Poštnina plačana v gotovin! DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ST. 24 • 8. JUNIJA 1956 • LETO XV • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El OB RAZPRAVAH O REFORMI ŠOLSTVA Od kod (oliko kolainl? Pravzaprav bo z e mesec dni odkar $o bili objavljeni (glej »Prosvetni delavec*, številka 9, z dne 11. maja 1956 pod naslovom »Visokošolski profesorji so kritično ocenili teze komisije za šolsko reformo*) zaključki razprave v društvu visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev o tezah za reformo osnovnega šolstva. Kljub temu se zdi, da še ni prepozno zapisati ob teh zaključkih nekatere misli, ki se človeku porode, ko jih prebira. To predvsem ni prepozno zaradi lega, ker so o omenjenih zaključkih kot argumenti za določeno stališče (proti enotni osemletni osnovni šoli) s kaj čudnih pozicij načeta nekatera bitna družbena načela. Naš namen torej tokrat ni spuščati se o polemiko o tem, ali je osemletna enotna šola srečna rešitev * reformi našega šolstva ali ne (o tem so sindikati povedali že povsem jasno svoje mišljenje), ampak bi se omejili le na nekatera načelna vprašanja iz omenjenih zaključkov. Glavno pozornost v omenjenih zaključkih vzbujajo tele misli: prvič, neverjetna bojazen za družbeno usodo nadarjene mladine: drugič, strah pred previsoko zastavljenimi cilji; tretjič, bojazen, da se onemogoči razlikovanje med otroci s sposobnostjo za abstraktno mišljenje in otroci z nagnjenjem za praktično delo. Te misli vsekakor zaslužijo veliko pozornosti, ker so neverjetno važne za koristen napredek in razvoj ne samo sodobne napredne šole. temveč družbe kot celote, in je vredno ob njih malo več razmišljati. Zato kar k stvari! Nadarjeni so ogroženi ? Prvič. Kako je z usodo nadarjene mladine; ali je upravičena bojazen in zaskrbljenost za njen razvoj? Če hočemo stvarno odgovoriti na tako zastavljeno vprašanje, Potem si moramo najprej odgo-°oriti na tole: kdo pa so sploh Padarjem otroci? Ko iščemo odgovor na to vprašanje, spoznamo, da imamo opraviti z ogromno večino duševno normalno razvitih otrok in z določenim odstotkom duševno manj ali slabše razvitih otrok. To je Prva razlika med otroci in njihovo nadarjenostjo in njej je treba posvetiti v šolskem sistemu posebno pozornost na ta način, oa ustanovimo posebne šole za duševno defektno mladino. Poleg te naravne razlike je opazna med duševno normalno razvitimi otroci razlika v tem, da *® eni dobro, drugi slabše uče. K navado nam je prišlo, da to razliko med otroci vrednotimo izključno gledano s katedra in redovalne beležnice in zato klasificiramo dobre učence kot 'nadarjene*, slabše kot >manj nadarjene*. Življenjska praksa tako delitev kajpak nenehno korigira, saj vendar niso redki primeri, da vstanejo tako imenovani vzorni Učenci nekje v ojnicah povprečnega uradniškega konjička* in k°t intelektualna osebnost prav nič ne pomenijo, medlem ko drugi, ki so se o šoli lovili med Povprečnimi, zelo pogosto poka-Zejo v življenju širše duševne di-rnenzije. Kot nobene zadeve tudi e8a primera ne gre posploševati, vda drži pa kot pribito, saj je i noj na kopice dokazov, ki niso p osamljeni primeri. j I* vsega povedanega izhaja, je pojem nadarjenosti treba .^oljiteje osvetliti ne le zgolj s 0 afišča šolskega katedra in redo-. a‘Oe beležnice. Predvsem se je n*ba ozreti v življenje mladega .araščaja in tam iskati ugodnih . neu.godnih činiteljev za dušev-1 razvoj mladega človeka. Ko ^■ zapustimo učilnico in stopimo življenje, v katerem otrok živi, .Poznamo lahko neverjetno zamo-an mozaik najrazličnejših opli-,°°> ki oblikujejo duševnost mla-človeka. Tu je že opaziti tprotnne razlike v materialni kul-uri okolja, v katerem raste otrok, trik s šoojim prometom, elek-ij , ’ radijem, visoko razvito h7u m° organizacijo in človeško Zifro z neverjetno silo mobili-, a duševnost mladega človeka; sj. s‘a/° podeželje tega vpliva s/,°,T3/ ne P°7-na ali pa je zelo iznU^J1' Mesta so nadalje žarišča nih&žencev, vzgojnih in kultur-j,, „ ustanov ter so neverjetno dt?-en činitelj pri vplivih na ifZSePn°št mladine. Vsega tega žgi3'0 Predeli nerazvitega pode-tula mn°go manj. Končno so gi starši in njihovo razmerje ,Vzgoje in izobraževanja, ki je s^fda v veliki meri družbeno-ffidlno in ekonomsko pogojeno: r)J„o znajo in zmorejo biti sami gojitelji svojih otrok in koliko m morejo v njihovi duševni rasti obTk8**1’ uplini na njihovo ne zanika, da obstaja določen odstotek po naravi izredno nadarjenih posameznikov, tako imenovanih talentov, katerih usoda pa je o veliki meri odvisna od splošnih družbenih pogojev, v katerih doraščajo.) Ko torej razglabljamo o >na-darjenih* in >manj nadarjenih* otrocih, imamo socialistično usmerjeni ljudje pred očmi predvsem to skrb, kako omogočiti v družbenem smislu enake pogoje za duševno rast mladih ljudi. Seveda se ne vdajamo iluzijam, da je to moč doseči preko noči in z izdajo ene ali več uredb. Ta sprememba zahteva temeljitih preobrazb v materialni in duhovni kulturi naše dež.ele. Toda, tako daleč pa vendar že smo, da smo se v desetih in več letih po revoluciji — socialistični revoluciji — otresli mišljenja, da so >nadarje-n,i< samo tisti otroci, ki žive pod družbeno ugodnimi pogoji za duševni razvoj in ki so jih starši »določili* za »nadarjene* ter jih z vsemi silami tišče skozi šole. Po desetih in več letih po revoluciji je namreč že čas, da se zavemo, da so nadarjeni tudi štvu otroci, ki zaradi objektivnih družbenih pogojev v šolski klopi ne napravljajo vtisa tnadar jenih* otrok. In če si od reforme naše šole kaj obetamo v doglednem času, potem si obetamo to, da bo v določenem časovnem razdobju odpravila to veliko socialno krivico, ki nam jo je zapustila razredna družba v neslavno nasled- nasprotju z družbo neizobraženih garačev in izobraženih gospodarjev, ki so jo tako radi razlagali kot družbo >nadarjenih* in ^nenadarjenih* ljudi. Človek se res ne more znebiti občutka, da bi bil dejansko nevaren eskperiment s celo našo generacijo takole poigravanje s pojmi o »nadarjenih* in »nenadarjenih* otrocih in merjenje na milimetre, česa vsega nismo dali o osnovni šoli tistim, ki imajo k sreči ose družbene pogoje, da duševno lepo dozorevajo, če bi pozabili, da je usoda materialne in duhovne kulture ter socialističnih družbenih razmerij dežele odvisna od tega, v koliki meri bomo znali premagati ose tiste težke ovire, ki tisočem in tisočem od teh onemogočajo priti do tiste osnovne izobrazbe in vzgoje, ki je sodobnemu človeku danes neob-liodno potrebna. S tega vidika, kaže, je treba gledati na problem usode »nadarjenih* otrok, ker samo tako se nam pokaže problem o svoji pravi luči. Gre za tole: ali imamo pri razmišljanju o usodi »nadarjenih.-c otrok pred očmi vso generacijo, ali samo tisti njen del, ki se zaradi objektivno povoljnejših družbenih pogojev uspešno duševno razvija. Odgovor je povsem jasen: gre za skrb vse generacije, ker to ne izključuje potrebne skrbi že tistemu njenemu delu, ki že duševno uspešno prosperira. Pri prebiranju zaključkov po razpravi v društvu visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev o reformi osnovne šole pa se človek ne more znebiti vtisa, da ta osnovna resnica, na kateri mora biti zasnovana naša bodoča, šola, vendar še žal ni povsem jasna. Vsaka taka nejasnost pa bi bila dejansko usodna, če ne bi bila dokaj osamljena. Previsoki cilji Drugič. Kaj je z bojaznijo pred previsoko zastavljenimi cilji bodoče osnovne šole? V zaključkih razprave o dru-visokošolskih profesorjev Pi na umske sposobnosti mladine do 15. leta. (Tako se n. pr. zahteva na več mestih in o raznih variantah od te mladine ikritičnost*, »umska samostojnost*, sposobnost Kot »previsok cilj* je torej imeti prvič, >kritičnost in umsko samostojnost* in drugič >spo-sobnost opazovanja in razumevanja razvoja o prirodi in o družbi*. Avtorji o zaključkih, žal, ne povedo, kaj bi bil >nor-malen cilj*, če je omenjeni previsok. Prepuščajo nas logičnemu sklepanju. Po logičnem sklepanju pa pridemo do spoznanja, da je »normalen cilj* osnovne šole nekaj nasprotnega od tega, kar je v tezah. To pa bi bilo, prvič, nekritično sprejemanje in umska nesamostojnost otrok do 15. leta, in drugič, statično, mehanično, metafizično osvajanje učnega gradiva s podatki o prirodi in družbi, brez istočasnega povezovanja posameznih dejstev v medsebojno zvezo. Če je ta logično izvedena postavka točna, potem menijo avtorji omenjenih zaključkov, da je prezahtevno pričeti oblikovati otroka o samostojno osebnost že o osnovni šoli, ampak da je v tej dobi treba ohraniti staro učno metodo mehaničnega posredovanja znanja, ki so jo napredni pedagogi po vsem svetu že zdavnaj zavrgli. To se pravi, (Nadaljevanje na 7. strani) Tudi v Bukarešti, glavnem, mestu Romunije, skozi katerega je tovariš Tito potoval v Moskvo, so našo delegacijo prisrčno sprejeli OBISK TOVARIŠA TITA V SOVJETSKI ZVEZI V KORIST MIRU IN NAPREDKA SOCIALIZMA V soboto, 2. junija, je tovariš Tito prispel v Moskvo. Z njim so prispeli v glavno mesto Sovjetske zveze tudi tovariši Edvard Kardelj, Koča Popovič, Mijalko Todorovič, Jakov Blaževič in drugi. Nad pol milijona Moskovčanov je izredno prisrčno in toplo sprejelo in pozdravilo jugoslovanske goste. V torek so se začeli politični razgovori jugoslovanskih in sovjetskih državnikov. Potovanje tovariša Tita iz teljstva so sad ljubezni, ki jo goje Beograda v Moskvo se je spreme- sovjetski ljudje iz vsega srca do niilo v množično manifestacijo jugoslovanskih narodov.« Ostali prijateljstva romunskega, mol- sovjetski listi pa so pisali, da je davskega; ukrajinskega in ruske- razen »sto tisočev Moskovčanov, ga naroda z jugoslovanskimi na- ki so na ulicah glavnega mesta najdemo tudi tale ' odlomek: i rodi Ljudje so se zbirali na Sovjetske zveze pozdravljali to- >... teze postavljajo splošnoob- železniških postajah in vzdolž variša Tita, tudi milijon ostalih vezni osnovni šoli deloma pre- ■ proge ter vzklikali tovarišu Titu, sovjetskih državljanov po radiu visoke cilje in prevelike zahteve Jugoslaviji in prijateljstvu z na- in televiziji spremljalo sleherni širni narodi ter prosili naše vo- korak in vsako besedo predsedni- dilne tovariše, naj se ob vrnitvi ka Tita ob njegovem prihodu v vsaj za nekaj ur ustavijo pri njih, Moskvo.« Ob veličastnem spre j e- da bi se lahko porazgovorild, da mu v Moskvi pa obširno piše ves , , , bi jim povedali, kako cenijo Ju- svetovni tisk, ki posveča sovjet- opazovanja in razumevanja len-1 goslavijo in njene voditelje. To je sko-jugoslovanskemu srečanju izredno veliko pozornost. Topla čustva, s katerimi je sovjetsko ljudstvo sprejelo jugoslovanske državnike, so odraz tesnega prijateljstva med narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije, ki še bolj razširilo in okrepilo, da bi še več koristilo svetovnemu miru in napredku socializma. In končno je sprejem, ki so ga sovjetski ljudje priredili tovarišu Titu in njegovim sodelavcem, dokaz ugleda naše socialistične domovine, priznanje naših naporov za izgradnjo socializma v Jugoslaviji in za zmago načel miroljubne aktivne koeksistence v mednarodnih odnosih. Obisk tovariša Tita v Sovjetski zvezi ima seveda izrazito delovni značaj. Predvidenih je več razgovorov s sovjetskimi voditelji o vprašanjih sovjetsko-jugoslovanskega sodelovanja in o perečih mednarodnih problemih. Tovariš Tito bo s svojim spremstvom obiskal razen Moskve še Leningrad, Stalingrad, Krasnodar, Novorosijsk, Soči in Kijev. Med potjo se bodo politični razgovori nadaljevali. Dne 23. junija bodo naši voditelji odpotovali iz Sovjetske zveze. Te dni najbrž ni nikogar, ne pri nas ne v Sovjetski zvezi in tudi ne v drugih deželah, ki ne se je v zadnjem letu na temelju bi bil trdno prepričan, da pome-načel, objavljenih v Beograjski j ni obisk tovariša Tita v Sovjetski deklaraciji, močno okrepilo. Ta j zvezi novo etapo v krepitvi vse-prijateljska čustva pa so tudi stranskega sovjetsko-jugoslovan-odraz skupne želje narodov obeh skega prijateljskega sodelovanja dežel, da bi se sovjetsko-jugoslo- v korist narodov obeh dežel in vansko sodelovanje v bodočnosti svetovnega miru. O NEKATERIH VPRAŠANJIH NAŠEGA KMETIJSTVA Napredek kmetijstva je neločljiv od socialistične preobrazbe vasi Ko smo zadnjič poročali o zasedanju predsedstva Centralnega sveta ZSJ, smo obljubili, da se bomo danes posebej pogovorili o kmetijstvu, saj so drugi dan za-; sedanja razpravljali o njem skupno s predsedstvom Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev Jugoslavije. Nekaj dni kasneje je zasedal tudi glavni odbor Zadružne zveze Jugoslavije j in je ob tej priložnosti tovariš Edvard Kardelj govoril zadružnikom o nalogah naše zadružne politike. (Njegov