ïhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.j za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. 'vT' I'M- 1 « ~ fWm % w Ljubljani v sredo 30. julija 1879. Obseg: Gospod kaplan, „gospodarstveni reformator Opi nekaterih sadnemu drevju škodljivih mrčesov. (Dalje.) Prij beseda vipavskim kmetovalcem Nova nam pšenica Minister kupčijstva Chlumetzki in pa avstrijsko rokodel&tvo Dopisi. Na hvalo jagodam Jezikoslovne opazke. (Dalje.) Novičar Knjiže vstvo Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari delovati, poslal je našega mlađega duhovnika kaplanovat } Gospod kaplan, „gospodarstveoi reformator'6. „Dobro jutro jutro, gospod kapi gospod pnik No, kako se kaj imate? na kmete k nekemu starejaemu dobrovoljnemu župniku čegaver prihodnina je imela glavni svoj izvor v kmetijstvu. Brezdvomno je uvideval njega viši pastir uže v duhu, kako bode mladi mož župnjjsko gospodarstvo Bog daj, dobro lepo prestvaril na vzor kmetijstvu in tako razven duš- :t nega blagostanja, katero pospeševati je dušnému oskrb- veste, gospod oče, ves božji dan bi se člověk niku prva dolžnost, zboljšaval močno tudi blagostanje jezil. Pomislite, danes hoté ljudjé gnati junico danes. 11 biku „Nu, dan prila bila to kakošna nesreča" vernikom in osobito gospodarjem svoje fare. dobrovoljno župnik odgo veael Gosp. župnik je bil svojega novega sodelovca prav kajti uže v prvih dneh je začenjal izpoznavati yy » Lep naauoua u^oi^ua - iruguvu«.* * uati , nojbt uůd v ui viu u ucn je aavjcuiai xo^iuauavau, morebiti pa sili po plemenu?*4 da mu sme in more vse zaupati. Gospodu župniku sa Vas prosim, ako se danes ubreji (potegne je jako prilegal pokoj, ker bil je uže prileten mož in i • I //\ • »I 1 r\ A • • t I 1 w » ^ i t 1 i * t 9 i m iz žepa „Pratiko") ima tele ravno dne 20. januarija in telesne močí so mu peiale; jako vesel je bil svojega ne more biti dobra molzna krava" n Je 7) gospodarstvenega oskrbnika' i tako je šaljivo na- dan 20. januarija nesrečen dan? Prav ta- zíval kaplana — in kedar sta opoludne in z večera se krat je moj god in veselilo lička za vezilo." nega veselja ni hotel pustiti svojemu ni nesrečen dan" bi me, če dobom čvrstega te razvneti kaplan tudi tega oskrom- naj ima teleta tedaj odgovarja kaplan župniku. „Ta delà pri kozarci vina ter prijazno se měnila to in vedel mu je ,,oskrbnik<ť poročati najzanimivejših uno dan stvari o raznovrstnih oddelkih gospodarstvenih. y ko Je dosta yy krava kaplan je bil vesel, ker mu je tudi bilo moči, tako prijetno presne paše in se upotrebljati pri kmetijstvu svoje proste ure. Oběma se jej lebko daje dobre klaje več, da potem obilnejše mólze je zatorej godilo po volji, in je poznejše ves čas dobra mólzna krava, če tudi ima Al kakor sta si biia prijazna župnik in kaplan^ še kedaj teleta v takém času, ko ni paše ugodne. Ravno tako težavne so bile vendar kaplanu razmere do poslov tega večnega ,,vav- zato sem hotel ljudi poučiti glavo pustiti da se junica najmanj do meseca julija ne smé a naj brž jim ni šlo v in dní nar jev. Ti niso bili kaj veseli k biku, kajti peta u kakor so imenovali kaplana. Prej je bila poleg tega, da je junica še slabotna navada, da so ljudje pri farovškem delu se dobro iz novi oskrbnik go in se do tačas precéj popravi, je tudi to dobro, da se počivali od truda prejšnjih dní potem oteletí meseca majnika in potlej čvrsta molzna krava." upati, da bode spodaratva ni trpěl nikakih lenúhov na polji, ampak je da se delo izvrši povsod hitro in vselej natanko. hotel in kap ^ C* V o# UUbVl^ u €% OK* UCiV 1 £J V 1 Ol pu »OOU, 1 Tako sta se pogovarjala v nekem farovžu župnik Drev in davi je bil delavcem za m da dragi bralec pogovor boljše umeje, to dovoljevale dolžnosti njegovega pokliča petami, kedar so mu m povedal popisem z nekaterimi besedami oba gospoda in nju jim je uže na jutro, koliko morajo opraviti do večera. Nihče se ne čudi, ako povem, da si je kaplan 9 okolico Mlajši duhovnik, naobražen mlad mož s obrazom in vnet za vse dobro in koristno, je bil še prijaznim svojo gorečnostjo zanétil sovraštvo v nekoč celó dejal ; yy faranih, in ko je kako hoče poskrbeti, da bode cenó in nekoliko mesecev v farovžu za kaplana. Přišel je bil dobro kosila in mlatila mašina, ter, da se omislijo še naravnost iz mesta na kmete, ko je bii v mašnika po- mnoga druga, večjemu gospodarstvu koristna orodja", svečen. A med učnimi predmeti v semenišči je bilo nakopal si je na glavo jezo polovice faranov. Govorili tudi kmetij8tvo. Se vé, da bilo je kmetijstvo tako rekoč le postranski predmet in da se je učilo le teoretično in sgolj o najvažnejših glavnih naukih. so kaj yy Došlé smo imevali vsaj v farovži še zaslužka y nam je početi ubožcem, ako al bode gospodu župniku mašina kosila in mlatila? Duhovniki nimajo srcá za Naš kaplan je v semenišči izvrstno dobro přestal ljudstvo — so mrmrali — in vzlasti kaplan, tá tá je še preskušnjo iz kmetijstva, in zatorej je smel reči samemu le prav sitnež" itd. sebi, da je prav uméval uke dobrega gospodarstva. Pritožbe takošne in jednake o neljubem kaplanu , kateri je poznal vsakega svojega duhovnika po prišle so po ovinkih tudi na uho gospodu župniku, svojstvih in dušni kreposti in se je pri umeščevanji Prišla je vélika dekla in povedala, „da pusti službo Skof ~ ■ ---v^v. ť* - ««VUWU.MUJi I 41JAW JV, »V.ia« ^/U , y f ~--------J mladih duhovnikov posebno oziral na to, da je přišel ako jo hočejo brez mirú trpinčiti; saj vendar umeva sleherni v takošen kraj, kjer bi mu bilo moči plodovito svojo živino gleštati in mlekarstvo boljše, nego li „„kedó 244 KU in nikdar se ni počenjalo v hlevu z mlekom sosedov. Tudi posli so se bili počasi privadili novému drug to in ono, kakor sedaj." Ustopil je hlapec, govoreč, ^redu in vrla Jera je imela nove kokosi rajši » da je on uže orál, ko so „„drugi ljudjé y u a se nosili prejšnje stare 9 kajti > nego za jajca, ki 80 jih legle , je toliko abecednik pod pazduho, zatorej ga sedaj nima kedó novcev dobivala, kolikor je bilo kuhinjskih troškov, ni učiti, kako se vendar Čudno" orje u Takisto so se oglasali drugi posli. je dejal župnik sam sebi JeJ „saj ima bilo zdaj več treba hoditi „starega gospoda' larr rv n 4ř /\ * ir» Qqq(Í Tin /Iriin amÎi ri a k »» ^ ni a / ( moj kaplan zgolj dobre namene, a ljudém ni po gódu; èe se godi dalje tako, zapustí me vsa družina." In dninarji, dobro plačani prosit Najmirnejse je prenašala vse prenaredbe stara Jera Res novcev za „to m zeló pridno delali, rekoč: „delajmo kurajžoo, sicer mašine in nam je prijeti beraško palico." y so pri- > ) dejo Kedaj bode neki vlada oskrkela več prilike bo-goslovcem učiti se kmetijstva in po taki poti deželam ki je iz davna gospodarila in kubala v farovžu. krvavělo je tudi njej srcé, ko je morala pokláti ko- dala mnogo