zborov pa predse^ uka zborov oziroma njuna namestnika.
Predsednik skupščine teksnokuhurne skupnosti Sežana mora skh-di zasedanje, če to predtaga:
najmanj t/3 dekgatov zbora uporabnikov in zbora izvajakev predsedstvo skupščine teksnokuhurne skupnosti organ samoupravne kontrok.
34 čkn
Pred!aga!e!j mora predsedniku s predtogom za sk!ic zasedanja pred-' -ziti tutti predtog dnevnega reda z ustreznim gradivom. Ce predsednik l upščme nc sk!iče zasedanja v roku 30 dni po prejemu predtoga za ktic. jo !ahko sk!iče pred!agate!j.
V. ORGAN! SKUP$(!NE
35.	čkn
Skupščina Teksnokuhurne skupnosti Sežana izvoh predsednika. Poteg predsednika skupščine izvoh še predsednika in njihova namestnika za zbor izvajakev in zbor uporabnikov.
Mandatna doba predsednika skupščine, predsednikov zborov in njihovih namestnikov, traja dve kti z možnostjo ponovne izvotitve za še eno mandatno dobo.
Predsednik skupščine in predsednika ter njihova namestnika obeh zborov nc morejo biti izvo!jeni za več kot dve zaporedni mandatni dobi.
V odsotnosti predsednika skupščine oprav!ja njegove na!oge predsednik zbora uporabnikov.
36.	čkn
Predsednik skupščine opravlja ztasti naskdnje natoge:
-	skhcuje in vodi zasedanja skupščine, podpisuje akte in skiepe skupščine,
-	zastopa skupnost in skupščino v pravnem prometu,
-	sprem!ja uresničevanje skkpov skupščine,
-	vodi koordinacijsko te!o (predsedstvo).
-	opravlja druge natoge. ki mu jih zaupa skupščina.
/a svoje deto jc predsednik skupščine odgovoren skupščini skupnosti.
37.	čtcn
Predsednika obeh zborov imata naskdnje natoge:
-	skhcujcta in v odita sejo sv ojega zbora, ko te ta obrav nav a zadeve samostojno, ^
-	zastopata zbor,
-	sodetujeta s predsedntkom skupščine.
-	sodetujeta v detu koordtnacijskega teksa,
-	sprejemata uresničevanje sktepov zbora.
-	opravljata druge natoge, kt jima jih zaupa zbor.
/a svoje deto sta predsednika obeh zborov odgovorna ustreznemu zboru.
- 3M. čkn
S postov niki o detu skupščine in zborov se podrobneje dotoči način deta skupščine skupnosti in njenih zborov.
39. čkn
Skupščina ima za oprav tjanje svojega deta: skupne samoupravne organe - detovna teksa
A) SKUPN! SAMOUPRAVN! ORGAN!
40. čkn
Skupščina ima skupne samoupravne organe za reševanje posameznih vprašanj in natog iz pristojnosti skupščine skupnosti. Skupni samoupravni organi skupščine TKS Sežana so:
-	Odbor za samoupravni nadzor
-	Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito
-	Odbor za ptansko-finančne zadeve Odbor za kadrovske in statutarne zadeve
-	Odbor za thednarodne odnose Odbor za nagrade in priznanja
-	Odbor za tetesno vzgojo, šport in rekreacijo.
4t. čten
Sam ^upravni organi skupščine TKS Sežana iz besedita 40. čtena statuta 'majo 5 do 7 čtanov, katere izvoh skupščina TKS izmed dekgatov dctegacije zbora uporabnikov in zbora izvajakev.
Skupščina TKS Sežana izvoh izmed čtanov samoupravnih organov predsednika posameznega odbora.
Mandatna doba predsednikov in čtanov odborov traja totiko kot traja mandat detegatom v skupščini skupnosti.
o ttve predsednikov, namestnikov in čtanov odborov so javne v ko-hkor skupščina ne odtoči drugače.
31. avgusta 1984 — Št. 21
URADNE OBJAVE
283
42.	čien
!. Odbor za samoupravni nadzor
/a opravljanje samoupravnega nabora nad .Majanjem prav,e m .hveznosr, izvajalcev ,n uporabnikov občinske telesnokullurne skupnost. Selana zdruzen, v skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih sa-mouprav n.h odloctev . uporabo sredstev ter nad delov anjem oraanov skupnost, m njene delovne skupnosti, ima skupšč.na skupnosti odbor za samoupravni nad/or.