gover je bil v ce- -P?. . (ega ne upali in dene družbenega razvoja, sposob-1 bilo potovanje, kakršnega še ni loti objavljen v »Ljudski pravici« Z veličastnega sprejema tovariša Tita v Moskvi. Tovariš Tito, Vorošilov in Hruščev zapuščajo kijevsko železniško postajo v Moskvi ne hoteli, potem bi ostali po mi- nost »razumevanja prirodoznan-selnosti v zaplatah samega vase stvenih temeljev procesov, s ka-zaljubljenega meščana, ki ima terimi se delovni človek ukvarja sebe in svoj zarod edino za *na- v svoji ožji praksi* itd.) dar jene* in bi dejansko zanemarili Primeri, ki jih nav a ji , . . ------------ Primeri, ki jih navajajo za- stotisoce nadarjenih, dejansko ključki omenjene razprave v dru- doživel noben državnik. Sprejem v Moskvi pa je začudil celo tiste, ki so napovedovali, da bo Moskva zelo prisrčno pozdravila tovariša Tita. »Izvestja« pišejo: »Več sto tisočev Moskov oblf]^n^eljeo, ki torej vplivajo na člooTf^ duševnosti mladega —j,-,,,,,, ut-jun s ko kijucki omenjene razprave o aru- pišejo: »v ec sto tisočev jvioskov- Prete i, ie, t°rel na I aad ar jenih, do katerih ima socia- štvu visokošolskih profesorjev in 1 čanov je naravnost z dela v pi- skih ' , 1 cmuelji. od ekonom-, h sl tena družba svoje zgodovinske znanstvenih delavcev kot dokaz sarnah, iz tovarn in šol odšlo na turnih Ch"° socla'n[ \ d° čisto kul- obveznosti, če hoče slediti razvoju o »previsokih ciljih*, ki jih za-\ ulice svojega glavnega mesta, da v. "i T)fi va) vx omogodda strokovno vod- glede n3 tsko n3glo ndrdscdnje * *x j n. z. _ m. vy. vid pl pri tem neposredno gmotno korist), bo vezan na zadrugo, brez nje ne bo videl svojega napredka din več hrane kot predlanskim, letos pa jo bomo uvozili za 45,5 milijard dinarjev. Izboljšanje m še več 1)0 Pndelal kmetijske proizvodnje je torej eno -------------------- izmed poglavitnih vprašanj, ki naj omogočijo ureditev in postopno ustalitev notranjega tržišča, s čimer je najtesneje povezano postopno izboljšanje življenjske ravni delavcev in uslužbencev. Pospeševanja kmetijstva ne moremo ločiti od socialistične, preobrazbe vasi črte naj bi izdelali tudi v okrajih in občinah. Pri planiranju se ne smemo omejiti več le na povečanje obdelovalnih površin, omenjenih agrotehničnih ukrepov itd Slone naj na planu uporabe novih sodobnih proizvajalnih sredstev in vseh možnih agrotehničnih ukrepov, ki jih lahko uvajamo vzporedno, naslonjeni na organizacijsko vlogo zadružništva, posestev, zbornic itd. Če bomo sestavili take plane, bo moč tudi časovno določiti posamezne naloge in cilje socialistične preobrazbe vasi. To ni tako nevažno, kot Danes smo že soglasni s tem, da v naših pogojih nikakor ne smemo ločiti pospeševanja kmetijske proizvodnje od socialistične preobrazbe vasi, čeprav bi se na prvi pogled zdelo, da je glavna stvar večja kmetijska proizvodnja. Nekateri namreč zagovarjajo tezo, da je sedaj glavno pospeševanje kmetijske proizvodnje, naloge socialistične preobrazbe vasi bomo obravnavali pa kasneje. To bi pomenilo, da moramo usposo-biti individualno kmečko gospodarstvo za razširjeno reprodukcijo, neodvisno od socialistične preobrazbe vasi. Pot, ki jo priporočajo — tako je dejal tovariš Kardelj — bi pomenila prepustiti vas njeni lastni stihijski, socialni in ekonomski diferenciaciji, da bi tako na široko odprli vrata kapitalistični stihiji, t. j. krepitvi dela privatnih kmečkih proizvajalcev na račun šibkejših. Nekaj kmetov bi obogatelo, preobrazili bi se v glavnega činitelja razširjene, reprodukcije. Seveda naša socialistična družba ne more tvegati tgkega koraka, saj še ne more odreči zaščite malega kmečkega proizvajalca pred kapitalističnim izkoriščanjem. In to bi dalje privedlo do zaostritve razrednih protislovij na vasi, kar bi ogrozilo politično stabilnost in bi pomenilo zastoj socialističnega razvoja vasi. Če bi se to zgodilo, bi morali z administrativnimi ukrepi poseči na vas, kar pa bi spet povzročilo nazadovanje kmetijske proizvodnje. »Nesmiselno bi bilo torej zavzeti se za tako smer naše politike v kmetijstvu, ko že vnaprej vemo, da bi prišlo v kratkem v . politični in. ekonomski konflikt z vsem našim socialističnim razvojem,« je dejal tovariš Kardelj nš zadružnem plenarnem zasedanju. Podružbljenje razširjene reprodukcije Sedaj se pred nas postavlja vprašanje, kako naj pospešujemo kmetijsko proizvodnjo, da bo istočasno zagotovljen razvoj socialističnih družbenih odnosov na vasi. O tem smo si nabrali že precej izkušenj. Ob znani reorganizaciji kmetijskega zadružništva je nekaj kmetijskih delovnih zadrug le ostalo in se naprej razvijajo. Zakaj so ostale? Tovariš Kardelj navaja tri činitelje :ali so imele zadruge precej zemlje iz družbenega zemljiškega sklada, ali so bila vložena pomembnejša družbena sredstva v investicije, ki so spremenile značaj proizvodnje, ali pa je zadruga razpolagala z znatnejšimi sodobnimi sredstvi proizvodnje. V vseh treh primerih gre za znatnejše družbene sklade, ki so povečali dohodek zadružnikov. Iz tega sledi, da pot k »socialistični preobrazbi vasi ne vodi z mehaničnim in kam-panjsko-agitacijskim združevanjem zemlje ter uvajanjem primitivnih oblik skupnega dela. temveč z ustvarjanjem ustreznih družbenih skladov v kmetijstvu in s tem podružbljenjem osnovnih sredstev za proizvodnjo. Temu smotru mora biti prilagojena vsa naša splošna zadružna organizacija. Z njo mora prav družba postati glavni nosilec procesa razširjene reprodukcije v kmetijstvu, ko obenem omogoča ustvarjanje družbenih skladov v kmetijstvu za investicije in krepitve družbenih sredstev za kmetijsko proizvodnjo. V tem procesu bodo nastajale razne socialistične oblike ekonomskih odnosov, pa tudi delovne zadruge in razne druge organizacijske oblike združevanja zemlje in dela, toda v kakovostno spremenjenih razmerah«. To je najkrajša pot k socialistični preobrazbi vasi in le to po- Upruva metalurške industrijske šole Ravne na Koroškem razpisuje »prejem učencev v šolskem letu 1956/57 za izučitev sledečih poklicev: a) ključavničarja, strugarja, rezkalca, brusilca in kalilca; b) talilca Siemens Martinove peči, talilca elektropečt, valjavca m »trojnega kovača. Pravico do vpisa imajo državljani FLRJ , , . za poklice pod točko a) stari od 14 do 17 let, ki so uspešno dokončali j razrede gimnazije ali 7 razredov osnovne šole ter zadostili splošni fclSza pokfice°pod točko b) stari od 15 do 18 let, ki so uspešno dokončali 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole. Kandidati, ki imajo višjo izoorazbo in boljši učni nspeh ter otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja imajo ob danih pogojih prednost pri sprejemu. ... Prijave sprejema uprava šole osebno ali pa po pošti od 1. junija do 31. avgusta t. 1. Kandidati morajo predložiti upravi šole sledeče 1. Lastnoročno pisano prošnjo (kolkovano z din 30 in 20 din v gotovini) z navedenim točnim naslovom in pošto; 2. zadnje šolsko spričevalo — odpustnico o dopolnjeni šolski obveznosti; ... 3. izpisek iz rojstne matične knjige; . , 4. zdravniško spričevalo z rentgenskim pregledom pljuč v protituber-kuloznem dispanzerju; 6. odjavnico'matičnega nrada o stalni spremembi bivališča prinesejo učenci, ki bodo stanovali v Domu učencev metalurško industrijske šole °b Kuk*se prične prve dni septembra. Učenci, ki bodo sprejeti, bodo obveščeni pismeno. Pomanjkljivo opremljeno prijavo ne bomo upoštevali. Učna doba traja tri leta. Pouk je teoretičen v šoli, a praktičen v šolskih delavnicah pod vodstvom strokovnih učiteljev. V času šolanja prejemajo učenci mesečno nagrado; za poklic pod točko a) od 1500 do 4500 dinarjev, za poklic pod točko b) pa od 1500 do 5500 dinarjev, kar je odvisno od učnega uspeha v šoli in v delavnici m razreda, ki ga "^Socialno šibki učenci, ki so marljivi in pokažejo, najmanj dober uspeh v šoli ob zaključku I. polletja lahko zaprosijo za dodelitev štipendije Železarno Ravne na Ravnah na Koroškem. Med počitnicami pri- - 1 r________ _______nonlnnnni nrlmnr nh cpm pstni na nlacanl Učenci izven Raven, ki želijo stanovati v Domu učencev metalurške industrijske šole. morajo to navesti v prošnji. Dobrim ucencem prispeva ■ del stanarine, ustanovitelj, t j. železarna Ravne. Trije obroki hrane stanejo v »Domu železarjev« 4200 dinarjev, a malice, stanovanje m pranje posteljnega in osebnega perila 800 din. Vzdrževalnina se mora plačati vnaprej. Kavne na Koroškem, ». aprila 195» indnstrljske šole, RAVNE NA KOROŠKEM Strojni park naj bo pri zadrugah Strinjamo se, pravijo nekateri, da naj ima zadruga to »veliko« mehanizacijo, ki si je kmet ne more kupiti in ki bi bila zanj nerentabilna. Toda — tako pravijo — če si želimo naglega napredka kmetijstva, dajmo kmetu male stroje, s katerimi bo laže in bolje obdeloval zemljo. »Majhen stroj za majhno posestvo,« je njihovo geslo. Le-to pa je v naših j pogojih ekonomsko nesmiselno in | nasprotno socialističnemu razvoju vasi, opozarja tovariš Kardelj. To bi pomenilo konserviranje drobnega kmečkega gospodarstva. Seveda je v socialistični organizaciji proizvodnje potreben tudi majhen stroj. Toda o tem naj odloča ekonomski činitelj, ne pa težnja, da bi podprli drobne kmetijske proizvajalce in si mislili, da tako pospešujemo kmetijsko proizvodnjo. Ko smo že pri strojih, si zastavimo vprašanje, kje naj bo osredotočena mehanizacija za kmetijstvo: v splošnih zadrugah ali v posebnih stroj notraktorskih postajah. Ce imamo pred očmi krepitev zadružnih, t. j. družbenih skladov na vasi, potem je vsekakor priporočljivejša tista pri kmetijskih zadrugah in njihovih poslovnih zvezah. Na ta način postanejo lahko zadruge neposreden organizator proizvodnje, družbena sredstva pa lahko v polni meri odigrajo tisto vlogo združevanja individualnih gospodarstev, o katerih želimo, da bi jo imela. Pri tem kaže upoštevati še to, da bi bila taka strojna služba tudi izdatno cenejša, če bodo delali sami zadružniki, seveda, ker jim ni treba zanje plačevati tistih socialnih obveznosti, ki jih imajo podjetja do stalnih delavcev Kajpak naj bi zadrugam pomagala s svojo mehanizacijo tudi družbena kmetijska posestva, KDZ in razna podjetja, ki imajo toliko mehanizacije, da jo lahko posodijo. Desetletni plan v kmetijstvu Pomemben je še zlasti tisti del govora tovariša Kardelja, v katerem govori o tem, da je treba izdelati perspektivne plane razvoja kmetijstva. Zvezni izvršni svet je že pripravil osnutek desetletnega načrta za vso državo. Take na- se zdi, saj je pogostokrat pomanjkanje perspektive in jasnih ciljev vzrok za napake v praksi socialistične ureditve na vasi. O zadružnih podjetjih Tovariš Kardelj je razložil med drugim še eno vprašanje, glede katerega je bilo precej nejasnosti. Gre za zadružna podjetja in obrate ter za njihove odnose z zadrugami. Po njegovem mnenju bi morala ta podjetja temeljiti na naslednjih treh načelih: Ali bo določen obrat ali podjetje v sestavi zadrug ali zadružnih zvez, o tem naj ne odloča ne materialna korist, sama po sebi, ki bi jo prinesli zadrugi, niti njihova velikost, število delavcev in vrednost osnovnih sredstev, marveč samo njihova neposredna povezanost s kmetijsko proizvodnjo. Obrati in podjetja v sestavi zadrug in zadružnih zvez naj delujejo načeloma v enakih pogojih in kot družbene proizvodne enote izpolnjujejo vse tiste družbene obveznosti kakor vsa druga 1 družbena podjetja. Samo družbena skupnost sama lahko s svojimi predpisi — skladno s svojo ekonomsko politiko — določa način razdelitve dohodka iz teh kakor tudi iz vseh drugih podjetij in obratov. Akumulacijo iz podjetij in obratov, zadrug in zadružnih zvez lahko obravnavamo izključno kot družbeni sklad, načelno podvržen isti družbeni kontroli in oblikam razdelitve kakor tudi vsi drugi skladi te vrste. Težimo za tem, tako priporoča tovariš Kardelj, da bi imele zadruge in zadružne zveze čim manj podjetij. Imajo naj le takšna podjetja, ki so neposredno povezana s kmetijsko proizvodnjo, oziroma s trgovino kmetijskih pridelkov. Povezanost podjetij z zadrugami pa ne bi smela v nobenem primeru omejevati pravic delavskih svetov teh podjetij: In dalje pravi dobesedno: »Zadružno podjetje je .zadružno* samo po tem, da je organizacijsko povezano z mehanizmom upravljanja kmetijske proizvodnje prek zadružnih organizacij, ne razlikuje pa se in se tudi ne more v ničemer razlikovati po svojem družbenem statutu, to se pravi, po lastninskem značaju od drugih družbenih podjetij.