gospodarstvenih mis ij ona r jev? koši y katere je uže 10—12 let po materski redila > ker Po „Wr. landw. Z tg. posnel prijatelj kmetijstvu. se je govorilo, „da so nerabljivi žerubi". Tako rada je 10 let jako po malém legie imela živalice, če tudi so uze jajec, zato je imela mladih jarčic, in te so vendar toliko OpiS liekateHh SađnCmU drCVjll Škodljivih nalegle jajec, kolikor jih je bilo treba za dom. Ume- vati ni mogla gospoda župnika, kako dovoljujejo vse mrcesov. te smrtne sodbe njenim kokošim ! Od kokoši se niti zárod ni ohranjal, nego neutrudljivi „gospodarstveni oskrbnik" si je naročil iz daleč jajec za valiti, „da bi přišel do čvrstega zaroda." Toda tù bi skoraj bil služil ljudém v smeh: poslana jajca so bili zaprtki in izvalilo uši. C. Drevesne (Dalje.) Krvna uš (Blutlaus, Aphis lanigera). Ta dre- vesna us katera se je še v poznejem času v veČ se ni niti jedno pisce. Uže so si škodoželjni ljudje še- krajih prikazala, napada osobito jablanova drevesa in petali na skrivaj > a kaj bode li s tem piškavim zarodom", prouzročuje neizrečeno škodo, kamor se je zanesla. Ona ko je v tem dospěla druga poslatev jajec ter se je po- je belkasto-rujava škodljivka, posedá navadno v razpo- kazal drugačen vspeh. Po nekolikih tednih so pokazala kah in ranah drevesne skorije in lesa, a čestokrat tudi krepka ogrodjiča izvaljenih piščet lepe bramajske pod zemljo na drevesnih koreninah. Ako se zmečka, da kokoši. iz sebe nek krvavo-rudeči sok, od katerega tudi ime Vendar našega kaplana prenaredbe niso sezale zgolj tega mrčesa izvira. Pokončuje se veliko težavneje kakor na okrožje farovško, nego vse ljudi, kateri so mu prišli njene sovrstnice (druge drevesne uši), ker njena zalega pred oči, je skušal pridobivati za umno gospo- v zemlji prezimuje in hudi mraz brez vse škode pre- « ^ • W « • • ti • . A V darstvo. Počenši v šoli pri otrocih, katerih je pou Čeval v tem obziru, do samostojnih zemljišnih gospo- nasa. Izrezovanj padenih drevesnih delov, opiranje se darjev se je širil njega pouk. Poslednjim je dajal obilo zelenim mjilom (žajfo), umivanje z moćnim tabakovim lu dobrih svetov, kako naj si napravijo gnojišča — ka- gom ali pa špiritom so še najboljši pokončevalni pripo koršno je v farovžu —■ in kako si z lahka obračajo na mocki te hude uši. Tudi je dobro napadene drevesne veliko korist odtekajočo gnojnico. Tudi jih je učil ce- dele dobro z apnom pobeliti in apna okoli drevesa v piti drevje ter jim ponujaí cepičev najžlahnejših vrst zemljo podkopati, katero v mlj prezimujoče krvne iz farovškega vrta brez vsega plačila. Žal. imel je sicer nší pokončá in umori. Vsi ti (razen zadnje navedenega) mnOgO slusalcev, ai v «a OC aj m&uu m JL a Y il ai » ««.u. j/i » j/uiuuum f « f1 * — po njega ukih.... Temu se je zdelo prezidovanje gno- visokorastečih jabolčnih drevesih dajo vspešno izvesti izprva se skoraj nikdo ni ravnal pokončevalni pripomočki se pa pri zkib in mlajših jišča predrago, drugemu se je uvidevalo požlahnovauje sadnih dreves pretežavno in negotovo, tretji je meni! da svoje njive ne sme globočje orati, nego dozdaj, moker travnik je prav v suši najboljši. In tako so se Skrlat f in največ za njega hrbtom ja».]* j da » u i u lu m — sklepala različna ugovar- ""u, iu y vuuu^u* d^» h«, tvv,*^. . ne bilo dati slovó starim ukoreninienim tvarino, na katerih poginejo , se usušé in 03tanej0 na ____^ t ^ . « m m * m 'm m m • i 1 cida). dobno truplo nesó usi, t (Schiidlâu3e ) coc y f Brezflafutne babice tega mrčesa imajo ščitu po-podolgovato ali pa skoraj popolnoma okroglo pod katerim svoja jajčica na drevesno skorijo in to v obilném številu, večidel v neko svilnato navadam in vražam. masi n rjr Osobito, kar se tiče gospodarskih jih kot pokrivalo in bramba proti slabem sam uze ne vem kako so se ljudje repen- One imajo rilčke, zeló tanke vremenu do 25 udkov obato JLU « O t U - OC4UJI lAtJKJ U V> KVUJ J ttacku ou So JIUUIC IO peu- vuv 1 lu yj «w.v VMUI.V , - - ^ — —----»---~ čili proti njim, in konec všemu protivenju je bila stara ječe tipalnice , ostanejo vedno nepremično na istem pesem: „to so igrače, katere ao samo za bogatine, ime- mestu in živé se od drevesnega soka joče novcev, Bog zná koliko! Nekatere cenó kupljene mašine, ki zaradi tega tudi niao bile za rabo so storile dve, tudi Njihovi, malim muham podobni mandeljci imajo po po štiri kviško štrleče flafutice, a na zadnjem ljudi nezaupne ^v. »uui uiuv Kj i it c* lauuj o \J otviuv " * ^v —-- " — • —--------- -------- t vrhu vsega se je čul samo en glas: delu trupla pa po dve ščetinici in so brez rilč&ov i „duhovnik naj opravlja svojo službo v cerkvi in šoli, kot flafutice dobé, spremenijo se v nimfe tam je njemu mesto; na -i ^ JU UJVUJW UJVOKV , UI UM njivi , lu UÙD DAUI1 ULI česa nam je delati, zatorej ne potrebujemo učitelja. Tako se je godilo skorej ďve leti. Prijatelstvo žup-nikovo in kaplanovo pa je ostalo neskaljeno, kajti spo-štovala sta drug druzega. w » T * uvt.j -----------------------/ l 3 tu uže sami znamo, oškodujejo navadno enoletne mladike — najraj « tranra nrAtria nanarlain na tildi drilP-fi í»ladke ■ prej Te uši hruše- skorj lesa tudi druge gladke drevesne ioi-auvajo ovo. it^uj^,^ drevo v rasti; obodena eno- in dveletnih mladik se čestokrat skoraj do vega drevja, napadajo pa dele; izsrkovaje sok zadržujej ua »ta urug uruzega. tesa olupi, sicer y» pusiauc rapavu-oupija, £*c»n.vs*. «« ^ Začenjal je zoréti sad vsega prizadevanja kapla- grintava bila. Take mladike tudi niso za požiahnje pa postane rapavo-šuplj kakor da bi novega. Farovške njive so se na bližnjem klancu, vanje primerne , ker se na njih jajčica tega mrčesa nain z mladiko vred prenešen je tudi mrčes sam vseh drugih na prvi pogled. Zibalo se je po njih težko na~ mlado drevesce, kateri prec iz začetka sadjerejcu odkodar se je videla vsa okolica, lahko razločevale od hajai klasje, v tem, ko je na marsikaterega soseda zemlji f 1, # 1CIUV/ V* 1 V f VU W y u M A. C V/ V — potrebnega in sitnega delà napravlj vzrastlo le ničevo žito ali plevel. Sadni vrt, pred dvema lahko po rapavi koži spoznati. Pokončujejo se ščitarice najzdatnej Mladike je letoma, ves obrezan, da bi clovek bil mislil, po njem je, rodil je sedaj okusno sadje, kakoršnega uže davno prej raz mladike dobro okrtačij s tem , da se in se ne. &rave župniaove so bile najlepše v vsi vasi , in nom poDeiijo, Katero njinovo moreonno zaiegu i teleta svoja je župnik prodajal 30% dražje od drugih zadano oškodovanje mladik popolnoma zazdravi Krave župnikove so bile najlepše v vsi vasi padeci deli z apnom pobelijo, katero njihovo morebitno zalego umori in 345 Tako bilo bi opisanih nekoliko najhujših mrčesov škodljivcev sadnega drevja in pokazan način, po katerem more se njihovo pomnoževanje kolikor toliko vspešno zapreči