43.	čien
/a Ciana odbora /a samoupravni nadzor ne more bm kandidiran, kdor po zakonu ne more biti i/voijen v deiegaci jo za samouprav ne mte-
rčsneskupnostun tudi ne deiavec. ki opravlja strokov n., in admm.stra-
tivna-tehnična opraviia aii naioge s posebnimi poobiastdi in odeovor nostmi za teiesnokuiturno skupnost občine Sežana. *
44.	čien
Ciani odbora za samoupravni nadzor ne morejo biti odpokiicani pred potekom mandatne dobe. ra/en v primerih, ki jih doioča zakon.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored i/voijen /a Ciana odbora /a samoupravni nadzor
Kdor je izvoijen v odbor za samouprav ni nadzor, ne more biti deiegi-ran v skupščino skupnosti.
2. Odbor znijudsko obrambo in družbeno samozaščito *	45. čien
Odbor za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito oprav -ija naiogo v skiadu z zakoni, sporazumi m s tem statutom.
46.	čien
Skupščina ima iahko. če tako skieneta oba njena zbora, tudi začasna deiovna teiesa za reševanje posameznih vprašanj, ki zadevajo skupščino skupnosti oziroma njena zbora.
47.	čien
Odbor za piansko finančne zadeve opravija nasiednjc tiaioge:
-	pripravlja osnutke m predioge samoupravnega sporazuma o te-meijih piana, osnutke pianov in finančnih programov skupnosti in daje skupščini v obravnavo.
-	pripravlja osnutke in predioge kriterijev za tinaneiranje teiesno-kuiturne dejavnosti na ravni občine.
-	pripravlja vse druge osnutke pianskih dokumentov m jih daje skupščini v obravnavo.
-	skrbi za izvajanje finančnega načrta skupnosti med zasedanjem skupščine.
-	prediaga višino i/piačii osebnih dohodkov voijcnim in imenovanim funkcionarjem skiadno z družbenim dogovorom oziroma samoupravnim sporazumom,
— prediaga občasno izpiačiio nagrad funkcionarjem oziroma čia-nom posameznih teies skupščine m njenih organov.
-	po potrebi opravija druge naioge po poobiastiiu skupščine.
'
Odbor za kadrovske in statutarne zadeve
4M. čten
Odbor za kadrovske in statutarne zadeve opravija /tasti:
-	pripravlja in obrav nava osnutke in predioge. spremembe, dopoi-nitve samoupravnih aktov skupnosti (samoupravni sporazum o ustanovitvi. statut, posiovnik o tfPiu skupščine in njenih zborov ter skupnih organov).
-	pripravija in obravnava osnutke in predioge samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. ki jih skupnost prediaga v sprejem drugih samoupravnim interesnim skupnostim aii organizacijam za skupno urejanje zadev skupnega pomena
-	obravnava samoupravne sporazume m družbene dogovore, ki jih skupnosti prediagajo v sprejem druge interesne skupnosti aii organizacije.
-	po potrebi oprav ija druge naioge v /vezi s pripravo oziroma obravnavanjem samoupravnih aktov na podiagi skiepov skupščine.
-	obravnava in daje predioge v zvezi z izpopoinjev anjem in uresni-. čevanjem družbenega dogovora o kadrovski poiitiki,
* pripravija predioge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje
posameznih funkcij in drugih zadoižitev v okviru skupnosti in njenih organov,
ev identira kandidate za opravljanje (unkcij in drugih zadoižitev v okv iru skupnosti (funkcionarji skupščine, predsedniki organov deiov-mh teies).
—	opraviia konsuitacijc z evidentiranimi možnimi kandidati za opravljanje tunkcij m drugih zadoižitev v okviru skupnosti, .
-	obrav nav a in prediaga možne kandidate za posamezne funkcije v skupnosti in v ta namen sodciujc s koordinacijskim odborom za kadrovska vporašanja pri občinski konferenci SZDL.
skiadno z voiiinimi postopki ohitkuje in prediaga operativni pian v /vezi s pripravami na v-oiitve deiegacij za področje teiesne kuiturc.