« Glede zadružnih obratov pa je stvar le nekoliko drugačna. So obrati, ki so najtesneje povezani s kmetijsko proizvodnjo in cela vrsta majhnih obratov drobne predelave kmetijskih pridelkov. Za take obrate je zelo težko sestavljati poseben obračun z družbo. To pa bi bilo tudi precej komplicirano, zahtevalo bi kup administracije in še zaviralo bi zadružno pobudo. Ti obrati naj bi bili zajeti v skupnem obračunu zadruge. Najvažnejše pa je, da se dohodki obratov stekajo v družbene sklade zadruge. Načeloma naj bi v obratih delali sami zadružniki. »Pot, da bi delali zadružni obrati samo s stalnimi delavci in da bi se tako bremenili z najrazličnejšimi socialnimi dajatvami, je treba najodločneje odkloniti. Ta pot je tudi gospodarsko negativna, kef podraži vse storitve tako kakor v predelovalni dejavnosti in je po-| litično škodljiva, ker ovira tesnej-i šo povezavo kmetov-zadružnikov prek dela, prek zaslužka iz dela za zadrugo. Mi moramo težiti za tem, da bodo v zadružnih obratih delali pretežno kmet j e-zadružniki in zaslužek iz tega dela obravnavajmo kot dodatni dohodek kmetov, ki naj bo oproščen vseh ali , večine socialnih dajatev, nanašajočih se na plače stalnih delavcev. Skladno s tem lahko tudi oblike delavskega samoupravljanja postavljamo le izjemoma, le v specifičnih oblikah in v kombinaciji z oblikami družbenega upravljanja.« Potem ko je prisostvoval kongresu sindikata kovinarjev Jugoslavije, je sekretar Centralnega odbora sindikata kovinske industrije in strojegradnje Bomunije Nicolae Istrate obiskal Slovenijo. Z obiska razstave na gospodarskem razstavišču v Ljubljani To je nekaj misli o naši zadružni politiki. Dotaknimo se še nekaterih problemov družbenih kmetijskih posestev, o katerih so govorili na seji predsedstva Centralnega sveta ZSJ. Kaj zavira razvoj kmetijskih posestev? Je nekaj objektivnih okoliščin, ki otežujejo, da bi bila proizvodnja na kmetijskih posestvih večja, in ki vodijo do tega, da poslujejo nekatera še vedno z izgubo. Kmetijskih strojev na primer je še premalo, zaradi česat obdelujejo zemljo marsikje še na zastarel način. Zemljišča še niso arondi-rana in porabijo včasih več goriva, da pripeljejo stroje na njivo, kot pri sami obdelavi. Premalo je zlasti hlevskega gnoja, živinoreja pa, pravijo, da je nerentabilna zaradi visokih cen koruze. In še vreme dostikrat nagaja. Seveda so to stvari, s katerimi se srečujejo kolektivi vseh kmetijskih posestev, nekateri bolj, drugi manj. In vendar jih je večina, ki so kljub vsem težavam le rentabilna. V Sloveniji n. pr. skoraj ni posestva, ki bi delalo z izgubo. To pomeni, da so tudi subjektivni vzroki za ponekod slabo gospodarjenje. Nezadostno proučevanje ekonomike kmetijskih posestev, pomanjkanje ekonomske izobrazbe članov delavskih organov upravljanja, pomanjkljive metode dela delavskih svetov, ostanki drobnolastninskih nazorov so morda najizrazitejše objektivne pomanjkljivosti, ki vplivajo na slabo gospodarjenje na posestvih. Vendar rrioramd'nasploh reči, da so kmetijska pose- stva zadnja leta močno napredo* vala, da so bolje organizirana, da je večja proizvodnja in da so življenjski pogoji delavcev že veliko boljši. Proti Tiksnim plačam Sistem nagrajevanja kmetijskih delavcev je doživel že več sprememb, od plačevanja v naturi, po času in po normah ter akordu. Končno smo prešli na tak sistem nagrajevanja, da je zaslužek odvisen od proizvoda. Centralni odbor meni, da so pogoji, da se ta sistem uresniči na večini kmetijskih posestev. Ce se morda le ne da, pa ne bi smeli biti delavci nikjer plačani le od ure. Tu naj bosta norma ali akord merilo zaslužka. Menijo pa, da bi morali počakati do prihodnjega leta s plačevanjem posebnega prispevka od plač v občinske proračune, ko bo jasnejša slika o možnostih vsakega kmetijskega posestva za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela. V glavnem pa prevladuje mnenje, da ima sistem nagrajevanja po enoti proizvodov velike prednosti pred prejšnjimi sistemi in da ga je treba le izpopolnjevati, saj predstavlja veliko pobudo za dvig storilnosti ter kvalitetnejšo in rentabilno proizvodnjo. * Razume se, da s tem niso izčrpani vsi problemi našega kmetijstva Temelina misel pa je, da ne more biti pospeševanja kmetijstva brez istočasnega razvoja socialističnih družbenih odnosov na vasi ter da je v ta namen treba na vso moč krepiti družbene fonde v kmetijstvu. BESEDA BRALCEV K OSNUTKU ZAKONA 0 DELOVNE ODNOSIH V »Ljudski pravici« z dne i 3. junija 1956 sem bral osnutek novega zakona o delovnih odnosih, ki bo te dni dan v javno razpravo. V osnutku je navedeno, da bi se nočno delo izplačevalo z /8,5 % dodatkom. Ne vem, zakaj in od kje ravno 12.5 %. Menim, j da je to iz zraka vzeta številka. Lahko bi računali tudi 9,99 %, da bi bilo nekaterim še bolj ustreženo. Moje mnenje je, naj bi po novi uredbi računali 10 % dodatek za nočno delo, kar bi zelo olajšalo obračunavanje. Če pomislimo, koliko nepotrebnega dela dd to v vsej državi, potem sem prepričan, da je ta predlog umesten OB ROBU DOGODKOV OBISK TOVARIŠA TITA V SOVJETSKI ZVEZI Sadovi prijateljskega sodelovanja Minilo je leto dni, odkar sta tovariša Tito in Bulganin podpisala v Beogradu pomemben dokument, ki ga zgodovina pozna pod imenom Beograjska deklaracija. To deklaracijo je jugoslovanska javnost po« zdravila z velikim zadovoljstvom in globokim prepričanjem, da gre za dokument zgodovinskega pomena, ki bo odprl možnosti za vsestransko sovjetsko - jugoslovansko sodelovanje, v korist narodov obeh dežel svetovnega miru in napredka. Naša pričakovanja so se izpolnila, že z dosedanjimi sadovi jugoslovansko- sovjetskega sodelovanja je bil program — dogovorjen z Beograjsko deklaracijo — izpolnjen in presežen. Zlasti se je okrepilo naše sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju, razvilo pa se je tudi sodelovanje med družbenimi organizacijami obeh dežel. Obenem pa je to sodelovanje omogočilo temeljito izmenjavo mnenj o svetovnih problemih in povečalo skupne napor- — —xs*— — rečih mednarodnih vprašanj. Odnosi med Jugoslavijo in so se približali tisti stopnji razvoja, ko obojestranski ore za rešitev pe-Sovjetsko zvezo ._____I___ ____ _ interesi svetov- nega miru terjajo še tesnejše in še širše enakopravno sodelovanje. In o tem — o »nadaljnjem utrjevanju sovjetsko-jugoslovanskih prijateljskih stikov — se te dni razgovarjajo v Moskvi najvišji jugoslovanski in sovjetski voditelji. Po obisku sovjetskih državnikov v Beogradu se je sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo izredno hitro razširilo in okrepilo. Zlasti pomembni so uspehi sovjetsko-jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja. Takoj po vojni se je jugo-slovansko-sovjetsko gospodarsko sodelovanje ugodno razvijalo, čeprav se z nekaterimi težnjami na sovjetski strani Jugoslavija nikakor ni mogla strinjati. Leta 1947 je vrednost sovjetsko-jugoslovanske blagovne izmenjave dosegla 104 milijone dolarjev. Po resoluciji Informbiroja je Sovjetska zveza prekinila odnose z Jugoslavijo. Znašli smo se v izrednih težavah, ki smo jih sku- šali prebroditi z navezavo gospodarskih stikov z zahodnoevropskimi državami. Šele 1954. leta so se gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo začeli popravljati. Dne 1. oktobra istega leta je bil podpisan kompenzacijski sporazum, ki je določal blagovno izmenjavo v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Ob koncu leta 1954 je bil ta sporazum izpolnjen. Januarja 1955. leta je bil podpisan v Moskvi nov trgovski sporazum, ki je predvideval blagovno izmenjavo v vrednosti 10 milijonov dolarjev na obeh straneh, torej skupno 20 milijonov dolarjev. Nekaj mesecev kasneje so Jugoslavijo obiskali sovjetski dr- žavniki. V Beograjski deklaraciji je med drugim rečeno; »Vladi FLRJ in ZSSR sta se sporazumeli o potrebi, da se okrepe gospodarske vezi in razširi gospodarsko sodelovanje med obema deželama. Da bi to dosegli, sta se obe vladi sporazumeli _ o _ potrebnih ukrepih, s katerimi bi odstranili posledice, nastale s kršitvijo normalnega- pogodbenega stanja v gospodarskih stikih med obema deželama. Obe. vladi sta se tudi sporazumeli, da bosta sklenili nujno potrebne pogodbe, med njimi tudi dolgoročne, s katerimi bo urejen in olajšan razvoj gospodarskih stikov.« Kmalu po beograjskih razgovorih so na sestanku v Moskvi razširili obseg blagovne izmenjave, tako da je ob koncu leta 1955 dosegla vrednost 40 milijonov dolarjev. Eden izmed prvih sadov sovjetsko-jugoslovanski h državniških razgovorov je tudi sklep sovjetske vlade o odpisu našega dolga v znesku 90 milijonov dolarjev, ki je nastal v povojnem obdobju. S to odločitvijo je vlada Sovjetske zveze nadomestila del izgub, ki jih je naše gospodarstvo pretrpelo zaradi eno- Razlika, ki bi nastala z znižanjem od 12,5 na 10 %, naj bi se izenačila na ta način, da bi se nočne ure res računale kot nočne, t. j od 8. ure zvečer, in ne šele od 10. ure naprej, kot je bilo to doslej. Četudi je res. da je poleti daljši dan, kdo pa pozimi računa noč šele od 10. ure, ko se prične v resnici že od petih popoldne. Tudi osnutek o dopustih ni dovolj jasen, ker ne določa, ali so v tej razpredelnici mišljene tudi nedelje oz prazniki. To poglavje je bilo že zdaj zelo pereče, ker so nekatera podjetja računala samo delovne dneve, druga pa koledarske. S. G. stranske prekinitve gospodari skih stikov, obenem pa je ustva-rila ugodne pogoje za nadaljnji razvoj ekonomskega sodelovanja. Ze 1. septembra 1955 pa j® naša gospodarska delegacija, k1 jo je vodil tovariš Vukmanovic. podpisala v Moskvi Protokol 0 zaključkih sovjetsko-jugoslovanski h razgovorov, v katerem s® bili predvideni številni sporazumi, ki naj bi omogočili širok® gospodarsko sodelovanje mfd Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo* S tem Protokolom so bili sovjeri ski-jugoslovanski gospodarski odnosi postavljeni na nove trdne temelje. Zmagala so načel* enakopravnega prijateljskega sodelovanja in pomoči med socialističnimi deželami. Dne 19. decembra 1955 so * Beogradu podpisali sporazum ® znanstveno-tehničnem sodelovanju. ki velja do 31. decembri* 1960. leta in predvideva oboje* stransko izmenjavo tehnični*1 dokumentov, patentov in licenc* kakor tudi izmenjavo znanstvenikov, specialistov in študent®** V začetku januarja so sovjetski in jugoslovanski predstavni* ki podpisali Protokol o blagovo* izmenjavi v 1956. letu v skuj*®* vrednosti 70 milijonov dolarjev* Po določilih tega sporazuma P®' šilja Sovjetska zveza J n gosi avl' ji precejšnje količine bombaž** nafte, premoga, časopisnega P*' pirja, antracita in drugih sur®* vin ter polizdelkov, nujno P®' trebnih naši industriji. Jugosl*' 8. JUNIJA 1956 • ST. 24 SIROM PO NASI DOMOVINI »DELAVSKA ENOTNOST« KDO NAJ BO ODGOVOREN ZA POKLICNO VZGOJO DELAVCA Važno vprašanje Tovarič Vlado Juvane iz Maribora nam je poslal članek, ki ga v celoti ob javljamo. Vprašanje, na katerega sam odgovarja, je zlasti važno spričo Menim, da bi v šolah ne vzgajali specialistov, ker te more dati samo dolgoletna praksa in obilne razvoja naših šol, ki morajo v izkušnje. Mlademu delavcu mo-prvi prsti vzgajati za življenje, ramo omogočiti, da se priuči vseh za proizvodnjo. Prav bi bilo, spretnosti, ki so potrebne za nje-da še drugi povedo o tem gov poklic. To nam nalaga dalje, svoje mnenje. \ da uporabimo najprimernejši na- 1 čin za najlažje in najhitrejše Strokovne šole imajo za razli- osvajanje teh spretnosti, ki pa ko od splošno izobraževalnih šol naj jih mladi delavec čimprej nalogo vzgajati strokovne delav- , uporablja v koristne namene, ce, mojstre m tehnike za določe- j za tak način vzgoje nista za-ne gospodarske dejavnosti in ne- j interesirana samo podjetjemuče-redko tudi za določena delovna nec, temveč vsa družba, ki zahte-mesta v naši industriji, obrti,! va sposobnega, razgledanega stro-gradbeništvu, prometu itd. Učenci kovnjaka in državljana, strokovnih šol, ki so razmeroma j ysa naša gospodarska podjet-se mladi, se vključujejo v delovni | ja Upravijaj0 delovni kolektivi proces po_končam strokovm^šoli. ; njihovi predstavniki, de- lavski sveti in upravni odbori. Ti po strokah niti po poklicih, ker majo pa odločilne besede pri takih gospodarstvo ne pozna., vzgoji novih delavcev. Vzgoja teh bi morala biti ne samo sestavni del, temveč izhodiščna točka proizvodnega načrta vsake tovarne. Dosedanje izkušnje kažejo, da tisti kolektivi, ki posvečajo dovolj pažnje vzgoji novih delavcev, niso v stiski za dobre delavce in ne poznajo fluktuacije in splošnih delu se morajo novi delavci vključevati v delo čimprej in čim neposredneje. Spoznati morajo delovno mesto in sotovariše, poznati vse prijetne in tudi neprijetne dolžnosti. Vse to pa bomo dosegli, če bo vzgoja novih delavcev postala stvar delavskega sveta oziroma kolektiva. Delavski svet naj ne odloča samo o tem koliko delavcev naj bo, temveč tudi o tem, kakšni naj bodo delavci, ki se vključijo v kolektiv. Da zavarujemo nepretrgani in uspešni razvoj