in zdatno zmanjšati. Ta način pokončevanja je pa umeten, ker ga člověk sam izvaja. Naravni pokon-Čevalci sadnemu drevju škodljivih mrčesov nahajajo se pa v živalstvu samem, osobito: krt, prešiči; topi rj i, žolne, brgljezi, plezovti, kukavice, vseh vrst senice, škorci, vse ptice pevke (posebno vrste ščinkovce v), lastovice, hudourniki, — žabe, krote, jaščerice, kuščarji in slepci; med žužki samimi pa: vsakovrstni krešci, polonice, muškatniki, — ose najednice, muhe mrharice, katere svoja jajčica v jajčica ali pa gosenčina trupla po-lagajo in jih s tem umoré, in pa pajki. Vsi ti mrČesi vničujejo druge ali v zalegi, ličinkah in bubah, ali pa tudi uže popoino dovršene in razvite. Zatoraj, kmetovalci! varujte te svoje največe dobrotnike in nikar jih ne proganjajte, še manj pa morite. Pa tudi vi, gospodje s o kolegi, razlagajte při prirodopisnem poduku svoji šolski mladini pred vsem o kmetijstvu škodljivih in koristnih ži-valih svojega kraja; pokažite jej vse dejansko; učite jo prve zdatno zatirati, druge pa čuvati in varovati. Tak prirodopisni nauk bode na deželi med kmeti tisoč-krat več kořistil, nego oni suhoparni o tujezemskih ži-valih, katere se mladini k večemu v oblikah pokazati morejo, a se z njihovim življenjem praktično seznaniti ne more. Teh živali sev pa dalje tudi v naših mrzlih krajih nikdar bati ni. Cemu s tujim, neznanim prazno slamo mlatiti, domače, praktično pa v nemar puščati! Tudi v čitankah za vise oddelke in razrede slovenskih ljudskih šol bilo bi za prirodopisni nauk na pravém mestu vpisanih nekoliko škodljivih in koristnih mrčesov gledé kmetijstva, katera tvarina naj bi se mladini dejansko razjasnovala s pomočjo mrčesov samih in bi ji za poduk na pamet služila. Ravno to naj bi veljalo tudi gledé domačega ra8tlinstva in nekaterih zdravilnih zelišč in cvetja, na pr. bezgovo in lipovo cvetje, roža sv. Antona (arnica), gorska zvezda (astra montana) itd., kar naj bi se v no-beni hiši — kot domače zdravilo — ne pogrešalo. Ravno učitelji v povedanih obzirih za prid in korist svojih šolskih občin z malim trudom prav veliko dobrega lahko storé, za kar jim bo ljudstvo gotovo hva-ležno. *) Prem 24. junija 1879. M. Rant, národni učitelj Prijazna beseda vipavskira kmetovalcem. Ni ga skoraj dneva, da bi se zdaj ob Času sadja, naj uže domá v izbi ali na vrtu sedim, aii pa po polji, vinogradih itd. hodim , ne spominjal besed nepozablji-vega rajrčega Matija Vrt ovca, kateri je Vipavcem klical : ,,Vipavci! sadite pitaoega sadnega drevja, sadite zgodnjih sort grozdja več, kajti přišel bode čas železnic, v katerem se bode sadje prav lahko in prav drago v daljne daljne kraje, na Dunaj, v Prago, da še celó na Rusko v Moskvo, Petrograd itd. prodajalo!" In kako bi se teh besedi ne spominjal, ko vidim, da se uže mnogo let sem tako lepo izpolnujejo ! Kakor sem uže pred več leti — pisoč v ravno tej zadevi v „Novicah" — povedal, obstala je nekdaj vsa vipavska sadna kupčija le v tem, da so Budajnci, Gaberci in Slapenci s svojimi oslički po dolini okoli lazili ter sadje, *) Naj bi gospodje učitelji po vsem slovenskem svetu se ravnali po gosp. Rantovih podukih! Vred. in to le najlepše, po zeló nizki ceni — po domače rečeno „pod špotorn" skupovali ter v Postojno, Ljubljano, Idrijo in v kranjske trge in mesta izpeljevali. Kakor da bi se bilo danes zgodilo, se spominjam, kako je pred veliko leti, ko sem še majhen deček bil, Budajnec k k mojemu očetu přišel, vse hruškovo drevje obhodil ter za vse najplemenitejše hruške, tako imenovane „bruta-bone*' 8 starih forintov obljubil, a ne več tudi dal, hrušek bilo je pa toliko, da je dvakrat z oslički po-nje přišel, ter jih vsakrat komaj odpeljal. A kako vse drugače je danes! Danes potegnil bi člověk za ravno tište hruške tudi 40 forintov, kajti spod 12 do 15 soldov kilo se najslabših, ne pa najfinejših hrušek ne dobi, in še za to ceno se blago nikomur ne usiluje, marveč kupee mora za drag denar skoraj sadja še prositi. Da! dandanes je v vipavski dolini s sadjem uže vse drugačna kupčija. Komaj odevetejo češnje, uže dobi ta pismo iz Ljubljane, drug iz Gradca, tretji iz Dunaja, četrti iz Prage, in v vseh pismih se povpra-šuje, kako kažejo kaj češnje, bode kaj marelic, hrušek, ringlotov itd.? In ko dobijo odgovor, da češnje ali to in uno sadje dobro kaže, glej ! češnje se še prav ne porudečijo, uže se sliši : na Slapu jih skupavata dva „Nemca", v Vípavi dva, na Vrhpolju eden, v Mančah eden itd., in po cestah se vidi voz za vozom praznih cajn dohajati , polnih pa odhajati. In ako se člověk podá v vas ali pa tje na prostor, kjer „Nemec" nakupuje, kako je vse živo! Tukaj se ne vidi več nekdanji kisli obraz prodajalca, kateremu se je smililo, cei kup najlepšega sadja — prodati — no recimo „pet krav za en groš" dati, — ne vidiš več Budajnca s fajfeo v ustih zaničljivo okoli sadja hoditi in memrati. Ne, ne! vsega tega ne vidiš več, ampak vidijo se veseli obrazi kupca „Nemca" in njegovih pomagaČev, kateri vsacega ali pa vsako, katera sadja prinese, šaljivo pozdravijo, malo z nizko ceno podražijo, potem jim pa vendar-le hitro koš z roke ali glave vzamejo ter na vago polo-žijo, pošteno tehtajo, plačajo ter se prijazno „z Bogom ! prinesite še" poslovijo. Vidijo se veseli prodajalci, kateri za sadje brez vsega truda přiděláno lepe denarce dobijo, — znabiti edini denar, razen onega, ki ga sku-pijo za vinsko letino, ako ta popolnem ne izostane. Kako veselje je pa še le po vasi, ko se za kako sadje oglasa kupčev toliko, da ga celo nikomur ni treba po-nujati, kakor je to na primer lansko leto slučajno bilo z marelicami! Tu vidiš resnobnega mešetarja „Nemca" po vasi po hišah upiti: „tje doli k nam prinesite robo, mi — druge be3ede kakor mi se ne poslužuje mešetar — jo plaćamo po 15." Komaj pa ta peté odnese, pride že oni druzega „Nemca" kričé: „mi plaćamo lepo robo po 18", — oni tretjega: „mi po 20" itd. Vsak hip se vidi lahko ob takih prilikah fantič, ki z listićem v roki v Vipavo teče, na katerem se bere telegrafično nazna-nilo: „waare bereits 18, bereits 20 itd., noch einkaufen? N. N." In fantič přiteče z odgovorom nazaj ; cena na to pri enem „Nemcu" poskoci, pri drugem, tretjem še više. Prodajalci imajo večinoma že sadje domá obrano, pa mnogi ga nočejo še prodati, ker se nadjajo> da mu bode cena se bolj poskočila, zato hodijo le od enega Nemca do druzega, pozvedovat, kako da plaču-jejo, smijaje se kupcu in mešetu, katerega silita , naj sadje prinese, rekši: „e, saj boste še dražje plačali". Vsak prostor, kjer se sadje skupuje, podoben je v takém času skoraj mali borzi. Po vasi, posebno po krčmah, je vse veselo, le „Budajnec" ta se drží klavrno v krčmi in čaka, bode li svoje škatle napolnil ali ne. Kar na enkrat dobí en „Nemcev" telegram: „Nicht mehr