Odbor za mednarodne odnose
49.	čien
Odbor /a mednarodne odnose opravlja ziasti nasiednje naioge: pripravija prediog programa vsakoietnega sodeiovanja na področju teiesne kuiturc s predstav niki siovenske narodnosti v zamejstvu m prediaga doigoročno usmeritev na tem področju,
priprav ija predioge programov vsakoietnega sodeiovanja na področju teiesne kuiturc s pobratenimi občiruimi v inozemstvu.
na podiagi sprejetega ietnega programa oziroma sprejetih kriterijev razporeja sredstv a za reaiizacijo tega programa ter spremija njegovo uresničevanje
Odbor za teiesno vzgojo, šport in športno rekreacijo
50.	čien
Odbor za teiesno vzgojo, šport in rekreacijo opravija nasiednje naioge:
proučuje stanje na teh področjih m daje skupščini skupnosti predioge za rešitev,
-	daje pobude za sistemsko urejanje teh področij,
-	obravnava gradiva o tej probiematiki. repuhiiških. območnih, medobčinskih in občinskih strokov nih organizacij in Zveze teiesnokui-turnih organizacij, o katerih ho razpravljata skupščina in daje svoje ocene m staiišča.
Odbor za objekte, opremo in investicije
51.	čien
Odbor za objekte, opremo in investicije opravlja nasiednje naioge: proučuje m preverja stanje na področju teiesnokuiturnih objektov. opreme m investicij,
—	pripravija izvršiine predpise v skiadu z zakonom.
-	vodi popise in anaiizo objektov,
-	proučuje skupne investicije.
daje pomoč osnovnim športnim organizacijam v občini, opravlja druge naioge. ki mu jih naiaga skupščina.
Odbor za nagrade in priznanja
52.	čien *
Odbor za naeradc in priznanja opravija ziasti:
-	razpisuje razpise za Bipudkov e nagrade, priznanja in jih nato posreduje Bioudkovi žiriji pri RTKS,
-	pripravlja kriterije za Bioudkove značke.
-	razpisuje razpise za Bioudkove značke,
-	obravnav a in prediaga nagrade za strokovne amaterske deiavce na področju teiesne kuiture v občini.
-	opravija še druge naioge. ki mu jih naiaga skupščina.
53.	čien
Odbor odiočajo na sejah.
Seje odborov vodi predsednik
Seja odbora je skiepčna. če je na seji prisotna večina njenih čianov.
54.	čien
Odbori sprejemajo !e tiste skiepe. za katere jih poobiasti skupščina. Skicpi so sprejeti, če je zanj giasovaia večina čianov deiovnega teiesa.
O vseh skiepih so odbori doižni poročati skupščini na prvem zasedanju.
284
URADNE OBJAVE
55.	č!en
Sejo odbora sklicuje predsednik.
Poleg tega predsednik delovnega te)esa še:
—	vodi seje te!esa,
—	podpisuje akte in sk!epe organa,
—	zastopa organ,
—	sodeluje v de!u koordinacijskega te!esa,
—	spremlja izvrševanje sklepov skupščine in delovnega telesa.
—	opravlja druge naloge, ki mu jjh poveri skupščina, njen zbor ali delovno telo.
Za svoje delo je odgovoren skupščini in odboru, ki ga vpdi.
Drugi organi	.	,j.	.
3-1-'.	*	''	'
,,i,	.	.
Zaradi usklajevanja dela in nalog, dogovarjanja in izvajanja teh nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev, skupnost lahko po potrebi sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zlasti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva. V ta namen lahko samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo skupne organe, ki pripravljajo predloge za skupščino. Število predstavnikov v skupnem organu se določi skladno z dogovorom med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Skupnost naj bi zaradi skupnega interesa sodelovala z naslednjimi samoupravnimi in teresnimi skupnostmi in s tem v zvezi:
—	z Izobraževalno skupnostjo občine Sežana, usklajevala in uresrn-čevala zlasti skupne naloge na področju ŠŠD, uresničevala in sofinancirala program šole v naravi z akcijami »naučimo se plavati« in »naučimo se smučati«, sistema tekmovanj, podeljevala priznanja mentorjem ter sodelovala pri strokovnem delu in drugih dogovorjenih nalog,
—	z Zdravstveno skupnostjo občine oz. regije, uresničevala oz. usklajevala zlasti vprašanja rednega zdravstvenega varstva aktivnih v telesni kulturi, razvoja mreže zdravstvenih ambulant za medicino športa ter druge naloge, ki so v skupnem interesu.
—	z Raziskovalno skupnostjo občine usklajevala programe razt-skovanj za področje telesno kulturne dejavnosti in se dogovarjala zlastt o izvedbi fondamentalnih raziskav s področja telesne kulture.
—	z Zvezo skupnosti otroškega varstva zlasti oblikovala skupne programe in akcije za vključevanje predšolskih otrok v telesnokulturne aktivnosti, usklajevala normative in izgradnjo telcsnokulturnih objektov in otroških igrišč in se dogovarjala o drugth zadevah, ki so v interesu obeh skupnosti.