proizvodnje, bi morali starejši delavci postopoma odstopati svoja mesta mlajšim, Zato je potrebna velika pazljivost, da ne doleti posameznika ob zaključku šole razočaranje, če bi mu življenje prikazovali drugačno, kot je v resnici, in zato se mora način dela na strokovnih šolah razlikovati od onega v splošno izobraževalnih. Vsi vemo, da je kakovost izdelkov v glavnem odvisna od sposobnosti in strokovnega znanja. Kajti le sposobni delavci morejo najuspešneje upravljati s stroji in strojnimi napravami, znajo te naprave varovati, pravilno uporabljati material, z eno besedo, morejo uresničiti vsa navodila tehničnih strokovnjakov, mojstrov, tehnikov in inženirjev. Brez haska bi nam biti najmodernejši in naj dražji stroji, zastonj izumitelji in najboljši inženirji, če ne bi imel kdo uresničiti njihovih zamisli. Poznamo posamezne tovarne in kraje ki daleč slove po svojih izdelkih. Zanje pravimo, da imajo »tradicijo«, na primer šentviški mizarji, zasavski čevljarji, kroparski žebljarji itd. K boljši kakovosti izdelkov Prispevajo največ dolgoletne izkušnje in stalnost delavcev. Pri tem igra pomembno vlogo prenašanje izkušenj od starejših na Mlajše. Saj vemo, da neredko delajo skupaj oče in sin, morda celo še ded. Da ne bi šla v pozabo niti najmanjša izkušnja je potrebno, da ima izkušeni starejši delavec poleg sebe mlajšega, ki M ne posreduje samo strokovnega znanja in vseh spretnosti, ki so za dosego kakovostnega iz-izdelka potrebne, temveč mu tudi vceplja ljubezen in spoštovanje do dela, mu budi zanimanje za nenehno izpopolnjevanje delovnega procesa ob najtesnejšem sodelovanju z delovnimi tovariši. Mladi delavec ima tako pred seboj določen cilj: izpopolnjevanje Proizvodnje in s tem željo za čim tesnejšim sodelovanjem s celotnim kolektivom. Pri tem spoznava vse prednosti in težave, katere je treba premagovati za dosego skupnega cilja. Če bo poznal svojo tovarno, bo vedel in mogel Pravilno ocenjevati tudi položaj v tujem obratu. Ne bo si delal iluzij o življenju, ki ni lahko, in ne b? razočaran, če bo pozneje v življenju naletel na težave, ki mu i’h v času šolanja ni bilo potrebno reševati, čeprav je vendar vedel zanje. Iz dosedanjega razmotrivanja Fjedi, da je za strokovno usposab-tianje najvažnejše delo in delov-n° mesto. Ne moremo vzgajati nekih splošnih strokovnjakov niti težav, ki so posledica nepravilne i tako da se ti postopoma vraščajo vzgoje mladih delavcev. Za vzgojo delavcev se zanimamo večkrat šele takrat, ko so ti že oblikovani in ko je delo z nji- | za vzgoj~0 novih delavcev. Zakaj mi težavnejše. Mlademu kadru v kolektiv. Vse to pa bo kolektiv dosegel, če bo prevzel nase odgovornost moramo posvetiti pozornost takoj in vplivata na njegov razvoj. To je lažje in tudi uspešnejše. Če želi kolektiv dobiti k svo- bi skrbeli šele za vzgojo izučenega in ne že prej. Delavski sveti, kot izvrševalci volje kolektiva naj zato skupno s sindikati pre- organi vodijo in usmerjajo celokupno poslovanje podjetja. Delavski svet odloča samostojno o vseh gmotnih stvareh kolektiva. Vendar za uspešno delo kolektiva ni dovolj samo reševanje gmotnih vprašanj, temveč je človek najvažnejši čini tel j. Zdi se mi, da lahko mimo rečemo: »Več naredi dober delavec na slabem stroju kot slab na dobrem« Izobraževanje članov kolektiva, tako strokovno kot idejnopolitično, kar je izredno važno za dvig proizvodnosti, pa naj usmerjajo sindikati. In vse, kar sem doslej rekel, bi lahko strnil v naslednjo ugotovitev: proizvodnja bodi v rokah delavskega sveta in sindikata. Delavski sveti odločilno posegajo v tehnološke procese, odločajo o nabavi strojev in izboljšanju delovnih pogojev. Pri tem jim sindikati krepko pomagajo, zlasti z izobraževanjem odraslih. Za delavski podmladek pa je manj pozornosti. Industrijske šole sov glavnem prepuščene prosvetnim organom. Ti pa seveda ne morejo dati, brez tesnega sodelovanja z delovnimi kolektivi, gospodarstvu takih delavcev, kot jih to potrebuje. Kolektivi odločajo o mrtvih strojih m sto- jim strojem dobre delavce, jim vzemajo odgovornost za vzgojo mora te stroje čimprej pokazati j novega delavca od prvega dne, ko in jih nanje privaditi. Tudi za- se je ta odločil za poklic in delo voljo enotnosti in strnjenosti pri | v tovarni. Vlado Juvane S kongresa Sindikata železničarjev V Sarajevu je bil te dni kon- i tih je povečanje storilnosti dela greš Sindikata železničarjev Ju- j na železnicah odvisno od osebne goslavije, kateremu so prisostvo- : stimulacije delavcev, ki s svojim vali član Zveznega izvršnega sve- delom neposredno vplivajo na pota Peko Dapčevič, podpredsednik večanje proizvodne zmogljivosti železniškega prometa. Zato je treba uvesti sistem premij za vse osebje, od katerega je odvisno izkoriščanje prevoznih zmogljivosti. Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič ter ostali gostje. Tovariš Peko Dapčevič je v pozdravnem govoru dejal, da danes ne moremo žal takoj pristopiti k izpolnitvi vseh načrtov razvoja prometa, čeprav je znano, da je izvedba teh načrtov za gospodarstvo velikega pomena. Zato smo prekinili tudi delo na progi Bar—Beograd. Ko je govoril o nadaljnji investicijski dejavnosti v prometu je dejal, da. bo treba skrbeti za polno proizvodnjo železniških vagonov in lokomotiv. Veliko so razpravljali o nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja v prometu. Izrazili so mnenje, da je enoletni mandat za člane delavskih svetov prekratek, treba ga bi ga bilo zato podaljšati za dve leti. dede plačilnega sistema so predlagali premiranje, to zaradi tega, ker je za delo po normah Stanovanje za naše razmere vilčnem stanju delavstva, m- manj pogojev. V danih momen- Te dni sta nas obiskala italijanska sindikalna voditelja Luciano Lama, generalni sekretar Sindikata kemičnih delavcev, in predsednik tovarniškega odbora podjetja Tobvi v Livornu, Bruno Romani. Oba sta predstavnika Generalne konfederacije dela Italije. Zanimala sta se zlasti za vlogo naših zborov proizvajalcev. — S sprejema pri predsedniku Republiškega sveta sindikata, tovarišu Janku Rudolfu Če natanko razmislim, moram tem: Odlok o vselitoi o novi blok. reči, da mi naslov »Stanovanje za ; Že vselitev sama je bila tragiko-naše razmere« ni povsem razum- j mična, kajti stanovanja so izra-Ijiv. Toliko bolj pa mi je jasno čunana na minimum prostornosti stanovanje samo — če je blok, v katerem stanujem že nekaj mesecev tisto, kar naj imam za »stanovanje za naše razmere«. Gre namreč za bloke — za vrsto blokov, postavljenih oh enem samem, ne preveč širokem dvorišču. Estetska stran blokov je vprašanje zase. Ta končno ni tako važna, ker lahko pogledam vstran, na bloke in hiše prijetnejše zunanjosti, na bele stavbe z ličnimi balkoni... Mnogo važnejša je praktična stran stanovanja, ki je bilo očitno postavljeno z enim edinim namenom: v čim krajšem času in čimbolj poceni spraviti pod streho toliko in toliko novih stanovalcev. Kako bodo ti ljudje živeli v teh stanovanjih, tega nista vprašala ne inženir ne tisti, ki je načrt za tako gradnjo odobril. Prav te dni beremo po časopisih in slišimo po radiu, da obstajajo izolacijski materiali in da je nekje celo postavljena zahteva, do katere mere smejo zidovi enega stanovanja v bloku prenašati zvoke v druga stanovanja. Kdor je nedavno slišal skeč o stanovanju v novem bloku, ki so ga predvajali v »veselem radijskem večeru«, ta približno ve, kakšno je življenje v sodobnem stanovanjskem bloku te vrste. Tako se je torej začelo: Nekaj let čakanja na stanovanje. Po- y*ja pa pošilja Sovjetski zvezi korist narodov obeh dežel, kmetijske in nekatere industrij- V Beograjski deklaraciji je štovanja, suverenosti, neodvisno- pitev sodelovanja med sociah-_____________________________________________________________sti, enakopravnosti in nevmeša- stičnimi silami v posameznih desk® proizvode, s katerimi je za- med drugim tudi rečeno: »Da bi vanja v notranje zadeve drugih želah in v svetovnem merilu. ®°dnoevropski trg v glavnem že poglobili kulturne vezi, sta obe na katerih temelji sovjetsko-ju- Prijateljsko in enakopravno 6asičen. Ta sporazum doslej obe vladi izrazili pripravljenost, da goslovansko sodelovanje (zaradi sodelovanje med Jugoslavijo in “rani zelo dobro izpolnjujeta in skleneta konvencijo o kulturnem tega je tndi že obrodilo tako Sovjetsko zvezo je torej v zad- J.8® kaže, da ga bodo kmalu raz- sodelovanja«. Tudi to določilo velike sadove) vzpodbudno vpli- njem leto obrodilo obilo sadov, s,p)Ii z dopolnilnimi sporazumi. deklaracije je izpolnjeno. Že v va na krepitev tistih sil v sve- ki se jih ne vesele samo narodi .Nekaj dni kasneje (13. janu- drugi polovici lanskega leta sta tu, ki se tudi zavzemajo za uve- Sovjetske zveze in_ Jugoslavije, aFJa) pa je bil v Beogradu pod- Jugoslavija in Sovjetska zveza 1 .javljanje takšnih naprednih in ampak tudi narodi številnih dru-Pisan tudi sporazum o sodelova- izmenjali številne predstavnike miroljubnih načel \ odnosih n/u pri gradnji industrijskih kulturnega življenja, književni- med državami. Zato je krepitev j , ' gl uuujl UlUU3lllJon.ni iiuimiuv-g« »jj i ijvuju; nnjmv ' ----—----— — •' 1 “"jektov v Jugoslaviji, ki dolo- ke, likovne umetnike, pevce, gle- sovjetsko-jugoslovanskega sode- ?a’da bo Sovjetska zveza v treh dališke in filmske igralce, itd. lovanja obenem tudi prispevek tovam Klement v orosuov je v ^«h izdelala načrte in poslala Sklenjena sta bila sporazuma o k miru, mirnemu reševanju vseh ponedeljek na svečanem kosilu Premo za dve tovarni umetnih izmenjavi filmov in književnih mednarodnih spornih vprašanj, — - • ..............- gih dežel. Predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, tovariš Klement Vorošilov je eno termoelektrarno ™ obnovo treh rudnikov. del. Maja letos pa so jugoslovanski in sovjetski predstavniki zmagi načel aktivne koeksisten- • Dne 28. januarja so sovjetski podpisali konvencijo o kultur-n jugoslovanski predstavniki---------^ k*»h v Kremlju med drugim dejal: »Prepričani smo, tovariš Tito, da l>o vaše bivanje v naši deželi Seveda pa se sodelovanje med močna vzpodbuda za nadaljnji P?dpisaii sporazum o sodelova- okrepilo stike sovjetskih in ju J® na področju izkoriščanja goslovanskih znanstvenikov, kul nem sodelovanju, kar ^bo še bolj Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo napredek prijateljstva in prisrčni omejilo le na gospodarske in nega sodelovanja Sovjetske zve- n„vi— ’•----ir ™—----------------------------------------- --- druge stike, ampak je združe- ze in Jugoslavije. Prepričan sem, uKlearne energije v mirnodob- turnih in prosvetnih delavcev ter Valo tudi napore obeh držav — f|a hod o bližnji razgovori v hr namene, ki mimo ostalega športnikov. v mednarodnih organizacijah in ozračju odkritosti in prisrčnosti videva tudi gradnjo nu- '7 ’ " -— -A~ T-------’ ... - - farnega reaktorja v Jugosla-V,JL .. Dne 2. februarja pa so v Mo- Ijanstva. sklenili sporazum o krediti-;?nju za nakup surovin, o poso- V zadnjem času sta Jugosla- ;ZVen njih — za dosego trajnej- plodoviti in da bodo novo ob- vija in Sovjetska zveza tudi ure- §eea mim, za pravično in miro- dob je v krepitvi prijateljstva dili vprašanje dvojnega držav- ijnbno ureditev mednarodnih na§ih držav, da bodo prispevali razmer. Beograjska deklaracija h krepitvi miru v vsem svetu.« Vi V? d.«vifc rezerve, naosno- du je Vzpodbujajo in krope ga £ eJge mednarodne probleme in nje/tovariš predsednik, da nu- v tr^ew ib° i'1|0S,.ay,1J' dob,la steT-!n,.u oblskl Predstavnikov nakazuje pota za njih rešitev. dj^ razg0vori, ki jih bomo ob treh letih od Sovjetske zveze različnih ustanov, organizacij m ■ nnTlrg.rin„ načela * • -f - r '-,ii ?* milijonov dolarjev (30 mili- organov oblasti. Zlasti pomenih- Miroljubna m napredna načela, tej priložnosti imeli,, možnosti tonov v v: lih ’ " ................. tov v zlatu), ki jih bo vrnila , desetih letih z dvoodstotnimi “ ‘“jgn. j. MU iz'„„t.va taTtaSE Selegacij, p. Mi dekgSj dS ™ . «=,>n,ke|a Qf> ugodni. gih organizacij in društev. !”d|l°'_ m64, .