einkaufen, Waare zu reif angelangt. N. N." , — drugi pa ima „robe" dovolj! Pok! zdaj se prične tretji, še bolj pa Budajnec smejati, mešetje so klavrni, kajti cena 216 „robi" je padla kar na enkrafc od 24 soldov na 8, — prodajalci pa, kateri so obrano „robo" domá spravljeno imeli, se poskrijejo ter pošljejo za ušesom se praskaje „punčko" k „Nemca" ali pa Budajncu s poročilom, da bodo uže ob „vabi Mariji" —j>b mraku, namreč, ko je bolj tema, „robo" přinesli. „Cast bodi Bogii! da nam je sadje dal" — pravi kmetovalec, — „Bog bodi za-hvaljen za to božje sadje!" — pravi krčmar, — z eno besedo: vse je veselo, vse zadovoljno! (Dalje prihodnjič. *) Nova nam pšenica. Pedigré zimska pšenica (Pedigree = Winter-Weizen) je ime pšenici, katero je grajšČina Stockern v doljni Avstriji **) naši kmetijski družbi te dni pripo-ročila. Ta grajsčina prideluje to pšenico uže 7 let. Hvali jo zeló zato, ker 1) se mocno vkorenini, 2) dá veliko pridelka na zrnu, 3) slamo J5 do 6 čevljev dolgo, 4) ne poleže in rjà seje ne loti. Ce se seme ne premeni, daje ta pšenica štirnajsterni pridelek; treba je le, da se kolikor mogoče redko seje, da se klasje more dobro razviti; za setev z roko zadostujeta 2 vagana (4 mer-niki) za 1 oral (joh) popolno, — za setev z mašino pa 1 */2 vagana. Začeli eo leta 1872. na imenovani grajščini setev te pšenice z 32 zrni in přidělali so tisto leto 3300 zrn, leta 1875. so je vse i ali 150 litrov ali 1 milijon in 950.000 zrn, přidělali pa 2058-00 litrov ali 26 milijonov in 54.000 zrn. Seme za letošnjo setev naj se koj naroČí, kdor ga želi. 1 hektoliter (1 vagán in 10 maseljnov) semena z žakljem vred na železniški štaciji Eggenburg (Kaiser Franz-Joseph-Bahn) veljá 16 gold. (Menda se ga more tudi le pol ali četrt hektolitra naročiti). Za poskušnjo naj bi te pšenice več gospodarjev skupaj naročilo; pšenica ta utegne res dobra biti, ker jo tudi časnik „Wiener landw. Zeitg." hvali. Minister kupcijstva Chlumetzki in pa avstrijsko rokodelstvo. Minister vitez Chlutcetzki je bil unidan pri delitvi premij pričujoč, katere so se pri razstavi izdelkov de-lile učencem rokodelskim v predmestji Sechshaus na Dunaji. Pri tej priliki je minister povdarjal važnost roko-delstva ali malega obrtnij stva (Kleingewerbe) in rekel, da na dobrem poduku učencev je najyeč le-žeče, da se rokodelstvu pomaga v bolji stan. „ Sola — ljudska sola in pa nadaljevalna sola — ta more rokodelstvu največ pomagati, ne pa predrugačena obrtni j s k a p o sta v a, po kateri se tako pogostoma razle-gajo klici." — Tako je govoril minister. No, če je res to prepričanje ministrovo, Bog po-magaj rokodelcem ! Vsaka rokodelska družba bode taki objavi odgovorila, da minister prav nič ne pozna položaja našega rokodelstva, če res misli, da šola more rokodelstvu najbolj na noge pomagati. Učenja je treba vsacemu stanu, to je res, in zato ni treba, da bi minister rokodelcem to še le pravil. Al v prvi vrsti mora biti postava, katera vsacemu dr-žavljanu v njegovem stanu varstvo daje. Mar gospod minister misli, da je pri svobodni obrtnij i, kakor *) Nadaljevanje kakor Vam drago. Vred. **) Adresa: „Gutsinhabung Stockern in Nieder-Oester- reich, Post Eggenburg.tť jo dandanes vživamo, mogoče, da si rokodelec pomagati more iz svojih nadlog? Taka misel je gola sanjarija, ki ne vidi, kar je. Svobodna obrtnija naj bo to, da vsak obrtnik in vsak rokodelec more svobodno svojo obrtnijo in svoje rokodelstvo ravnati, — ne pa to, da vsak, Če tudi ni obrtnik ali rokodelec, bodi si neobrtnijsk švindler ali denarni postopač, sme pridnema, poštenemu in izučenemu obrtniku konkurenco delati in mu zaslužek krasti. To, to je velika napaka, gospod minister! Kaj koristi rokodelcu samo zoanstvo, če ni postave, ki mu znanstvo varuje? Proč tedaj s tako obrtnijsko svobodo, kakoršno dandanes imamo! Dajte postave, po katerih se osvobodí rokodelstvo, in to njegovo svobodo mu varujte! Potem še le se bo smelo reci, da je rokodelstvu mogoče si zlajšati svoj obstanek, — zdaj morejo rokodelci le reči: svobodna obrtoijska postava rokodelcem, to je, taka, po kateri sme vsak čevljar, krojač, mizar in kar si bodi biti, ce tudi se nobenega rokodelstva ni učil in le „kšeft" začne, da obrtnikom, ki sami delajo, kruh jemlje, sam sebe pa s tem pase, da mu ga najemniki služijo! Na hvalo jagodam, V vrtnar8kem časniku „der Obatgarten" se nahaja zanimiv článek jagodam (rudečim jagodam) na hvalo, iz katerega naj posnamemo našim čitateljem nekoliko vrstic. Rudeča jagoda, prijazna hčerka gozdov, pokaze kmalu, ko sneg skopní, svojo svitlo-zeleno sočnato perje; ona je prvenka spomladanskega sadja in priljubljena vsacemu člověku zato, ker jako prijetno diší in je iz-vrstno dobrega okusa. Zategadel pa tudi jagoda ni veé samo prebivalka gozdov , ampak je postala že davnej mesčanka vrtov pod različnimi imeni. Največ jagod prideljujejo v Ameriki, kjer jih sejejo na velikanskih poljih in odkodar jih daleč po svetu pošiljajo. V Parizu jagodišca vrtnarjem skoro največ dobicka donašajo. Tudi na Dunaji poprašujejo bogatini po iagodah veči del leta. Uže meseca janua-rija, svečana in sušca pridejo jagode iz Algi r a v Egiptu in Nizze na Laikem na sejm, aprila in maja meseca se uže prodajajo na toplih gredah pridelane debele jagode, junija in julija meseca prinesó kmetice navadne domaće jagode na trg, meseca avgusta in septembra pa jih Dunajčani dobivajo s planin in gorá. Tako le zadnje tri mesece leta ni videti jagod. Ker se v novejšem času prideljujejo take množine jagod, so zato tudi cenejše postale kakor so bile nekdaj. Ni ne prazna pravljica, da je ruski knez Demidov, bogat sladkač, v Parizu še pred malo leti jagode vsako po 5 frankov (dva goldinarja) — res norčava cena! — plačeval in jih toliko snedel, kolikor jih je le v njegov želodec moglo, vrh tega pa, da od teh pomladanskih prvenk ni nič zgubil, še svoj obraz in roke z ostanki zmečkanih jagod umival. Bogataš Rothschild je uže prve dni meseca aprila letošnjega leta na svojem vrtu v Dôblingu přidělal jagode, ki so do 50 gramov (nekaj čez tri lote) ena tehtala in na razstavi koncem meseca aprila občudovane bile. Koliko je ena jagoda veljala, ni povedano; poroča pa navedeni časnik, da so na Dunaji 8. dne maja letos lepe velike jagode, na trg prine- šene iz dolnje Avstrije, plačevali po 10 do 15 kr. eno. Vsako leto uže meseca junija pridejo v Gradcu — pa tudi pri nas v Ljubljani in v drugih mestih — okusne jagode na trg, ki se lahko prodadó meščanom. Ker je iz vsega tega razvidno, kako priljubljene so jagode ljudém, ne bilo bi odveč, ko bi se naši vrtnarji in naše kmetice še marljivejše pecale s pridelovanjem 24Î tega okusnega sadů, o katerem je slavni Linné trdil, je tudi čitati ni mogel 9 zakaj } kakor bomo videli na da ima posebno zdravilno