Skupnost lahko zaradi uresničevanja skupnih interesov sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Koordinacijsko telo (predsedstvo)
57. člen
Za opravljanje nalog, ki so povezane z usklajev anjem dela skupščine m njenih zborov in spremljanje uresničevanja sprejete politike v skupščini se oblikuje koordinacijsko telo (predsedstvo).
Delo koordinacijskega telesa (predsedstvo) vodi predsednik skupščine.
Koordinacijsko telo (predsedstvo) sestavljajo poleg predsednika skupščine še njegov namestnik, predsedmka obeh zborov in njurja namestnika. ter predsedniki skupnih samoupravnih organov in stalnih delovnih teles.
Pri delu koordinacijskega telesa (predsedstva) sodeluje tudi vodja , delavne skupnosti.
**	5H. člen
Koordinacijsko telo (predsedstvo) kot oblika in metoda del^skupš-čine skupnosti naj bi opravlja! predvsem naslednje naloge:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranje zborov skupščine in skupnih organov ter drugih delovnih teles v skupščini.
—	določa predlog dnevnega reda in obravnava gradiva za skupščino. :
—	skrbi za sodelovanje skupščine skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnim) skupnostmi, z družbenopolitičnim) organizacijami in drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	skrbi za zagotovitev pogojev za delo delegatov v skupščini in zborih,
—	usklajuje delozborov skupščine in predlaga rešitev,če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o kate-
31. avgusta 1984 — št. 21
' *.*	'J* !	va-
rili odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore.
-	predlaga zborom katerim od predlogov m zadev, kt jih je treba-hitro rešiti naj dajo prednost.
-	spremlja in usklajuje delo skupnih organov m drugih delovnih teles skupščine skupnosti,
-	pripravi svoja stališča do vseh zadev, ki jih obravnava skupščina.
-	opravlja druge zadeve določenev samoupravnih splošnih aktih skupnosti,
.	fi-r
Delovna skupnost
59.	člett
Za opravljanje admrnistrativno-strokovnih, pomožnih in tem't&-do.bnib Je^ skupnoH oblikuje delovno skupnost.
60.	člen,
Telesnokulturna skupnost občine Sežana se lahko vključi v delovno skupnost skupnih služb z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbene dejavnosti v občini Sežana
61.	člen
(e skupščina telesnokulturne skupnosti sklene, da pristopi v delovno skupnost skupnih služb SIS občine Sežana se sklene samoupravni sporazum iz katerega bodo razvidne obveznosti in naloge ki jih bo za Tele-snokulturno skupnost opravljala delovna skupnost skupnih služb SIS občine Sežana.
Delovna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge za skupnost:
-	opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter žaljene stalne ali začasne organe.
-	priprav !j^ analize, poročila, predloge, informacije in druga gradiva,
-	prisostvuje sejam in piše zapisnike sej skupščine skupnosti, njenih stalnih ali občasnih teles.
-	prtpravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov m pogodb za razdelitev sredstev skupnosti,
-	pripravlja načela in predloge meri! (normativo!) ni kritčrije'z% razdelitev sredstev skupnosti,
-	skrbi za delovno povezovanje z drugimi organi in službami, pristojnimi za v prašanje telesnokulturne dejavnosti,
-	opravlja druge naloge, ki jih določa skupščina skupnosti, njeni organi ter vodja delovne skupnošti oz. tajnik skupnosti
... - -- '
"?2. člen	r
Sredstva za delov no skupnpst se določijo vsako leto na podlagi de^ lovnega plana delovne skupnosti v finančnem načrtu skupnosti.
63.	člen
Skupščina skupnosti po predhodnem mnenju delovne skupnosti imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti, ki ga je imenovala.
Vodja delovne skupnosti ni funkcionar skupnosti.
64.	člen .
Y odja delov ne skupnosti ,ma prav ice, obveznosti in odgov ornosti, k' jih za vodje delovnih skupnosti (joloča zakon.
65.	člen
Vodja delovne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge:
-	organizira in usklajuje delo strokovne službe
skrbi, da je delo v strokovni službi z^opito, pravilno, pravočasno in racionalno
organizira sodelpvanje z drugimi organi, in organizacijami ^ skladu z nalogami strokovne službe	;!<},<", p"
-	poroča skupnosti o delu strokovne službe
sodeluje v delu koordinacijskega telesa skupnosti (predsedstva)
-	uresničuje pravice, dolžnosti in odgovornosti poslovodnega organa v odnosth do delov ne šknpnosti skrupnestrbkdvRe šhl%Me M v notranjih samoupravnih odnosih,
je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega obračuna strokov ne službe
po sklepih skupščine m njenih organov opravlja tudi naloge skupnosti.	^
31. avgusta 1984 — Št. 21
URADNE OBJAVE
285
Vodja delovne skupnosti sodeluje na sejah skupščine in njenih organov brez pravice odločanja.