®as™a d_',„a’ ^ - 's' ti sovjetsko-jugoslovanski gospodarski sporazumi niso do- za na- šle sporazumi k 1 .naleteli na nobeno oviro, bre Je d°kaz obojestranske do- Krepitev sovjetsko-jngoslo-vanskega prijateljstva pa ne koristi samo narodom Jugoslavije in Sovjetske zveze, ampak tudi načel, narodom drugih držav. IP vanja med Jugoslavijo in Sovjet- pa, ki jih bomo na tem področji ~ ju dosegli, ne bodo samo korist- ni in v interesu naših narodov, sko zvezo. Razen tega pa uveljavljanje na katerih sloni sovjet- ampak tndi koristni in v intere- d»L v°lie> da bi gospodarsko so- narodom drugih držav. Uveljav- sko-jugoslovansko sodelovanje, su mirn na sveto in mednarod-etovanjc še bolj napredovalo v Ijanje načel medsebojnega spo- ustvarja ugodno vzdušje za kre- nega sporazumevanja^: — na manj kakor minimum, tako da so v očitnem nasprotju z običajnimi merami pohištva. Omare namreč niso vzidane (tla Riso parketna itd.). No, pa če je družina majhna, na primer mati z otrokom ali mož in žena, upokojenca, tedaj že gre. Tžriigo je vprašanje mladih, normalnih družin, ki imajo že po enega ali dva otroka — Bloki so torej postavljeni, ljudje so se vselili, življenje te velike družine, oziroma treh, štirih velikih družin, se je pričelo odvijati. Štirje bloki gledajo na isto, ne preveč široko dvorišče. Vsi, ki stanujemo v njih, nekje delamo: v tovarni, uradu, šoli... Zelo različni ljudje smo ... Skoraj vsa stanovanja so opremljena z radijskimi aparati. Ker so stene m stropi brez zadostne izolacije — stanovanja so tudi izredno nizka, stene do skrajnosti tanke — imam čast, da razen svojega aparata poslušam še aparate treh svojih sosedov, poleg aparatov, ki se oglašajo iz nasprotnega bloka. Nekdo si je omislil harmoniko. Stene, pod strop — vse to mi posreduje najrazličnejše zvoke v vseh mogočih variacijah. Pod okni je vriše vsaj dvajsetih matih otrok... Soseda, ki jo poprosiš, naj privije aparat, se obregne: Zato pa ] ji^anje zavaruje človeka ne le ga imamo, da ga poslušamol« ln I d Dremenskimi nepritikami, da končno ima prav, saj m ona , . , , , , kriva, da so stanovanja brez za- mu daje streho nad glavo - naj dostne izolacije. Prav tako pa ni tudi, vsaj kolikor je to nujno, nihče dolžan poslušati tujih apa- izolira od sostanovalcev, da mu ratoo... To so prve klice bodo- ne bodo stene, tla in strop posre-čih prepirov med sostanovalci... dovali prav vsega, kar se v sosed-* i njih stanovanjih dogaja — tako Kaj zdaj? , podnevi kakor ponoči! Stanovanja so tu, za njihovo j gradnjo so bile izdane velike | KATJA ŠPUB Zborovanje mladih kovinarjev vsote denarja, namenu, da naj namreč sodobno stanovanje nudi delovnemu človeku po opravljenem delu prijetno bivališče, kjer se bo lahko odpočil — pa ne Ustrezajo. Najhuje je pač z radijskimi aparati, ker človek ni vedno razpoložen za glasbo — vsake vrste glasbo od najzgodnejših jutranjih ur pa pozno o noč. Mnogi naši ljudje žal še niso toliko >sociali-zirani«, da bi se prilagajali skupnosti. Mnogim je potrebno, da njihovi aparati pojejo »na ose grlo«, ne glede na to, da njihov zvok nemoteno prodira v vsa stanovanja. Za take bo treba izdati posebne ukrepe, če nočemo, da bodo stanovanja za sodobne razmere legla blaznežev ali vsaj mizantropov ... • Vidimo sicer, da zidajo tudi drugačne stanovanjske bloke — drugačne tako z estetskega kakor praktičnega vidika — kjer ne sledijo s sredstvi, ko gre za to, da postavijo prijetna stanovanja, dovolj izolirana od bolj ali manj glasne soseščine. Postavlja se nam vprašanje: kateri teh blokov je »stanovanje za sodobne razmere«? Zakaj tolika štednja pri enih, da je lahko toliko več udobnosti — nujne in manj nujne — pri drugih? Vsekakor pa naj sodobno sta- Ob koncu so sklenili, da bodo poslali vsem upravam podjetij, ki so bila zastopana na zboru, poziv, naj še bolj pomagajo mladini pri njenem uveljavljanju v našem družbenem življenju. B. A. Da ne bo prepozno V ponedeljek, 28. maja 1956, je bil v Štorah zbor volivcev, na katerem so razpravljali o družbenem planu občine. Volivci so zlasti veliko govorili o komunalnih zadevah Štor. V odvodnih kanalih se je v nekaj letih nabralo do pol metra visoko razne nesnage, iz okolice klavnice, ki se ne more nikamor odteči. Pred nekaj leti in občini. Zbor je pokazal, da je so postavili ob cesto utico za pro-uspešna vzgoja mladine le v ak- j dajo zelenjave. Zaradi prevelike-tivnem udejstvovanju v vsem j ga prahu na cesti pa so prodajo družbenem življenju. Kjer so se zelenjave v tej ulici prepovedali, tega držali, so bili uspehi vidni, Sploh je prah velika nadloga v četudi je prej morda škripalo. Štorah. Vrtovi in njivice z zele-O tem priča tudi ta zbor, o kate- njavo so v poletnih dneh na derem si bomo ustvarili pravo sliko, belo pokriti s prahom. Vse to V soboto, 26. maja 1956, so imeli mladi metalurgi in kovinarji celjskega okraja pod pokroviteljstvom upravnega odbora Železarne Store svoj I. zbor v Štorah. Zbora 66 delegatov so se udeležili tudi gostje iz CK LMS, Republiškega odbora sindikata kovinarjev, občinskega sindikalnega sveta, predsednik celjske občine tov. Svetek in številni vodilni ljudje iz uprav in upravnih organov na zboru sodelujočih podjetij. Na zboru so kritično pretehtali uspehe in tudi neuspehe mladine pri njenem sodelovanju in soodločanju v družbeno političnem in gospodarskem življenju podjetij če ponovimo besede predsednika upravnega odbora železarne Sto- predstavlja veliko nevarnost za bolezni, če komunalne naprave in re tov. Franuliča, ki je dejal: : ceste ne bodo kmalu urejene. »Imam vtis, da sem bil na veli-: Zato pričakujejo volivci, da bo kem kongresu, ne pa na zboru' celjska občina dala Štoram vsaj mladih metalurgov in kovinar- j nekaj denarja, da bodo te zadeve jev.* I rredilL B. A. TEKSTILNA INDUSTRIJA BO SPREDLA IZ ZADNJE POŠILJKE BOMBAŽA 1248 t. PREJE MANJ Kdo bo povrnil škodo ? Naše tekstilne tovarne so do- pa bo znašal izplen namesto obi- vsem tem, bi bili malenkostni in bile zadnji čas pošiljko bombaža čajnih 86 do 87% samo 70—72%. j bi se nam kmalu bogato povrnili IZ SLOVENSKIH KONJIC IZ ODDELKU — TOVARNA V RIMSKIH TOPLICAH PROPADA VELIKO POSLOPJE zelo slabe kakovosti. Zahtevale so komisijski pregled bombaža in zanj je poskrbelo Združenje tekstilnih podjetij. Ugotovitve komisije govore, da je bila takšna zahteva utemeljena ter da bodo morala uvozna podjetja v bodoče skrbne j e opravljati svojo nalogo, sicer bo hudo oškodovana vsa naša skupnost. Komisija je med drugim ugotovila, da je bombaž, ki so ga dobile tržiška predilnica, kranjska »Tiskanina« in »Inteks«, škofjeloška in litijska predilnica ter Mariborska tekstilna tovarna in Predilnica in tkalnica Maribor res vse prej kot kakovosten. Bombažna vlakna nimajo predpisane trdnosti, V balah je več nobkov, kot je to normalno. Barva je neenaka. V bombažu je tudi od 32,5 do 44% nezrelih vlaken itd. Skratka, praktična uporabnost in vrednost bombaža je precej manjša, kot so računala podjetja ob sprejemu pošiljke. Neenakomerna barva bombaža, slaba trdnost vlaken, nezrelost in podobno že povzroča in bo še povzročalo podjetjem v proizvodnji in pri prodaji precej glavobola. Iz takšnega bombaža namreč predilnice ne morejo presti visokih številk, preja je kljub prizadevnosti neenakomerno spredena, zaradi slabe trdnosti vlaken se trga pri predenju in tkanju, tako da predvidevajo za 8—10 °/o Drugače povedano. Iz celokupne pošiljke 15.600 ton bi morala podjetja spresti 13.728 ton prediva, ob omenjeni kakovosti bombaža pa bodo spredla le 12.480 ton prediva ali 1248 ton manj. Po cenitvi komisije bo jugoslovanska tekstilna industrija samo zaradi manjšega izplena utrpela nad 370,000.000 dinarjev škode. Skupnost je izdala devize za manj vredno blago, izplen bo manjši, proizvodnost dela bo pad- proti sedaj nastali ogromni škodi. Ne gre tudi prezreti zadnjega vprašanja komisije, kdo bo namreč odgovarjal za škodo, ki je že in bo še nastala v podjetjih, kdo jo bo povrnil. In prezreti ne gre opozorila, da je treba pri bodočih nakupih vso tehniko nakupa predhodno res dobro premisliti, jo prediskutirati in ne imeti nakup v tujini za enostavno zadevo, Na nedavni seji je delavski svet usnjarskega kombinata »Konus« v Slovenskih Konjicah razpravljal tudi o osamosvojitvi oddelka strojegradnje, to je bivšega usnjarskega remonta. Sklenil je, da postane ta oddelek s prvim julijem samostojno podjetje, ker ima za to vse pogoje. Ne gre namreč več za neko manjšo delavnico, v kateri popravljajo stare stroje, temveč že za malo tovarno usnjarskih strojev. Ko so ta obrat ustanovili, so tu res le stroje popravljali, kolektivi pa so v zadnjih letih izdelali že vrsto novih strojev, ki so jih kupile razne tovarne usnja v naši državi. Tu je zaposlenih okoli 100 delavcev. Naj- ki gospodarsko za nas nič ne pomeni in ne škoduje naši skupno- la, v predilnicah in tkalnicah se j sti, temveč obratno, da je treba ______________ _____________ bo povečala količina manjvred- j nakupu posvetiti vso potrebno več težav imajo s primernimi pro-nega blaga, lisastega, slabše ka- j pozornost, saj gre za potrošnjo j stori. Vse pa kaže, da bo to v kovosti itd., tekstilna industrija ■ dragocenih deviz in za prepreči-1 prihodnjih letih urejeno ter bo ne bo mogla ugoditi zahtevam iz- , tev škode tako na našem notra-voza, potrošnik bo dobil slabše njem trgu kot tudi v poslovanju blago, ki bo draže, saj ga bo nosil s kupci našega blaga v tujini. Nekdaj tisočaki, zdaj milijoni Pred dnevi smo dijaki delav- in razjedla, takšen je sedaj po-skega oddelka Ekonomske sred- gled na to nekdaj prav lepo in nje šole v Ljubljani obiskali koristno zgradbo. Dom Antona Aškerca na Senože- Pred vojno so prebivali v tem tih nad Rimskimi Toplicami, poslopju bogati zdraviliški gostje Spotoma smo si ogledali zanimi- Po vojni nekaj časa nobeden, vesti kraja in seveda tudi zuna- , Sedaj pa, kot so nam povedali, njost zdraviliških poslopij. Pri- ’ živi v poslopju nekaj delavskih znati je treba da je glavno po- družin, ki so si uredile zasilna slopje, obnovljeno pred časom,1 stanovanja. Takšen odnos do zelo lepo. Manj razveseljiv pa je i splošne ljudske lastnine sredi pogled na zadnje zdraviliško po- znanega zdravilišča in tnristič-slopje, ki stoji ob poti na Ašker- j nega kraja nas je zares začudil, čevino. Gradič z nekaj deset so- j Računali smo. Doslej bi porabili bami je zapuščen, propada. Raz- za vzdrževanje poslopja le nekaj manj časa, seveda ne po krivdi kolektivov tekstilne industrije. Vse te stvari je rodil premalo premišljen ukrep naših uvoznikov. Komisija je mnenja, da bo treba zato nekatere stvari spremenili in tudi predlaga nekaj ukrepov. Med drugim pravi, naj bi naši uvozniki ob sklepanju pogodb točno določili pogoje glede trdnosti vlaken, barve, dovoljenega odstotka nobkov, skratka pri sklepanju pogodb naj se drže standardizacije, pa čeprav bo zavoljo tega bombaž nekoliko dražji. Podjetja, ki nadzorujejo nakup lahko novo podjetje zaposlilo še več ljudi in istočasno povečalo proizvodnjo strojev. L. V. bite šipe, polomljene polknice. v eni izmed sob razvešeno perilo, ki se ob vsesplošnem prepihu res najbrž dobro suši, na osojni strani globoko razjeden zid, kjer je voda odtekala namesto po odtočni cevi po zidu, ga razmočila tisočakov na leto. Ce pa se bo sedaj kdo odločil za obnovo gradiča, bo zato potrebno najbrž ne- IZ ZADRUŽNEGA SEKTORJA KMETIJSTVA Za večji pridelek Prigospodarjena sredstva bodo povsod porabili za nakup strojev in orodja, za izboljšanje pospeševalne službe v kmetijstvu. — Sindikalne organizacije pri kmetijskih zadrugah imajo široko področje delovanja Občni zbori kmetijskih zadrug so v glavnem končani. Bili so skrbno pripravljeni in tudi za- bombaža, bi morala kupljeno bla go preizkušati z vsemi sodobnimi nimanje" zadružnikov zanje je aparati in bi se investicije za te bilo veliko. Zadružniki so oceno anjšo storilnost in iz bombaža I kaj kmalu izplačale. Povrnili bi nili svoje delo, ki je bilo v prebode spredli od 9—11% manj pre- se tudi stroški, ki bi nastali s tem, l teklem letu bolj kot prejšnja leta diva, kot bi ga morali spresti. Pri če bi naši uvozniki prevzemali usmerjeno v pospeševanje kmetij- bombažu, kjer znaša utežnostni blago že kar v tujini od proda- j stva in ki je dalo tudi določene odstotek vlaken celo do 26,8%, jalca. Stroški, ki bi nastali ob plodove. Tako so zadruge skoraj ZAPISEK IZ ŽELEZNIKOV V SELŠKI DOLINI NAPREDEK, VENDAR... Ob osvoboditvi se je znašlo prebivalstvo Železnikov v Selški dolini pred težkim vprašanjem: Kako si preskrbeti reden zaslužek za človeka vredno življenje? Ali naj životari ob pičlih priložnostnih zaslužkih kot doslej, ali pa naj zapusti dom in gre za zaslužkom v večja industrijska središča, ki so. glasno klicala po delovni sili? Ljudje Selške doline so v narodnoosvobodilnem boju posebno živo vzljubili svoj dom. Nekdanji partizanski borci Železnikov in okolice so prinesli iz tega boja, razen zmage, tudi nezlomljivo voljo, da hočejo doma ustvariti potrebne pogoje, da bodo našli doma kruha zase in za družine. Zato so se oprijeli kovinarstva, nagnjenje, ki so ga podedovali od očetov in dedov. Ko so spomladi leta 1946 ustanovili produktivno zadrugo kovinarjev »Niko«, so res obnovili tradicijo kovinarstva v Železnikih, ki je prenehala tedaj, ko je ugasnil poslednji plavž... Tako je našel v zadrugi, ki je pričela