moč odvrniti od člověka protin konci tega spisa, on po ruski čitati ne zná, on niti (putiko). azbuke ruske ne zná. In kje je imel gosp, M. priliko govori ruski narod po široširnej zemlji Ali je morda gosp. M. tišti duh v ci-pred nekaj leti Dežmanovce okoli slišati > kako Slovstvene stvari razpro8tranen 9) lindru 9 ki je Jezikoslovne opazke. Rusije maja meseca. V (Dalje.) Iz vsega rečenega je razvidno 9 da > kakor bi se grški spiritus asper lahko imenoval Črka in konsonant, ker se skoraj tako izgovarja, kakor latinski h; tako napak je ruski T> imenovati črko in polglas, zakaj T> je goli znak, stoječ na eni stopinji s pomišljajem, se znakom krátkosti ali dolgosti in z drugimi takimi znaki. znaki, on • f V T> stoji še niže, kakor taki Ali prav za prav, je, kakor dr. Miklosich prav pravi, čisto nepotreben; kjer za konsonantom znaka mehkosti ni, tam bo vsak čitatelj vedel, da konsonant je treba izgovoriti, kakor se navadno izgovarja, ne pa mehko. Napaka je tedaj v citatih iz ruskih knjig in časopisov predloge s9 v, pisati z apostrofi. Ce bomo te predloge pisali z apo- , terja doslednost povsod namesti % staviti apostrof, strofi V, slon7, koP, s vať. Kak kinč so tedaj: k' apostrofi! Ali morda nimamo v naši abecedi dovolj pi- cic in takih stvaric? Se večja napaka je v citatih iz ruščine staviti apostrof namesti vejic ključic, strešic zakaj apostrof, kakor jd, j je vsacemu znano, kaže, da je izpuščen kak vokal; L pa kaže, da se konsonant mehko izgovarja. Kdor tedaj z apostrofi piše ruske besede, naj • i * _ i__i i__n ___.i „i: i___i 4. ~ \i u „ je ť , S1 , V , OXVU, rwvi, o v <» c , CAJ. o. u u , H\J k n. KJ rol' igrať (tak citat sem v nekem časniku čital), moti slon' kol s vat , ali ko n', toi'ko čitatelja. Čitatelj bo mislil, da manjka kakega vokala tako, na pr. gosp. M. bo take apostrofe tako čital: ků slonů, kolu, svatů, konů, tolůko rolů ? 9 sů , vu, igratů; kdo drug bo čital brez vokalov: rol kakor ali pa kol, tolko kakor volkov, kon kakor slon 9 slonj kakor konj; a v resnici se te besede ciíajo po ruski kakor po slovenski: k, S, v, slon, kol, svat 9 toi j ko rolj igrat j. Apostrof namesti ^ sam a apostrof namesti B je taka napaka, kakor v slovén- ko nj je tako nepotreben, kakor ščini apostrof namestu Da so prediogi k, S, v konsonanti, ne pa zlogi, to potrjujejo ruski jezikoslovci tudi sledečim načinom : ka- dar pismeno naštevajo predloge, jih pišejo: izx nadt, ki>, si, 9 v$; ustno jih nad 9 kajer pa naštevajo tako: iz esjer, vejer. Kaj se to pravi: kajer podij pod i 9 9 es- jer, vejer jer, imena in čemu ne izgovarjajo prvih treh: iz-podjer, nadjer? Kajer, esjer, vejer so S, V z imenom znaka nji- črk konsonantov hovega trdega, ne pa mehkega izgovarjanja. Ko bi bili prediogi zlogi, bodisi ko i SO, v o, ali kakor si jih Je zloge M. izmislií: ků, sů, vů, bi jih tako lahko kot izgovarjali, kakor i z - líiguvoxjauj jy « rv o i to, pod , umu. Vkljub tako jasnému razlaganju ruskega narodnega in književnega jezika v gramatikah učenih ruskih jezi-koalovcev g. M. goloslovno, brez dokazov, trdi, da ruski $ je polglas ů in ruski predlog v daje zlog vů, ter sam sebe zasmehuje s tako širokoustno baharijo: „Mi dobro vemo, kako ruska slovnica pravi nad. >9 , a tudi znamo, kako narod govori po široširnej zemlji razprostranen Katero rusko slovnico je čital gosp. M.? u Iz nje- gove znak je v ruščini polglas, razvidno, da on ni čital nobene ruske slovnice*) in goloslovne trditve, da Črnovškega mosta strašil, ter se zdaj, pustivši Dež m a novce pri miru, nevidno prenaša iz ljubljanskih stea ?,po široširnej zemlji", poslušat, kako ruski narod govori? Sklicavati se v potrditev svoje izmišljave na kaj takega, Česar nikdar nisi čital in nikdar nisi slišal, to je več, to je hujše, kakor le smešno, posebno, ako tako ravnaš s takim namennom, s kakorsnim namen je izjavil gosp M. Svoj 9 . na konci svojega spisa, rekoč „Dijaki, imajoči nenapredne učitelje, naj ne pišejo u, ako dotični učitelji tako ne marajo; ako bi tako pisali kljubovali bi učiteljem itd." Cemu vmešava g. M. v to stvar dijake in učitelje? Ako je stvar gosp. M. dobra in prava, čemu jo on mladini odsvetuje? Cemu kaže on neokušením dijakom na njihove ,,nenapredne učitelje? Gemu gosp. M.^ izbuja v nezvedení mladini nezaupnost do učiteljev? Cemu seje g. M. v mlada srca tf 9 ki J° Ie seme preoiranja in zaničevanja? Opomba M. na konci svoje basni dijakom napisal, zeló diší po nihilizmu; prav na tak lisičji način lovijo nihilisti šolsko mladino. Gosp. M. trdi, da ruski predlog v 9 ali on Rusom oktroirati hoče 9 kakor ga 9 vu i se celó „ojači v VO u Gosp. M. se je etimologije ucil pri tistih nemških eti-mologib, ki so v stanu po formulab, znanih vsemu svetu, dokazati, karkoli hočeš, na priliko, kako se je nemska lisica rodila od grške lisice: ,»Sanskrit, indogermanski jeziki, grški in nemški jezik : alopeks lopeks opeks peks piks poks puks: Fuchs!" Takim etimologom bi Horacij rekel: „Credat Judaeus Apella!" Gospodu M. pa, ki trdi 9 da se kaj 9 ,ojači u tam 9 kjer me ni ne bo verjel niti Horacijev Judaeus Apella. Ako je treba na etimo-logicnem konji jezdariti v dozgodovinske slavjanske čase, ■ má hbéh mm MttB ■ ■ ie da se tako prosta stvar objasni tedaj se moramo čuditi, da gosp. M., ki se tako skrbno na sanskrit skii- ni zmožen razpoznati, katere oblike predlogov so čuje, brže stariše, konsonantue: vo. S V «^«nov, iwuovucum.^. jv, o, », ali zlogi: ko, ov, Trd oreh bil bi za e imoioga M. objasniti oblike: so 9 O 9 ob 9 obo. Ruski jezik nima (kakor smo slišali v citatih iz ru« skih gramatik, posebno v citatu iz etimologije Beljav-skega) nikakih polglasov, ampak ima samo poine glase. Kjer je v staroslovenšcini in v slovenščini zlog s polglasom, tam je zlog s polnim glasom ali pa nika- kega zloga 9 9 ni v ruščini nizèk, pesèk 9 trd ; na priliko f besede: belèga f i imajo v ruščini poine glase: belago, nizok, pesok, tverd; a besede: misèl, pesèn, carstèv, custèv se po ruski v prozi kakor v poeziji vselej izgovarjajo in upotrebujejo kot enozložne : mijslj, pesenj, carstv, čuvstv; točno tako so besede: prijaznj, bojaznj, isskustv, bo-gatstv vselej dvozložoe. Gospod M., ki povsod pol- glase ali vsaj apostrofe sliši, se vé da takih besedi izgovarjati ne more, al Rusi jih prav lahko in gladko ruske besede veliko lože izgovarjajo; jaz tudi take po ruski izgovarjam 9 kakor pa nemške besede : ru8sischen Sprache u Cilj takih kompilatorjev je, žep si na-polniti z groši. Slavjanje pa, dokler se bodo učili slavjanskih jezikov pri nemških kompilatorjih, jih nikdar ne bodo znali. Slovenci, želeči navaditi se ruskega jezika, prečitajte najprej slovnico M. M ajar ja, za njim Miklosicha, za Miklo-sichem pa vzemite v roke uže ruske gramatike, posebo obli- « Ako je