, t
V! JAVNOST DELA
66.	člen
Delo skupnosti je javno.
Seje skupščine skupnosti, njenih zborov ter skupnih organov so javne.
67.	člen
Skupnost obvešča o svojem delu javnost s tem. da:
-	daje novinarjem sporočita o svojem delu in izpolnjevanju svojih nalog.
—	omogoča novinarjem, da prisostvujejo zasedanjem skupščine in sejam zborov, ter jim daje gradiva za zasedanje in seje.
68.	člen
Statut in drugi pomembnejši akti. ki jih sprejme skupščina, se objavijo v uradnem glasilu družbenopolitične skupnosti.
69.	člen
/a javnost dela skupnosti sta odgovorna predsednik skupščine in vodja.
Vil. PRAVICE. OBVEZNOSTI !N ODGOVORNOST! DELEGATOV
70.	člen
Delegati v skupščini skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, sporazum o ustanovitvi, ta statut, poslovnik skupščine skupnosti, zlasti pa:
—	z glasovanjem odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščine ali sejo zbora.
—	voliti in biti izvoljen v organe skupnosti ter organe drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
—	predlagati pisno ali ustno skupščini stališča in sklepe ter sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja skupščine ali njenega organa.
—	predlagati v obravnavo skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov na izvrševanje zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture in drugih splošnih aktov izdanih na podlagi zakonov, na sprejeti program in druge sklepe skupščine skupnosti.
—	redno spremljati delo organov skupnosti in aktivno sodelovati na zasedanju skupščin, sejah zbora in skupnih organov.
—	zagotoviti si pred zasedanjem skupščin, sejah zbora mnenje in stališče sredine, ki ga je delegirala, o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščine ali seje zbora,
—	poročati svoji delegaciji ki ga je delegirala, o svojem delu in sklepih skupščine skupnosti njenega zbora in njenih organov.
Delegati skupščine imajo pravico sodelovati v razpravah na zasedanju skupščine o vseh točkah dnevnega reda. postavljati vprašanja in zahtevati obrazložitev zadev, ki se obravnavajo.
73.	člen
Uporabniki in izvajalci ugotavljajo ter usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture v občini s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti v katerem določijo medsebojne pravice in obsežnosti ter odgovornosti
74.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture \ rednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oziroma ceno posamične storitve, ki obsega:
-	materialne stroške na podlagi standardov in normativov,
-	amortizacijo skladno s sprejetimi kriteriji,
-	sredstva za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov.
-	sredstva za naložbe v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.	*
-	druge dogovorjene obveznosti.
Podrobnejšo vsebino in obseg določa samoupravni sporazum o temeljih plana in zakonu.
75.	č'en
/a uresničevanje nalog skupnega pomena in način združevan ja sredstev. ki jih določa zakon, zagotavljajo uporabniki sredstva s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, kjer se določijo osnove in viri.
/a vključitev nalog v samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti. uporabniki in izvajalci določijo elemente za pripravo tega sporazuma na podlagi enotne metodologije.
76.	člen
Uporabniki in izvajalci v skupščini skupnosti, po predhodni uskladitvi elementov določijo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in ga dajo v sprejem delovnim ljudem in občanom v temeljnih organizacijah ter drugih organizacijah in skupnostih. Na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti v katerem opredelijo zlasti:
-	politiko in cilje razvoja tclcsnokulturne skupnosti v občini,
-	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah, programskih poštevkah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
-	naloge, ki jih ima skupnost po drugih družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in predpisih.
-	organizacijske, materialne in kadrovske ukrepe za izvršitev nalog.
77.	člen
Nosilci planiranja so uporabniki in izvajalci. Planiranje mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov. S planom ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo. če ti programi in z njimi ustrezne obveznosti niso opredeljene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
78.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti določa programe. ki sojih izvajalci glede na svoje planiranje kadrovske in materialne zmogljivosti zmožni uresničiti, uporabniki pa zanje zmožni zagotoviti ustrezna sredstva.