izdelovati z najskromnejšimi sredstvi in ob najtežjih delovnih pogojih razne kovinske izdelke, del prebivalstva spet kruh doma. Prostovoljno in brezplačno delo zadružnikov, ki so sami obnovili stare in na pol porušene hleve za delavnice in staro hidro-centralo, popravili turbine in očistili dovodne kanale, zgradili več sto metrov tlačnih cevovodov, pridni kolektiv čimprej začel s I polni meri trditi tudi za delavsko široko proizvodnjo tega prepo- samoupravljanje. Seje njihovega trebnega strojčka, ki bo v mno- delavskega sveta in upravnega gočem razbremenil naše gospodinje, in pa da bi bila cena kolikor mogoče dostopna vsem družinam. Ob novih stružnicah in rez-kalnih strojih, pri preciznih delih in v oddelku, kjer preizkusijo sleherni izdelek, preden ga dado na trg, povsod smo srečali mlade ljudi iz Selške doline. Pridnost in delovna disciplina ter želja po znanju, so njihove najve'čje odlike. V desetih letih obstoja podjetja so izkušeni mojstri na mnogih strokovnih tečajih in s praktičnim delom že izučili okoli 120 vajencev za kvalificirane in visokokvalificirane delavce, ki danes samostojno opravljajo najodgovornejša dela. Ob koncu zapiska pa moramo vsekakor zapisati še tole: kakor odbora so še vedno precej enolične, ni še dovolj temeljitih razprav o vsakršnih problemih in največkrat razpravljajo le trije, štirje člani. Vzrok za takšno povsod ustanovile plemenske postaje, začele so se mnogo bolj ukvarjati s proizvodnjo, nabavljati najboljša in najprimernejša semena, pomagati kmetovalcem pri vzreji boljše plemenske živine itd. Vse to je razgibalo tudi zadružne odseke. Zelo živahno delajo živinorejski odseki. Pa tudi poljedelski, sadjarski, čebelarski in tudi drugi ne zaostajajo. Letos bodo ustanovili strojne odseke povsod, kjer jih doslej ni bilo. Zadruge so na občnih zborih tudi sklepale o uporabi prigospodarjenih sredstev in omeniti je treba pravilno mnenje zadružnikov glede našega kmetijstva. Saj so z majhnimi izjemami skoraj v celoti namenili prigospodarjena sredstva za nakup kmetijskih strojev in orodja, za opremo zadružnih obratov, za gradnje zadružnih objektov itd. Posebno važnost bodo v letošnjem letu zadruge posvetile organizaciji odkupa kmetijskih proizvodov in napredek zadruge, so letos aktivno pomagali pri pripravah na občne zbore. Nekatere sindikalne podružnice kmetijskih zadrug, kot n. pr. v celjskem okraju, so ob občnih zborih zadrug izvršile naknadni vpis v članstvo zadrug vseh tistih delavcev in uslužbencev, ki do sedaj niso bili člani zadruge. Med kandidati za nove upravne odbore zadrug je povsod bilo opaziti tudi vsaj po enega člana iz vrst delovnega kolektiva zadruge, kar bo še bolj utrdilo odnose med kmetovalci-zadružniki in zadružnimi kolektivi. Kljub temu, da so sindikalne podružnice pri kmetijskih zadrugah še mlade, se uspehi njihovega prizadevanja za hitrejše razvijanje našega kmetijstva že opazno. In tole je gradič! kaj deset milijonov dinarjev. Toda kot je videti, na to najbrž nihče ne misli, čeprav bi tudi v Rimskih Toplicah ne bilo odveč vsaj nekaj prehodnih turističnih sob za goste, ki bi se kopali na odprtem termalnem kopališču. Upajmo, da se bo vendarle kdo zganil, da bo zunanjost in notranjost gradiča slej ali prej drugačna, če nočemo dopustiti, da bo poslopje docela razpadlo in bo s tem znatno oškodovano splošno ljudsko premoženje. P. D. nesamostojnost je v tem, ker člani izboljšanju dela pospeševalnih organa delavskega samoupravljanja še docela ne poznajo nalog, niti problematike podjetja, kaj šele, da bi dobro poznali smernice naše splošne gospodarske politike. Niti komisije, ki jih delavski svet sicer ima, do zdaj še niso uspešno izpolnile danih nalog. Zato menijo, da bo obvezen gospodarsko-politični tečaj, ki ga pripravljajo za vse člane delavskega sveta in upravnega odbora le pripomogel, da bo tudi v tem podjetju postalo delavsko samoupravljanje tisti močni činitelj, ki bo neposredno je podjetje v desetih letih napra-1 vplival na še večjo proizvodnost vilo velik napredek v proizvodnji, in krepil socialistično zavest in kakovosti izdelkov in pri stro- družbeno odgovornost tudi izven kovni vzgoji novega kadra kovi- podjetja — v življenju občine in narjev, tako ne moremo tega v okraja. S. K. odsekov. Sekcije mladih zadružni'! kov, ki so ustanovljene že v večini zadrug, so na občnih zborih predložile svoje načrte. Mladi zadružniki bodo organizirali na manjših zemljiščih, ki so jim jih dodelile zadruge, obdelovanje po najnovejših metodah in z najsodobnejšimi sredstvi po navodilih kmetijskih strokovnjakov. Tudi sindikalne organizacije pri kmetijskih zadrugah čakajo precejšnje naloge. Delavci in uslužbenci kmetijskih zadrug, od katerih je v precejšnji meri odvisno delo in PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE Sindikalno knjižico je izgubila in jo proglaša za neveljavno Helena Rajnar, Murska Sobota, tovarna perila »Mura«. RAZPIS za sprejem učencev v grafično stroko Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije, sekcija za LR Slovenijo, sporoča, da bo vpisovanje učencev za ljubljanska podjetja grafične in predelovalne industrije do 1. julija 1956. Sprejemali bomo vajence za ročne stavce, tiskarje, knjigoveze, litografske risarje, pretiskarje, ofsetne tiskarje, kar-tonažerje, klišarje in reprodukcijske fotografe. Vpisovanje bo vsak dan od 7. do 14. ure v prostorih sekcije Združenja v Ljubljani, Trg osvobodilne fronte 14/IV. Pogoji za sprejem vajencev: 4 razredi nižje srednje šole, fizično in duševno zdravje, sprejemni izpit na Združenju iz slovenščine, matematike in risanja zaradi pravilne izbire poklica. Pri vpisu je treba predložiti lastnoročno pisano prošnjo In zaključno spričevalo nižje srednje šole. Prosilci za tiskarne v Celju, Mariboru in Kranju naj vlagajo prošnje direktno na podjetja. ZDRUŽENJE GRAFIČNIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE Sekcija za LR Slovenijo PREMIJSKI SISTEM ALI JE PREMIJSKI SISTEM V VASEM PODJETJU DOBER? Proizvodni sektor b) doseganje količin- 9. PREGLED PREMIJSKIH OSNOV ZA POSAMEZNA DELOVNA MESTA V INDUSTRIJSKIH PODJETJIH Šef proizvodnje: a) storilnost; b) znižanje kalkuliranih stroškov v proizvodnji; c) kakovost; _ . operativnega , . _ ____ skega in asortimentskega plana proiz- ženimi stroški transportnega oddelka ter vodnje. Kontrolorji kakovosti: \ 1— 1 - „_i /.. __I L b) gospodarnost (razmerje med dose-imi stroški transportnega oddelka ter laniranimi oziroma kalkuliranimi stro- tiirhinclri vrtrln-' etnln rotr lili rali Tokrat objavljamo premijske osnove za posamezna delovna mesta, V podjetju turmnsKl \oan. Stolp, regulirali . najbolje ptJemiJjske 0'sn0Te sestaviti v obliki tabel, kot vidite tole tabelo za zemljišče in podobno, je tako ■=--..J— 6) doseganje operativnih količinskih in asortimentnih planov proizvodnje. Obratovanje in poslovodje: a) kakovost (ugotovljeni odstotek izmečka ozir. izdelkov slabše kakovosti); Komercialni ozir. splošni sektor b) (kot pri šefu tehnične kontrole) r zadruge, da je konec leta ta že postala državno podjetje. V času po ustanovitvi zadruge so njeni člani opravili skoraj 130.000 prostovoljnih delovnih ur, kar znaša v denarni vrednosti več milijonov dinarjev. Spočetka so izdelovali le vsakovrstne predmete za potrebe pisarn. Razvoj proizvodnje v naslednjih letih pa je šel skladno s potrebami trga in možnostmi podjetja. Od risalnih žebljičkov, luknjačev za papir, mapnih mehanizmov, šestil za šolsko mladino in podobno, so prešli na izdelavo analitskih in preciznih tehtnic, pozneje še drugih predmetov. Danes. 10 let po ustanovitvi, izdelujejo v tovarni »Niko« v Železnikih razen naštetega še laboratorijske centrifuge in mešalce, magnetne vžigalnike za motorje, magnetne svetilke, avtomobilske sirene, enofazne elektromotorje 50, 85 in 200 W, šolska in precizna šestila in še mnoge druge predmete za široko potrošnjo. Njihov letošnji družbeni plan predvideva večjo proizvodnjo za okoli 10 %>. Enofaznih motorčkov, ki jih išče vsa jugoslovanska industrija, bodo izdelali največ. Razen te novosti nameravajo dati še letos na trg nekaj novih izdelkov, predvsem za široko potrošnjo. Direktor podjetja, tovariš.. Žumer nam je zaupal, da pravkar proučujejo prototip gosno-din iškega električnega stro jčka, ki bo hkrati opravljal 10 do 12 gospodinjskih del. Želimo, da bi direktorja podjetja. Delovno mesto Sektor Direktor Komercialni sektor Komercialni direktor: a) hitrost kroženja obratnih sredstev (količnik obračanja obratnih sredstev); b) gospodarnost (razmerje med doseženimi in planiranimi nabavnimi in »'potrošnja surovin in materiala v prodajnimi stroški ter stroški komerci-------------------------------------- .merjavi z normativi; . alne režije); a) gospodarnost (razmerje med dose- planVranok° Mfroma^'stlndaPrdnT° k°ako! , . č) doseganje operativnega plana pro-ženimi m planiranimi stroski za repre- vostjo). daje. Premijska osnova Obratovanje in poslovodje: a), b), c), č) kakor šef proizvodnje; d) zmanjšanje nesreč pri delu (število izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu). Delavci: šoferji tovornih in osebnih avtomobilov : a) ekonomična uporaba goriva, maziva in avtogum v primerjavi z norma- b) doseganje plana prevoženih kilometrov. zentanco in potnimi stroški) b) donosnost (razmerje med netto vrednostjo in vloženimi osnovnimi in obratnimi sredstvi) c) doseganje plana proizvodnje Gospodarsko računski sektor Direktor gospodarsko računskega sektorja: a) hitrost kroženja obratnih sredstev (količnik obračanja obratnih sred- a) odstopanje zalog surovin in materiala od normativov zalog; stevL ') gospodarnost (razmerje med doseženimi režijskimi stroški gospodarsko računskega sektorja in planiranim1 Tako kot za to delovno mesto na- č) doseganje osnovnega plana proiz- vil ter planirano izgubo strojnih ur); ostala vodnje po količini in vrednosti. pravimo tabelarični pregled za vsa delovna mesta in sektorje v podjetju. Zavoljo bolj smotrnega izkoriščanja prostora bomo ostale premijske osnove našteli brez tabel. Analitsko planski sektor Direktor analitsko planskega sektorja: a) izkoriščanje osnovnih sredstev (razmerje med izkoriščanjem osnovnih sredstev v proizvodnem mesecu ter v preteklem letu; b) znižanje lastne cene proizvodnje nasproti minulemu letu; c) donosnost; d) realno planiranje (odstopanje dosežene proizvodnje od operativnih planov ter razmerje operativnih planov do osnovnega letnega plana proizvodnje. Planer: a) realnost planskih kalkulacij že vpeljanih proizvodov ter novih proizvodov (odstopanje poznejših obračunskih kalkulacij od predhodnih planskih kal- Sektor priprave dela šef priprave dela: ?} storilnost; pomožnih dejavnosti, b) hitrost kroženja materiala v pro- §efi pomožnih delavnic in pomožnih izvodnem mesecu (število dni, ko se su- obratov: šef nabave: Vzdrževalni sektor šef vzdrževanja in pomožnih obratov: b) gospodarnost (razmerje med do- iavuuazv a) izkoriščanje osnovnih sredstev seženimi in planiranimi stroški nabave); sfnTškV (razmerje med dejansko izgubljenimi c) cene nabavljenega materiala (raz- c) dan dostave bilance in periodičnih strojnimi urami zaradi kvarov in popra- merje med doseženimi ter planiranimi obračunov glede na zakoniti rok dredstavniki in tr*ovski uvodnem procesu, količin- tivne,ga,. pla-na. analizj, . „ .. a) gospodarnost (razmerje med dose- med dobljenimi spornimi zneski in . g= drnegio,re.im^naevih Dro.zvodov: ocenitve ter vsemi vodenimi pr««*"'' skegi vodnje. Tehnologi (planerji tehnološkega procesa): predložil njegov onaeiea „imi stroški); Analitik surovin m materiala: b) doseganje plana prometa, a) uspele reklamacije nabavljenega s ser»—.» vsemi analizami surovin in materiala, ki s?a’ ,meci katere štejemo tudi kalo, raz- proizvodnje; spori). ij» »..preteklem leta); šo"bi'le‘T nTmenom "reklamacUe‘posTane sip in lom pri manipulaciji in manjki, b) znižanje kalkuliranih stroškov planirano oziroma aianaarano khko- dobaviteljem. ugotovljeni pri inventurah. Vsi sektorji proizvodnje; c) kakovost (razmerje med vrednost- jo reklamiranih proizvodov, klamirajo kupci, prodanih proizvodov; ki jih re- vostjo). Planer materiala: a) realnost normativov e,* J1M --------------------- (odstopanje ter vrednostjo vseh porabe surovin in materiala od določe dobaviteljem. Kontrolni sektor nih normativov). Šef tehnične kontrole: a) kakovost (kot pri direktorju); šef transportnega oddelka: a) storilnost (razmerje med dejansko potrošenim delovnim Časom ter planiranim oziroma normiranim delovnim časom za opravljeno delo); Kdorkoli: a) odkritje in preprečitev škode de tatvin, poneverb ali drugih kazni* dejanj in dri anj in druge preteče škode; b) letni finančni učinek racion* zacije. »rwT.AVQir a tnrorvPTOORT« MM -d o I K U M sr U IN A o 1 DUMUVIJNI i ‘šmm- ' L | L ' I ' : Peter Kocjančič: Bovec SKRITA LEPOTA Ste že kdaj videli slap Šum? mislim tistega v Vintgarju, ŠčhT66 odDele na potokn NemiU” ...No, Besnica je druga želez-?