gosp. M. kaj čital o ruskem jeziku, čital je koslovje Poljivanova in skladoslovje Buslaje^a ; z nem samo kako nemško kompilacijo pod imenom „GrammUtik der škimi kompilatorji pa v pec f Pis. 248 „Staatsstreich", „Stampfschlagel", „Wachspflaster" itd. po nemški. Mnogo nerazumljivoga v staroslovenščini, med drugim tudi izgovarjanje mnogih besedí, nam postaja razumljivo, kadar ruščino dobro znamo ; kakor tudi narobe: nove slavjanske jezike še le takrat znamo, kadar staroslovenščino dobro znamo. Zato se v Rusiji staroslovenšcine uže otrok uči skupej z ruščino, ne še le gimnazijalec v 6. ali v 7. šoli. „Ruski polglas % in ruski predlog vu" si je tedaj gosp. M. v svoji kabinetni slovniôariji le izmislil ter ga je ,,neznalicam" oktroirah — Malim je mogoče marsikaj oktroirati, ali pri velikih narodih z razvitim slovstvom, kakoršno je rusko, tako jezikovo nasilije ni mogoče. (Dalje prihodnjič.) Književstvo. * Die orientalische Frage und die Krisis in Evropa. Von einem patriotischen SudJânder. Triest 1879. Nedavno je pod tem naslovom na svitlo prišla jako interesantna knjižica, ki razpravlja ,,turške zadeve in evropsko krizo." Izdatelj se imenuje patriotičnega Ju-goslovana, in če se ne motimo , je to v naših krogih dobroznan slovensk pisatelj. Že zavoljo tega, ker nam ni znano, da bi se bil do sedaj kak drug naših narod-njakov obširnejšega političnega delà te stroke lotil, je ta knjiga za nas Slovence tem zanimivejša, ker pisatelj odločno na avstrijskem stališči stoji in kaže, da je Avstrija poklicana, pa tudi zmožná težko orijentalsko in ž njim tudi jugoslovansko vprašanje korenito in popolnem rešiti. — Našim nemškim nasprotnikom, kateri nam tako radi in vedno očitajo, da so Jugoslovani sploh in vsi Slovenci še posebej izdajalci avstrijske ideje in privrženci Rusije, bo ta knjiga silen trn v pêti, kajti zdi se nam, da do sedaj še nikjer ni bilo tako odkrito-erčno dokazano, da prihodnost Avstrije le v slovanstvu leží in da njena korist odločno rešenje narodne ideje zahteva. Ker pa Rusija tudi za-se na istem stališči stoji, utegnejo ravno jugoslovanske dežele biti polje prihodnjega boja med Avstrijo in Rusijo, zato je naloga Avstrije, se že sedaj pripravljati na to borbo s severním velikanom. To je glavna ideja te patrijotične, pod vtiskom sreberne poroke Nj. Veličanstva pisane knjige. V navedeni cilj in konec je treba, da Avstrija današnjo politiko temeljito premeni, da se posebno današnji nesrečni in nadalje gotovo nemogoči dualize m odpravi, da se vsem deželam habsburške monarhije ne samo potrebna avtonomija, ampak tudi vsem njenim narodom ne samo v mrtvih paragrafih na papirji, ampak v dejenji istinita pravica narodnega razvoja dodeli. Pisatelj dokazuje, da je naloga vlade in novega državnega zbora, misliti na to, kako da bi se vsem narodom o tem enakomerno zadostilo , in kako da bi se vsi narodi po enakomerni vdeležbi noiranje in vnanje politike do vedno više omike in blagostanja pripravili. Ce tudi avstrijski Slovani rusko vnanjo politiko s toplim sočutjem pozdravljajo, je vendar tudi gotovo to, da zaradi tega nočejo postati Rusi. Njih zahteve ne se-gajo dalje, ko do tega, da v Avstriji ostanejo to, kar so — Slovani in da se jim narodna ravnopravnost in svobodno gibanje na domači zemlji zagotoví, vsaj imajo Slovani ravno tako, kakor vsi drugi evropski narodi, živo narodno čutstvo. Da pa Avstrija premogočni upliv Rusije na Slovane Turčije paralizira, naj ne drži križema rok — piše pisatelj pričujoče knjige — ampak naj si prisvoji Bosno in Hercegovino, junaško in brez strabú, kakor se mogočni državi spodobi, in še dalje čez Novi Pazar do Soluna gré. To so glavna načela gosp. pisatelja in reči moramo, da je ta načela bistroumno in v patriotičnem in narod-nem duhu na 4polahsvoje knjige razvil. On loci svoje delo v dva razdelka ; v prvem razdelku razpravlja glavni dogmatični zapojmek prave državne politike, v drugem razdelku pa obraća prvi razdelek na praktično polje. Prvi razdelek je glavno delo, katero kaže, da je duhoviti pisatelj čuda veliko knjig prebiral (on pozná celo francosko, italijansko in nemško politično literaturo) in jako bistroumno in logično celo gradivo vredil. Ce tudi se mi ne skladamo po vse z njegovo dogmatiko in izpeljavo dotičnih načel, vendar za-gotavljamo, da je zanimiva knjiga vse hvale vredna. Fr. Potočni k. * Aperçu des travaux sur le droit coutumier en Russie j par V. Bogišic, professeur de droit à ť Université ď Odessa, membre de plusieurs sociétés savantes» Ta knjižica slavnoznanega V. Bogišiča je v mnogih ozirih jako zanimiva. Iz nje nam je v elegantnom popisu spoznavati pravice, ki se ticejo šeg in običajev naroda ruskega. Piše nam dalje cenjeni pisatelj literaturo potopisno in poaebe omenja v Rusiji znamenitih etnografskih del, katera, kakor po vsej naobraženi Evropi, tudi tam nahajajo čim dlje tem več priljubijeaosti. Obilica zlatega zrnja je pred nami nakupičena in po imeni zaznamenovana, kakor na pr., poručila o jezici, mitologiji, tradicijonalni narodni literaturi, o narodnem pesništvu, o pripovedkab, katere hranijo, kakor v inih národih, tù v sebi vso rusko národno filozofijo. Ta hi-storični pregled dél, ki se ticejo prava navad in običajev ruskega naroda, nam je zeló po godi ter priporo-camo ga vsakemu naobražencu, iz areá želeč s pisate-Ijem, naj se pisateljska delavnost v tej meri vedno bolj razširja, kajti tem načinom ae pospešuje vednost. katera, ne poznajoč političnih in etnografskih mej, širi proaveto v vsem človeštvu. Naj bi tudi tudi naobraženi Slovenci čitali to knjižico! J. Charpentier. Miiogovrstne novice, * 13 milijonov in 548.000 gold. je dim odnesel. — Ce nas bralci vprašajo, kako to, jim odgovorimo, da po uradnem poročilu je v prvi polovici letošnjega leta, to je v 6 mesecih, avatrijaka vlada za tobak in cigare skupila ta znesek, po takem še za 195.693 gold, več kakor v istem času prejšnjega leta. In vse to — poka-dilo se je v dim. * Judov na Dunaji je čedalje več. Leta 1867. jih je ondi bilo 39.000, — tedaj uže blizo toliko, kolikor jih je dandanes v vsej Angliji. Po zadnjem številjenji ljudstva so jih pa na Dunaji uže našteli 105.000. Na Angleškem, Francoskem in tudi v Nemčiji ni veliko judov zato, ker v teh državah tem >,večnim barantaČem" nasproti stoji pametno ljudatvo, katero pozná reanost življenja in se ne dá oderati judom, ki raji kupčevaje postopajo, kakor da bi delali. Vlada v Rumuniji iu Srbiji imate tedaj prav, da se bojite vgnjezdenja judov in se zato branite, jim pripoznati ravnopravnost z dru-gimi svojimi državljani. * Strašna lakota v Kini. Ruski liât „Golos" pripoveduje : Poročila, ki jih prinaaajo ruski trgovci iz Kine, pravijo , da je tam strašna lakota in da pomrje na stotisoče ljudi, Ljudje cepajo na