7!. člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic svoje delegacije, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini in zborih odgovorni delavcem delovnih ljudem in občanom, povezanih v občinskih telesnokulturnih skupnostih.
79.	člen
O uresničevanju svobodne menjave dela v skupnosti se uporabniki dogovarjajo in sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v skupščini skupnosti.
80.	člen
Skupnost letno zagotavlja sredstva izvajalcem namensko skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana, planom in letnim programom skupnosti.
Vlil. PLANIRANJE IN FINANCIRANJE V SKUPNOSTI
72. člen
Uporabniki in izvajalci planirajo telesnokulturno dejavnosL k. izhaja iz nalog skupnega pomena in drugih dogosorjem na ... lagi ugotovljenih potreb in interesov uporabmkov ter vsa vimi dohodkovnimi možnostmi in zmogljivostjo tzsaj.t ccs.
81.	člen
Skupščina skupnosti spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in uresničevanje planov ter najmanj enkrat letno poroča o ugotovitvah uporabnikom.
Izvajalci programskih nalog so dolžni uporabljati sredstva z njihovim namenom in poročati skupnosti o izvedbi naloge in porabljenih sredstvih.
286
URADNE OBJAVE
S2. čten
z\) oprattjanjcnatog s področja tetcsnekuhure. k) so pomembne !m!i za druee samoujtratne interesne skupnosti. organizacije in skup-))os!izt)n)zujeskupnosts\ojasretts!\assrettstt)ttrugi!isamo))pratn)h tnteresnt)) skupnost), organizacij m skupnosti na p(id!agi posebnih družbe)))!) dogotorotoz)romasamoupratniti sporazumov.
M.l.čtcn
Sredstta skupnosti se stekajo na poseben račun skupnosti pri Stužb) družtienegaknj)go\ot!st\a.
31. avgueta 1984 —	21
SS.čten
V primeru, da zakon a!i predpts na podtagi zakona terja spremembo a!i dopo!nite\ tega statuta t kratkem roku. se takšna sprememba oziroma dopotnitet !ahko sprejme po skrajšanem postopku, brez prejšnje obrat nat e osnutka s statutarnim sktepom.
S9.č!en
(c skupnost preneha z detom. pride vsa njena imotinat tast in
aprat !janjc ustanot ttetjem. O tem sktenejo ustanovitetji poseben spo-razum.
t\ !'t)st()Pt k SPREJEM \\J\ St VtU! \
K4.č!cn
Ostuuek tega sta!))tapriprn\iodborznkadro\ skein statutarne zadet c kot de!ot no teto tn ga posreduje skupščini skupnost) t obrat nato. te ta pa ga da t j attto raz;tkato.
S3,	čten
\apodtag))tr!po!i)ti in jat))eobratnateodbor/a kadrot skein statu tamczndetedotocm!edtogs!n!))!ninga]M'sredujetsprcjemskupščini
skup))Ostt.
Kb.čten
!ast.)t))ttes]i)ejc!ztečinogtas<)\de!egutot)ntenakemttcsedi!ut tsakot z!tom skupšeme
90.	čten
/ dnem. kt) začne tetjati ta statut preneha tetjati dosedanji statut ! e!esnokt)tturne skupnosti občine Sežana sprejet na skupščini Tc)e-snokutturne skupnosti Sežana dne !9. maja !97S.	*
9!.čten
Ta statut začne tetjati osmi dan po objavi t Uradnem gtasitu dru/he-nopotitične skupnosti, potem ko je dat k njemu sogtasjc izvršni štet Skupščine občine Sežana.
V Sežani. !S..1.!9S!
PREDSEDNtk SkUP$(!NE TELESNOkULTURNE SkUPNOST!
PETER RtJAVEC. ! r.
V PR! !!<)t)\E t\ k()\( \E !)()! ()( ME
s7.č!en
S)uemie!iit'ciudop*)tnt!te!egas!at))!ases]ucj)ncj*)po)stempos!op k)u k)te!jaza))jegots)t)ejem
S tem statusom je ttata sogtasje skupščina ohatne skupnosti s sktepom št. t!22-5^S3 z dne b. jutija !9K.l.
31 avgusta 1984 — št. 21
URADNE OBJAVE

.	.	*	Ji:
'
'''	n-.;..	,,
:w.



-	-	tu-
'	I.-".'.-;;'*,t;,
<



).! i <-	..ti-..;	!;
!	'	-.j..:---.-	* . .
^ ?
'i
. !
'




N
*
288
URADNE OBJAVE
31. avgusta 1984 — št. 21




' .v-