**ka postaja od Kranja proti Jesenicam. Toda veliko lepše je Kreniti peš ali s kolesom iz Kranja. Pot je dolga okoli osem ki-‘^netrov in pelje ob Savi mimo •Tiskovine«, nato pa ob železnici do Spodnje Besnice. Malo vidna tablica nas že v ?*Četku vasi vabi k slapu. Toda *PŠe je po cesti naprej v Zgor-?J° Besnico in pri osem kilometrskem kamnu po cesti, ki jo še ®rade na desno navzdol proti že- lezniški postaja. Od tod je še nekaj korakov — in že smo na cilju in v okrepčevalnici s klopmi in plesiščem. Od lani je zrasla tu zidana točilnica. Lahko bi pot do slapa, do katerega je še tri minute hoda, bolje uredili in markirali. Sam slap je po približni oceni visok okoli 20 metrov. Pada v globoko, zaraščeno nseko. Ne pada povsem prosto, marveč buči voda po več skokih. Je pa tako lep, da malo takih. Trud je bogato poplačan, saj je tudi okolica zelo lepa: polja, gozdovi in pogled na še zasnežene Kamniške planine. Bojan Bratkovič Bili smo na Mrzlici Čeprav je bil tisto nedeljo v Celju velik mladinski nastop in so se trboveljska društva pripravljala na občinski praznik, je prišlo na Mrzlico več kot pet sto ljubiteljev prirode z obeh strani. Le škoda, da so se godbeniki skujali. Sicer pa dobre volje kljub temu ni manjkalo. Vreme ni moglo biti lepše in na dveh planotah so se razmestile skupinice izletnikov. Med njimi je bil tudi prvi predsednik Društva prijateljev prirode iz Trbovelj, tovariš Leopold Majdič, rudar iz Trbovelj. Sedaj je star že 65 let in je stalen obiskovalec bližnjih vrhov. iniciativnega odbora DPP. In nato je povzel besedo tov. Majdič ter pripovedoval — dob predvojne pripovedoval neka i spominov iz lob predvojnega društva prijateljev prirode. Prostor, na katerem je zbral del izletnikov, je pravzaprav še sedaj last društva, saj ie trboveljsko društvo tam zgradilo kočo. Med vojno je bila uničena. Trboveljčani in Celjani predsednik Občinskega sindikalnega sveta iz Celja, vse pa je presenetil Tone Sajovic, rudar iz Trbovelj. Prebral je pesem, ki jo je zložil na poti na Mrzlico. Mlado in staro je rado poslušalo, saj je znal tudi lepo reci- šttivilni izletniki so se podpisali na razglednici, ki so jo poslali tovarišu Titu za rojstni odbornikov občinskih sindikalnih svetov, že v soboto zvečer je bilo krajše posvetovanje, ki ga je vodil predsednik OSS Kranj tov. Franc Pogačnik. Postavili so iniciativni odbor pri okrajnem sindikalnem svetu ter se pogovorili o organizaciji društev prijateljev prirode. V nedeljo pa je posebna delegacija položila venec na grob prvega padlega partizana na Gorenjskem. Nekateri pa so obiskali še Bled. Udeleženci izleta so poslali pozdrav tovarišu Titu za rojstni dan, tovarišu Salaju pa so čestitali k visokemu odlikovanju: Red junaka socialističnega dela, ki ga je prejel ob petdesetletnici svojega revolucionarnega dela. m . . . . . Najprej je bila kratka proslava Takole vremensko hišico je v počastitev rojstnega dne mar- postavilo Društvo prijate- Sala Tita, ki jo je otvoril tovariš Ijev prirode iz Gradca na Graškem gradu Jurač, predsednik republiškega MOŽNOSTI NE MANJKA da *e*0s se Pre.cei zasavskih ru-j?rjev in drugih članov podruž-kjC v revirjih zanima za to, da 6 svoj dopust preživeli v pla-si^jkih postojankah, zlasti pa v j,,'“Ikalnem počitniškem domu na ‘akah. v čateških Toplicah, na f*adu Mokrice in drugod. Vse j/ Postavlja pred sindikalne po--užniee precej odgovorne nalo-katerih so se ponekod že s re^ejšnjo zavzetostjo lotile, f Planinske postojanke na Par-jj^anskem vrhu, Gori, Čemšeni-1 planini, Mrzlici, Kumu, si Scu, Kalu in drugod so zasav-u a Planinska društva letos tako ‘Posobili, da so že pripravljene v sprejem dopustnikov. Pred-Jant1 80 dobro opremljene postopke na Partizanskem vrhu, ki 1 je pripravljen za sprejem prvili gostov. Rudnik rjavega premoga v Zagorju je dal rudniškemu sindikalnemu odboru precej denarja za oddih rudarjev, tako da bodo imeli rudarji v domu precejšen popust. Rudniški odbor sindikata si prizadeva, da bi šli z njihovimi člani tudi člani njihovih dr.užin m bodo verjetno tudi n užival, -ločen popust. V Mokricah in Čateških Toplicah bodo letos, saj tako računajo, lahko sprejeli precej delavcev na oddih. Gre pa za sodelovanje med sindikalnimi podružnicami in planinskimi dmštvi. Nekatere podružnice so se s planinskimi društvi že domenile, da bi rezervirali čez poletne mesece nekaj sob in ležišč za člane nji- $**> se ne veseli, ko zasliši v gozdu tisti znani ku-ku. e 3e mladič, ki se je, kot vsak, izlegel v tujem gnezdu sindikat rudarjev v k: ter postojanki na Go- 1 u, \ lcr postojanKi na vjo-jlici' ki lu upravlja Hi io ko dr»štvo v Zagorju. La-i- tc Postojanke precej interno' ner dokupili notranjo slcfbeli i PraVQi odbori so po-8*rMipn ra ^°do postojanke pre-Turii e «. vscm potrebnim. počitniški dom na Izlakah hovih podružnic. Planinska društva kažejo za to vse razumevanje in so pripravljena tudi z raznimi ugodnostmi omogočiti čim cenejši in prijetnejši dopust delavcem. Vse bolj pa se čuti potreba, da bi v vsakem večjem industrijskem kraju Zasavja ustanovili društvo prijateljev prirode. Le- to bi bilo najbolj poklicano, da organizira cenen in prijeten oddih delavcem. V Trbovljah in Zagorju so se o tem že pogovarjali na prvomajskih izletih. Žal kaj dlje niso prišli. Zanimanja za taJca društva v delovnih kolektivih ne manjka, treba je le podstaviti' iniciativne odbore, ki naj začno delati. Precej podružnic kani letos organizirati izlete v znamenite kraje naše domovine. Delavski sveti rudnikov na primer so že sklepali o tem, da bi v poletnih mesecih dali svojim članom popust pri vožnji z rudniškimi prevoznimi sredstvi. Prve skupine rudarjev bodo še ta mesec obiskale znamenite kraje na Gorenjskem, Dolenjskem in drugod. Nekatere sindikalne podružnice pomagajo pri gradnji novih pla-»foskih domov. Senovški rudarji Spoznavajmo prirodo! Ljudje, ki veliko živo v naravi, so utrjeni in bolj zdravi ter odporni. Na kolektivnih izletih se izobražujejo, saj vidijo dosti zgodovinskih kulturnih in gospodarskih znamenitosti ter prirodnih pojavov. Marsikdo pa misli, da je šel na izlet, če je zavil v prvo gostilno in tam preživel dan pb vinu in v tobačnem dimu. X Delavci že pol stoletja prirejamo prvomajske izlete, toda to je le enkrat na leto. Zato se zavzemamo za društva prijateljev prirode, ki naj bi prirejala tudi športna tekmovanja in sploh gojila šport od odbojke do plavanja, veslanja in smučanja. O vsem tem so se menili na nedavni seji občinskega sindikalnega sveta v Ljutomeru, ustanovili iniciativni odbor DPP ter pozvali delovne kolektive, naj se včlanijo v društvo. Dežja so se zbali Mariborčani so svoj izlet preložili. Zavoljo slabega vremena, kajpak. Toda ustrašili so se prezgodaj, saj je bilo prejšnjo soboto in nedeljo tako vreme, da je bilo veselje. Upamo, da so imeli to nedeljo vsaj tako vreme na Žav-carjevem vrhu, kakršnega so imeli izletniki prejšnjo nedelje. primer gradili kočo hrastniški steklarji pa tudi svojo k Bržčas bosta obe stavbi letos že na Jd ^in bodo Bohorju, lirastniš rudarji pa tudi pod streho, prihodnje leto pa že odprti. Tudi rudarski dom na Bledu bodo preuredili. Možnosti za razvoj delavskega turizma v Zasavju je torej na pretek. Le bolj bo treba zavihati rokave in se zlasti lotiti ustanavljanja društev prijateljev prirode. M. V. Taborišče poštarjev ob morju bi bil razgledni stolp. Tov. Majdič je prisotne posebej opozoril, naj goje ljubezen do prirode in naj jo obiskujejo s svojimi družinami. Izletnike je pozdravil tudi Pozdrav z Možaki j e Zadnjo majsko nedeljo se je zbralo v počitniškem domu jeseniške železarne na Mežaklji 65 Uspela izleta Kot smo že poročali, so se zadnjo majsko nedeljo podali Ljubljančani s kolesi na Turjak, nekateri pa na Rašico. Na Turjaku se je zbralo okoli sto kolesarjev. Pevci kulturnoumet-niškega društva >Jože Moškrič« pa so se pripeljali s kamionom. Po krajšem programu so si vsi udeleženci izleta ogledali grad, prizorišče znanih bojev iz leta 1943, ko so partizani v naskoku zavzeli grad in uničili belogardistično postojanko. Popoldne so se pripeljali še gasilci z Viča in imeli v vasi vajo. Na Rašici pa se je zbralo okoli 500 ljudi. Za dobro voljo je poskrbela poštarska godba. Sploh gre vsa pohvala za organizacijo izleta poštarjem, ki so se potrudili, da je ta izlet tako dobro uspel. r...~ • Vil . 4" Poletje prihaja in z njim kopanje O pripravah na letovanje vajencev smo že brali. Pretekli teden ie bil ustanovljen republiški odbor, po nekaterih okrajih Pa republiški okrajni odbori za letovanje vajencev. Po navodilih, ki so jih posamezne organizacije, združenja in Ustanove že prejele, so se na prvih sestankih že pogovorili o ttim, kako bi pripravili letova- nje vajencev. Sindikati so prevzeli nase skrb, da pridobe vodstva podjetij za to akcijo, zastopniki obrtnih zbornic bodo vplivali na svoje> člane, da bodo omogočili letovanje tudi obrtnim vajencem, prav posebno nalogo pa so prevzeli nase okrajni zavodi za socialno zavarovanje, ki bodo letovanje 'vajencev tudi gmotno podprli. Republiški zavod za socialno zavarovanje je poleg denarnega prispevka, ki ga bo dal v ta namen, sklenil, da bo poslal na letovanje v Bohinj 50 vajencev. Okrajnim zavodom pa je priporočil, naj vajence zdravniško pregledajo na račun sklada za preventivo. Socialno zavarovanje bo torej prispevalo kar lep delež, saj so na primer v Celju določili 100.000 dinarjev, ptujski zavod za socialno zavarovanje pa bo dal za letovanje mladine pol milijona dinarjev. Sploh moramo ta zavod posebej pon valiti, saj je o tem razmišljal že pred nekaj tedni in s ara dal pobudo za letovanje mladine. Prostor za letovanje so dobili v Biogradu na moru, kamor bodo poslali poleg šolskih otrok še 100 obrtnih in 50 trgovskih vajencev. Kakor vidite, si letos precej prizadevajo, da bi vajencem omogočili čimlepŠe počitnice. Nekaj nuj prispevajo vajenci sami: del stroškov in dobro voljo. Vajenci bodo zvedeli o vseh podrobnostih pri svojih strokovnih učiteljih in pri odborih za letovanje. J8 Obisk v,Franji4 Sindikalna podružnica tiskarne Blasnik v Ljubljani je zadnjo nedeljo priredila izlet z avtobusi v Cerkno, kjer so si ogledali znano partizansko bolnišnico >Fra-njo«, nazaj grede pa še Postojnsko jamo. Na izleta Je bilo okoli sto Članov podružnice. G. L Peter Kocjančič; Na planine DELAVSKI TABORI Peter Kocjančič: Martuljkova skupina 600 MILIJONOV Kot poroča Tanjug, bodo dobile letos turistične in družbene organizacije 600 milijonov dinarjev. Zvezni izvršni svet bo dal 500 milijonov pod pogojem, če bodo ljudske republike in ljudski odbori dali ostalih 300 milijonov. Pomoč bodo dobila društva prijateljev prirode, turistična društva, Počitniška in Planinska zveza, Zveza tabornikov. Zveza društev prijateljev mladine in Zveza borcev Jugoslavije (samo za letovanje otrok padlih borcev). Te organizacije bodo lahko to pomoč uporabile le za cenejše investicije (n. pr. ureditev izletniških točk v okolici mest in industrijskih središč). Razen tega bodo pomoč lahko uporabili tudi za adaptacijo zapuščenih poslopij v turističnih krajih in za njihovo preureditev v počitniške domove, dalje za organizacijo sprejemnih postaj Počitniške zveze v večjih mestih, za nakup turistične opreme za Počitniško zvezo in društva prijateljev mladine ter za pomoč pri organiziranju turističnega varčevanja. Turistična zveza Jugosavije je priporočila turističnim in drugim organizacijam, ki dobivajo pomoč, naj ta sredstva uporabijo izključno za ureditev skupnih izletniških t.očk v okolici mest in industrijskih središč. Sredstva bodo dodelili posameznim organizacijam republiški izvršni sveti na predlog Turistične zveze Jugoslavije. Okrajnim in zlasti občinskim iniciativnim odborom društev prijateljev prirode priporočamo, da čimprej zbero dokumentirane podatke o potrebah, da bi Še leto« mogli s tem denarjem pripraviti delavcem In uslužbencem prijeto« letovanje* VAJENCI, NA LETOVANJE Roman Kurta Klaberja »Potniki III. razreda«, napisan leta 1927, pripoveduje o trinajstih delavcih im treh ženskah, ki sedem dni skupaj potujejo z ladjo in se pomenkujejo o tem in onem. Pričujoči odlomek je značilen za pisateljevo miselnost. Družba je prasnila v smeh. Američan je stopil k dolginu in ga dregnil pod rebra. »Anglež si, praviš?« ga je vprašal. »Že sedem sto let,« je odgovoril dolgin. Napravil je kisel obraz in sklonil glavo. Američan se je nasmehnil. »Ali si delal v Ameriki?