cestah in umirajo v groznih bolečinah. Ljudjé jedó mrliče, pa napadajo tudi žive ljudi, jih raztrgajo in pojedó. Vjeli so berača, ki je imei kos otročjega života v mavhi. Ko so ga 8praševali, je obstál, da že več časa živi ob človeškem mesu, ker se mu do mrličev gabi, in jih ne more pre-baviti. Nek mlad mož se je zgovoril s svojim očetom, da sta ubila nevesto, oziroma sinaho, in razdelila med sabo njeno meso. Očetje moré svoje otroke, in otroci svoje starise. Take groze in žalosti še ni bilo, kar avet stoji. %m dopisi. Z Dunaja 28. julija. — Ali pridejo ali ne pridejo? to je še dan za dnevom vprašanje, katero največ pre-žvekujejo tukajšnji judovski listi. Kdo pa so tišti, ki imajo priti? ^to menda uganejo naši bralci sami, ki vedó, da so Cehi liberalcem še zmirom hud trn v pêti, kajti će pride onih 44 poslancev iz Ceskega, kateri so dosibmal brbet kazali dunajski zbornici, zmešali bi jim ustavoversko štreno hudó in nesreôni dualizem, ki je takraj Litave njim gospodstvo v roke dal, utegne propasti. Zadnji^čas delà ustavakom pa še posebno toj sive lasé, da se Cehi razgovarjajo s Poljaki ter se bojijo, da bode ustavaški gloriji konec, če se Cehi porazumejo 8 Poljaki. Zato jim je uže milo slišati, da se je raztr-gala nit dogovorov nemškib Pemcev s prvaki českimi. Vendar se o tem motijo, če je res to, kar je v včeraj-šnjem listu „Osten" pisal, rekši, da „se nit razprav med Cehi in Nemci, če tudi je le tanjka nitka , vendar še od obeh strani naprej prede" in da je prvomestnik nem-škega kluba dr. Schmeykal objavil prvomestniku čeških zaupnih mož dr. Riegerju, da še ta teden bode volitev nemško-pemske komisije gotova, ki se ima konečno po-gajati s česko komisijo. Da bi tudi mi Slovani danes raji ko jutri slišali gotovo vest, da Će hi stopijo v državni zbor, tega pac ni treba zagotovljati. Kakor pa je prihod Cehov v državni zbor negotov še danes, tako nejasen je tudi še program Taaffe-ov, in če bi smeli — kar ta hip še nikakor nočemo — verjeti čenčam, ki jih je stara „Presse" podnaslovom: „Ein Interview mit dem Grafen Taaffe" uni dan razkladala, bil bi grof Taaffe o svoji politiki prav to, kar Slovenci imenujemo „šviga švaga čez dva praga", ki misli, da je vse storil, če je pripomogel, da je bilo 10 konservativnih poslancev iz vrste velikega posestva českega izvoljenih. Avstrija potřebuje radikalnega zdravila, da se reši propada, v katerega so jo tirali ustavoverci. Pri zadnjih volitvah je ljudstvo dosti glasno govorilo, da jim ne zaupa, saj so izgubili 50 poslanstev. Ali ni to, ali niso hude pritožbe o narodno - gospodarskem polomu dosti žive priče, da v Avstriji ne more dalje več tako ostati? Frevidnemu biti je pač treba ministru, katerega je zaupanje Nj. veličanstva pozvalo, da iz blata potegne zavoženi državni voz; al če vidi, da velika večina narodov za njim stoji, nima ga biti strah pred kliko, ki se je dosihmal drznila, v dunajskih judovskib listih koló merodajne politike goniti. „Audacem fortuna juvat", naj bode njegovo geslo in presukalo se bode kmalu vse na bolje. Ce narodni in konservativni poslanci pridejo v državni zbor, pa ne vedó, kakošne namere ima ministerstvo, lahko se primeri, da ti, ki so danes prijatelji njegovi, se vstopijo v opozicijo do njega. — Še drugo, kar radi kvasijo judovski liberalci, da begajo ministra Taaffe-a, je to, kar je nedavno přinesla „Grazer Ta-gespost" in je hipoma ponatisnila nova ,,Presse", češ, da je grof Hohenwart pisal nekemu odličnemu prijatelju, da „minister Taaffe le, kakor sv. Janez Izve-ličarju, pot pripravlja njemu (Hohenwartu)." Ker pa je Hohenwart „strah" ustavovercem, je hipoma dunaj-ska Judinja ponatisnila zlagano pismo. Ko je grof Hohenwart to izvedel, poslal je „Pressi" par vrstic, a katerimi na kratko pravi, da je celo pismo od konca do kraja zlagano (erlogen). A kaj stori Judinja? Ne, da bi bila na dobro vidno stran, kakor je „Tagespoštno" laž na čelo svojemu listu natisnila, natisnila je H o hen-war to vo pismo v skriti kot med „Mittheilungen aus dem Publikum"!! — Tako ravnanje, ki je celó prepo-vedano po tiskovni postavi, kaže nepoštenost dunajskih judov. Gledé na tako rokodelstvo ustavaških listov morala bi pač prva skrb konservativnega ministerstva biti, — če pridemo kedaj do tega — dasekorenito ustavi rokovnaštvo tacih tukajšnjih časnikov, ki „delajo javno mnenje"; če se to zadavi, zadavilo se bode tudi rokovnaštvo pritlikovcev, kakor so „Tagespošta", „Laibacher Tagblatt", „Cillier Zeitg." itd. Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 25. julija) imamo poročati sledeče: Deželni inženir gosp. Wičel dobil je nalog, da ogleda naprave zoper povodnje Unca v planinski dolini, in da preišce, kaj je treba popraviti in kaj še storiti. — Za napravo tehničnih stavb za brambo savskega bregú pri Gorenji Savi nad Bés-nico se je deželni odbor obrnil na deželno vlado. — Vodja deželne vino- in sadjerejske sole na Slapu gosp. Rih. Dolenec bode po 15. avgustu t. m. šel na Do-lenjsko, kjer bode— po dogovoru s kranjsko kmetijsko družbo, katera je za to potovanje si od ministerstva iz-prosila državne podpore — po več krajih podučeval o pridelovanji vina in sadja. — Sklenilo se je, da se oni najdenci kranjskih mater, kateri so od leta 1877. v dunajski najdenišnici, oziroma iz dunajské najdenišnice na rejo oddáni, vzamejo na Kranjsko v rejo. — Deželni odbor je pritrdil, da se pomocnému učitelju v Cerkljah določi 360 gld. remuneracije na leto, in za solo v Vélikem Gabru dá 100 gold, subvencije iz normalno-šolskega zaklada za notranjo opravo. — Skupsčina antropologov in prazgodovi-narjev, katero smo napovedali o zadnjem našem listu, je, kakor je po programu obravnav bilo določeno, trajala dva dni, v ponedeljek in torek. Sešlo se je precej tujih odličnih učenjakov, ki so razpravljali zanimive reči. Dvorana bila je obá dva dni precej polna občinstva, ki je pozorno poslušalo predavanja in debate o njih. Po predlogu gosp. Dežmana je predsedoval skup-ščinam pl. H och s tetter, c. kr. dvorni svetnik in načelnik c. kr. dunajskih muzej; zapisnikarja pa sta bila gosp. Dežman in dr. Much. Majhna razstava mnogih starin in narodne nošnje naših Kranjic bila je zanimiva. — Drugi pot kaj več o tem shodu. Ne moremo si kaj, da ne bi omenili , kako breztaktno in — reči moramo naravnost — kako neumno je „Laibacherica" napove-dala skupščino „antropologov", ko je dolgem spisu pri-taknila „den unseligen nationalen Hader als wenig em-pfehlenswerthes Aushângeschild fur unser schones Land"! Ce je narodni prepir „ein wenig empfehlenswerthes Aushângeschild", vprašamo „Laibacherico": kdo pa so tišti, ki netijo „narodni prepir"? Ali mi, ki v svoji slovenski domačiji zahtevamo pravice, ki nam naravno in postavno gredó, ali pa vi tujci in renegati, ki nam jih jemljete? Naj bi „Laibacherčin" pisec bral Dežmanove „proklete grablje", pa bo lahko sodil, kdo delà prepir. Zato ni bila ,,Laib." modra, da je očitala, kar naj bi bila raje — zamolčala! — Česar smo tri dolga leta pričakovali, zgodilo se je na veliko radost vsem domoljubom 25. dne t. m. — po prečastitem gosp. knezoškofu dr. Pogačarju je bil namreč gosp. Karol Klun, častiti naš deželni in državni poslanec, vmeščen na baron Ravberjev beneficij. — Občespoštovani vodja tukajšnje c. k. finančně direkcije gosp. Alojzij Christ je prosljavljen za c. k. dvornika svetnik a. — Gosp. Janko Pajk je postal profesor v Brnu. 250 V občnem zboru „narodne tiskáme", ki je bil uatavaki od leta 18 71. (katera gotovo se danes 27. dne t. m., so bili v upravni odbor voljeni gospodj dr. Ahačič V. Pfei 7 man. M. Kreč fer 7 dr. Pap dr. Dre, dr. Dominkus, Fr. Hren, Fr. Kol J. Kušar, dr. Mošé, dr. Munda, Ferd. Souvan, J. Střzelba, 7 med njimi obstoji), ampak proti njegovi vnanji politiku Poslancev v državni zbornici je skupaj 353 med 131 novih mož. Časniki te poslance razvr- temi Je in dr. Zarnik. Slavni 7 Tekavčič stujejo v dve vrsti: liberalce in konservativceia »jak gosp. D Jenk 7 datelj neumrjoče pesmi „Naprej zastava Slave" skla je iz mislijo 7 da na Ceskem je izvoljenih 48 liberalcev, 44 pa konservativcev, skupaj 92 7 na Moravském 17 libe ralcev, 19 pa konservativcev, skupaj 36 na S1 e z- Beligrada přišel na počitnice na svoj dom na Gorenj- kem 10 liberalcev, a noben konservativec, —» v doljni skem. Avstriji 8 liberalcev, 9 konservativcev, skupaj 17 Dr. Kraus je po dolgem trpljenji vsled ropar- na Solnograškem 2 liberalca, 3 konservativci skega udarca na glavo v Skofji Loki umri. Hudodel-nika še nimajo; naj bi se bistroumnemu sodniku gosp PaJ cev na T i r o 1 s k e m sku- liberalcev in 9 konservativ- 7 , skupaj L. Ravnikarju posrecilo? kmalu na sied priti moriveu ! konservativea 18 7 v Predariskem 1 iiberalec 7 7 skupaj ; Ravnokar nam je došla žalostna vest ) da je ralcev, 8 konservativcev, skupaj 23 na Stajarskem 15 libe 7 na Kranj skem liberalca, 8 konservativcev, skupaj 10 gospá Marija Bradaška, sopruga kr. gimnazijskega ravnatelja zagrebškega gosp. Fr. Bradaška po kratki skein 8 liberalcev in 1 konservativec, skupaj a teški bolezni 24. dne t. m. v Li piku umrla. Bila je rajnka z dušo in telesom Slovanka, zato z njenim v Istriji 3 liberaici in 1 konservativec na Koro- na G oriš ke m 3 liberaici in 1 konservativec, skupaj skupaj 7 8oprugom in rodovino njeno vred na grobu domorod- v Trstu 3 liberaici in 1 konservativec, skupaj kinje žaluje domovina 7 v naša ç Dalmaciji 1 Iiberalec, 8 konvervativeev, skupaj 7 Na Vrhniki je v nedeljo zvečer nastal hud v Galiciji 5 liberalcev, 58 konservativcev, skupaj požar, ki je vpepelil okoli 40 poslopij, med katerimi 26 hiš; tudi 8tolp cerkve je zgorel, in ječaokrajne sodnije bila krčmi, kako, nismo izvedeli. Nesreča je tem veča, ker lani 63 > v Bukovini liberalcev 7 paj 7 po takém 147 liberalcev 7 konservativci, sku- 179 pa kooserva je v nevarnosti. Nastal je oginj v neki majhni tiveev. Se obnašanje v državnem zboru bode ka žalo ali je ta razvrstitev popolnem resničoa aii ne» avgusta je bil tudi strašen požar; v novi nesreći Vsakako većina konservativnih poslancev je gotova, J« to se sreća 7 da so razen pogorelcev 7 VSl drugi pa ne ravno velika. zavarovani. Pjesv. cesar je po povodnjah in toči poško- Ravnokar nam je došla vesela novica, da dobro- dovanim Stajercem iz svoje zasebne blagajnice daroval znani rodoljub gosp. Ivan Do li nar iz Trsta pride za 10.000 gold. poštarja v Skofjo Loko. Narodna stvar v Trstu zgubi — Pod naslovom: „Ende des deutach-čechischen veliko po njegovem odhodu, Loka pa pridobi izvrstno Ausgleiches" donaša zadnji list „Pol. Frag." prežalostno národno moč. ( Vabilo na veselico pod milim nebom na vrtu ci-talniske restavracije), katero o lepem vremenu pri- ll o dnj o nedeljo 7 avgusta napravi čitalniško dru- štvo s sledečim programom : Ha vi asa braco. zbor. 7 N edve d zbor z bariton- « «amoBpevom. spev (nov). Vogel — „Cigani poje gosp. Meden, bariton-samospevom. ajic zbor (nov). ljivi zbor. Ž a j i c „Padajte „Zvezdi", 3) Ileidrih — „0 tihi noči", čvetero- „Lovačka", zbor s tenor-samospevom, katerega „Bura", „V naravi", ša- 8) Mašek — „Bleško jezero", zbor. 9) novico, da ni več upati na mirno spravo med Nemci in Cehi. In ker je ta časnik v dotiki z merodajnimi osobami obeh strank in je videl in vedel, da nemški Pemci ne marajo sprave, zato smemo misliti, da ne piše, kar Wir freuen uns iiber den Ausgang nicht, weil er uns seifc m resmeno. tem članku pravijo „Pol. Frag. 77 7 Monaten vor Augen stand, aber es ist gut, dass der Humbug aus der politischen Tagesliteratur endlich ver- schwindet." E isenhut EÍ8en hut zbor z Iz Turcije. Finančni minister je sultanu poro- čilo izročil o stroških zadnje vojske. Ti stroški zna šajo 45C0 miljonov frankov (frank = 40 kr.) Pravijo „Davoria", zbor (nov). 7 ) Začetek veselici 7% uri zvečer. čitalnice 30 kr. 7 za vsacega druzega Med petjem godba. da je to poročilo sultana zeló potrlo; zakaj? ne vemo Vstopnina za ude saj ima pri Angležih in drugih judih še kredita dovolj. 40 kr. Odbor čitalnicin. Novičar iz domaćih tujih dežel. Popravek. V zadnjem listu se je v dopisu „iz Rusije" pri razkaldanji naredila neljuba napaka. Zadnji dve vrsti 0 238. strani bi morali stati še le na 239. strani med 14. in 15. vrsto. Dunaja, — Crni oblaki se v prihodnjem državnem zboru kupičijo na Andrassyevo turško politiko. zadnjem zboru je konservativna stranka in njen načelnik grof Hohenwart glasovala za Andrassyevo ori-entalno politiko zato, ker se je do onega časa vrtila tako, da so poslanci naše stranke si mislili: „medveč hudimi rečmi izvolimo si manj hudo." Al takrat se nikomur ni dozdevalo, da bode minister Andrassy še le po krvavi obsedi Bosne in Hercegovine s Turčijo pogodbo sklenil, katera bode malo zlo čez noč prestvarila v veliko, silno nesrećo. Zdaj pa je avstrijsko-turška pogodba (konvencija) rahlo véz med konservativnimi poslanci in pa med ministrom Andrassyem popolnem raz trgala. Opozi- cija proti grofu Andrassy u je s tem se zopet oživila in se ne bo obraćala samo proti zvezi Andrassyevi z Listnica vredništva. Gosp. j. p. v T 17 Poslanega << ne moremo natisniti, želee, javni polemiki. da je 7 iz ozira na obé strani, konec Žitna cena V Ljubljani 23. julija 1879. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 83 kr banaške 8 gold. 14 kr turšice 4 gold. 60 kr soršice 6 gold 93 kr rži 4 gold. 39 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 4 gold. 39 kr ajde 5 gold. 4 kr ovsa 2 gold 93 kr Krompir 3 gold. 20 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Blaznifeovi nasledniki v Ljublj