« je vprašal spet in stopil korak bliže. Angležev obraz se je raztegnil. »Ali si že kdaj slišal, da bi se bil človek v Ameriki brez dela najedel? Delati sem moral. Najprej sem pomival mize, potem sem bil priložnostni delavec, zdaj sem pa rudar.« »Ali se vračaš v Anglijo?« Američan je radovedno motril dolgina. »Vsako tretje leto!« je pritrdil Anglež. »Najprej v Carlisle, potem v London. Poleti pa se moram vrniti v Pittsburg.« »Anglija,« je odgovoril dolgin, »ima več brezposelnih kakor kamnov na svojih cestah. Če prištejemo še rentnike, bi človek dejal, da ves narod sedi prekrižanih rok in počiva.« »In to se ne bo spremenilo?« Američan je bil videti presenečen. »Položaj se bo še poslabšal!« je odgovoril Anglež. »Pred petdesetimi leti je naš narod mislil, da je podjarmil dovolj narodov, da bo lahko večno iztiskal iz njih obresti in rente. Zato je napravil iz naše dežele zeljnik s poletnimi vilami. Tovarne so ostale, toda dela nihče več ne jemlje resno. Kolonije smo prisilili kupovati, kar smo skrpucali, in tudi delavcem se je spričo tega godilo še kar znosno. Zdaj,« je nadaljeval in napravil žalosten obraz, »pa so se črnci in Indijci, Arabci in Hotentoti naveličali našega va-ruštva. Niti naše vlade ne trpe več, postavljajo se ji po robu, nas zmerjajo in se upirajo.« »Ali jim to kaj koristi7« je vprašal Američan radovedno. »Zdaj še ne mnogo,« je odgovoril Anglež. »To se pravi, naše blago večidel že odklanjajo. Iz drugih dežel dobivajo boljše ali pa sami grade tovarne. Naši rentniki im tovarnarji so spričo tega zagnali velik vik in krik. Toda naše vojne ladje in naši vojaki tišče njihove vojne skomine k tlom,- Vsaj danes še in jutri.« »Kaj pa pozneje?« je menil Američan. Hm,« je odgovoril Anglež lin povesil spodnjo ustnico, »saj zato že delam ...« Američan se je zasmejal. »Kar smej se,« je rekel dolgin ki še bolj na-kremžil obraz. »Doma mio bili trije, dva brata in sestra. Živeli smo od delnic tovarne v Kal-kutti. Ko so začeli Indijci bojkotirati naše blago, je šla tovarna rakom žvižgat, mi pa smo obsedeli na cesti. Moja brata sta znala jahati. Moja sestra je znala dobro plesati foxtrott Jaz sem bil med njimi najbolj zabit. Jaz nisem znal ničesar.« Že nasmejan je nadaljeval: »Imeli smo bojni posvet. Bile so tri možnosti. Lahko bi se bili stisnili pod streho pri stricu ali pri teti, dokler nas ne bi postavila pod kap. To je bilo najlaže in tudi najudobnejše. Lahko bi prosili vlado, naj nam pomaga; to je bilo še težavnejše, nekaj bi nam bila morda le dala. Lahko bi prijeli za delo, toda to je zahtevalo največ napora. Razen tega pa je veljalo delo za sramoto. Ko so kmalu potem po vrsti obubožale še tri od rent živeče družine, se je moj brat odločil. Mimogrede rečeno, je vnet patriot »Henry,« mi je dejal, »v zadnjih treh tednih sem napravil tole kalkulacijo. Anglija propada. Saj ne more večno živeti od pridobitev svojih prednikov. Mi, Angleži, premalo delamo. Tega nisem spoznal samo jaz, marveč tudi sto in sto drugih. Kaj nameravaš storiti ti? Ti lahko obsediš na svojem mestu, ostaneš lahko zakrknjen konservativec, kakršen si bil doslej, ti lahko rečeš, naj vzame Anglijo vrag, če te ne more več prehraniti s črnci in Indijci. Lahko pa greš tudi tja, kjer ljudje v Angliji še delajo, kjer nočejo propasti zaradi konservativizma, lahko greš k delavcem.« »Jaz,« je nosljal dolgin počasneje in skušal napraviti neumen obraz,« sem se prvi hip stresel ko pes, ki so ga polili z ledeno mrzlo vodo. Moj brat pa je že čez tri dni delal v avtomobilski tovarni in čez šest tednov je bil že poročen s strašansko moškim bitjem, z neko sindikalno tajnico. Moja sestra je sledila njegovemu zgledu čez osem dni. Samo še slabše. Četrt leta je delala v predilnici, potem se je obesila na cepca, ki je tam popravljal stole.« »Vidiš,« je dejal, globoko dihnil in pokazal na kruljavca, »da boš verjel, da se je spečala z njim, tamle stoji in sili v tistole ženšče. Njemu v čast moram omeniti, da prej ni bil tako beden. Koščki premoga so mu skazili obraz in v njeni bližini se vede spodobneje. Drugače pa nori za vsakim predpasnikom ko star zajec. Povrhu je jeznorit in nepoboljšljiva pijandura, prepirljiv in trmoglav. . Odkar so ga vrgli iz predilnice, je presedlal in razvaža premog. Mene je poten, ko' me je stric postavil pod kap, iz golega usmiljenja pobral in vzel s seboj. Zdaj,« dolgin se je spet nasmehnil, »delava v istem podjetju. Tb se pravi, on razbija premog, jaz pa ga nakladam. Za kaj drugega sem še zmeraj preneumen.« »Ali ti to delo ugaja?« je vprašal Američan in nekaj časa gledal dolgina. Anglež se je zresnil. »Kako naj mi delo ugaja,« je odgovoril. »Tako, kakor ugaja človeku, ki se mu je pol življenja izogibal, — slabo! Toda v črnih luknjah pod zemljo sem se marsičesa naučil.« »Najprej,« je dejal tiho, »sem spoznal, da smo mi, zajedavci, res najslabša in najnizkotnejša svojat, kar jo nosi zemlja. Poleg mene se je ubadal nekdo, ki mu je odtrgalo pol noge, ki je bil nem in ki je imel eno oko iztaknjeno. Toda garal je za svoje tri otroke, dokler ga ni gora povsem strla. Dve ženi sta zgoraj premetavali premog; prva je imela dva otroka, oba od inšpektorja, toda lopov jo je pustil še naprej premetavati premog. Druga je imela celo štiri uma- zale črviče, njen mož pa je ležal z zlomljeno hrbtenico v postelji in morali, so ga pitati ko dojenčka. Toda nista godrnjali ali zabavljali Da, če smo ju zvečer trepljali po zadnjicah, sta se še smejali in šalili. Mi, svojat, pa popivamo, plešemo, ponočujemo in pohajkujemo s to revščino, se pustimo od nje rediti in jo potiskamo še globlje v bedo in moralno blato.« Anglež je obmolknil in nezaupljivo pogledal okoli sebe, ko da je preveč povedal. Američan pa ga ni pustil pri miru. »Hm,« je dejal, »ali je to vse, kar sl spoznal v jaških? To je stara modrost in iz nje so kovali dobiček že tvoji predniki.« Anglež je hotel vneto ugovarjati, pa je svoj odgovor še malo pridržal med zobmi. Počasi je dejal: »Da, to je vse. Že res, tudi nič ni, in svet je tak že nekaj sto let. Bili pa so časi, ko je bilo vse to upravičeno. Moj stari oče je imel mnogo ladij in vsako leto se je napotil v Kapstadt in v Indijo, da bi svoje premoženje pomnožil. Tudi v Angliji ni imel delovne živine, vsaj ne skladiščnikov, in če je bilo treba nakladati ladje, je tudi sam pomagal. Zakaj je obogatel? Samo zato, ker je bil velik, močan, odločen in pogu-men. Bil je korenjak! In nihče mu ni zavidal uspehov, nihče se ni spotikal ob to, da je polagoma zlezel v vladajoči razred. Zdaj,« za hip je obmolknil, si z dolgimi rokami obrisal obraz in vzdihnil. »Zdaj?« je vprašal Američan. »Kaj smo mi v primerjavi s tem,« je nadaljeval še počasneje. »Kaj je sedanji vladajoči razred? Izmozgana, gnila svojat, živeča od neumnosti drugih! Tatovi, faloti, bebci!« je vzkliknil glasneje, »vzlic vsej bleščeči ropotiji, ki so jo obesili nase. Bebci, kakršen sem bil nekoč tudi jaz!« Američan se je smehljal. »Mar ne verjameš?« je vprašal Anglež ves v ognju. »Sto noči zapored bi ti lahko pripovedoval o naših zabavah v klubu, o naših večerjah in plesih z dekleti iz ,Char-lotten Streeta*. Bili smo bolj divji od psov in vsaika cipa je zardela, če smo uganjali z njo šale.« Američanov obraz se je bil že zresnil. »Kaj pa pri delavcih, ali je bilo bolje?« je vprašal. »Bolj človeško,« je odgovoril dolgin, »in bolj junaško. Toliko veličine in veselja do življenja nisem videl nikjer drugod. Ko se jim je godilo najslabše, so najtrdneje upali. Ko so se od lakote in bede že valjali po tleh, je bilo njihovo upanje na boljše čase najmočnejše. In,« je nadaljeval po kratkem razmišljanju,« najbolj čudno je bilo, da pri vsem svojem mišljenju, tudi v revolucijah, niso mislili izključno nase. Zmeraj so govorili o človeku, ki se mu bo nekoč godilo bolje, morda o svojih otrocih, ki bodo še doživeli nove čase, sebe pa so zmeraj imeli za še trpeče, za še mučene, za ljudi, na katerih leži vsa odgovornost za prihodnost. Z menoj je delal kopač nizke postave. Bil je suh možiček, doma iz nekega siromašnega gnezda na Češkem. Ta ti je venomer govoril patetično: ,Mi smo garda, ki mora osvojiti prihodnost. Morda bomo vsi padli. Toda kaj zato? Kri žrtev rodi samo dobro.1 Sme- jal sem se mu, dokler ga nisem obiskal v bolnišnici po neki stavki v Pittsburgu. Telo mu je bilo raztrgano in nobenega upanja ni bilo, da bi ostal živ. ,Ti se cmeriš, tovariš? mi je rekel, videč solze v mojih očeh, storil bi mi uslugo, če bi bil pogumnejši. Čemu ti bo jok? Z vsakim mrtvim smo bliže cilju!" »Kaj more postaviti moj razred proti temu?* je nadaljeval hitreje, videč, da je Američan dvignil roko. da bi nekaj rekel. »Ničesar! Edino, kar delajo, je to, da utrjujejo policijo in vojsko. Kupujejo strupene pline in strupe. Okoli sebe zbirajo štab ljudi, ki naj bi branili njihovo posest in lenobo. Toda kaj pomeni to proti pohodu nižjih razredov? Kaj pomeni proti človeškemu navalu in preobrazbam? Samo kupi mrtvih bodo naraščali. Samo spopad bo straš-nejši, ko se bo pohod začel. Zato pa bo tudi maščevanje hujše!« »Ti torej sploh več ne upaš, da bi mogel ta razred še vladati,« je ugovarjal Američan. »Ti meniš, da so njegove pravice izpodkopane, da jih niso izpodkopale množice, ampak čas.« Anglež se je bolestno nasmehnil. »Jaz sem se spremenil, toda to je manj moja krivda kakor krivda mojega brata in moje sestre. Tudi mi smo zrasli iz kmečkih korenin, morda mi je bilo zato laže. Drugače pa misli aristokracija samo še na obrambo. Gotovo ve enako dobro kakor jaz, da je njena obrambna črta slaba in da bo raz- YVCV\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\V\\\\V\\\\V\\\VA>\\\\\\\\\\\\\\\^^^ STOLETNICA ROJSTVA PESNIKA BALAD IN ROMANC V Senožetih pri Rimskih Toplicah bo v nedeljo, 16. junija, odkritje spominske plošče na domu našega največjega pesnika balad in romanc, Antona Aškerca. V počastitev stoletnice rojstva bodo v raznih krajih naše ožje domovine spominske svečanosti, na katerih bomo obudili spomin na naprednega pesnika. Njegove balade in romance so obogatile slovensko literaturo z mnogimi novimi motivi, zlasti socialnimi, ki jim je Aškerc našel tudi nov pesniški izraz: zgoščen, neposreden, epski in realističen. Bil je eden prvih borcev med slovenskimi umetniki, ki se je v strastnem svobodomiselstvu približal gibanju delavskega razreda in sprejel njegove revolucionarne ideje za svoje. — M. Maleš: Anton Aškerc (lesorez) Aškerčeva domačija Senožeti nad Rimskimi Toplicami so bile odete v rožnato majsko oblačilo in pokrajina se je kopala v sončnih žarkih, ko smo prišli do Aškerčeve domačije. Domačija kot stotero drugih na Štajerskem. Trdna kmečka hiša na pobočju griča, sedaj na novo pobeljena, še vsa dehteča po svežem apnu, poleg nje gospodarsko poslopje z raznim orodjem. Za razliko od drugih hiš v tem kraju, sta na tej vzidani dve marmornati plošči. Manjša na osojni strani je bila vzidana že pred vojno. Večjo, izklesano v obliki odprte knjige, pa so vzidali pred dnevi in v nedeljo jo bodo svečano odkrili v spomin na stoletnico rojstva pesnika balad in romanc Antona Aškerca. Duri so bile zaklenjene, ko smo hoteli vstopiti. Potlej, ko smo se razgledali okoli domačije, smo se zleknili v senci kozolca. Od nekod je kmalu prišla stara, vendar še čila ženica, najbrž bolj iz radovednosti kot iz potrebe in nalagala v koš zlomljene suhe fižolovke. Opravičili smo se ji, ker smo brez vprašanja polegli na k ošenico in jo ko j nato pobarali, če nam lahko kaj pove o pesniku Aškercu in sploh o življenju na domačiji. Neža Aškerc, svakinja pesnika Antona, je naši želji rade volje ustregla. Pospremila nas je k hiši, prinesla od nekje ključ in nam razkazovala prostore. Povedala je, kje bo stal ta del in kje drugi del pohištva, kje bodo razstavljena pesnikova dela. Ko pa si je nadela čist predpasnik, nam je pripovedovala o dogodkih na domačiji, dogodkih, ki se dotikajo Aškerčevega življenja. »Veste,« je dejala, »čudno je bilo s tole domačijo. Stari Aškerc je slabo gospodaril m posestvo je prevzela njegova teta Agata. Na Toplici si je prislužila nekaj goldinarjev. Moj ranjki mož Miha je delal tu za teto Agato, ki mu je obljubila posestvo, ko bo čas za to. Teta Agata je pošiljala denar tudi pesniku Tonetu in zato je moral v semenišče. Župnik Trop v Šmarjeti — in pokazala je v dolino — je obletaval teto Agato. Prepričal jo je, da bo dosegla zveličanje svoje duše, če bo plačala za »štiftano mašo«, za mašo, ki človeka odveže grehov za vse življenje nazaj in vnaprej. Teta je dala za mašo — tole posestvo in tisto v Globokem, kjer so se Aškerci rodili.« j Ob tem pripovedovanju se nam je zdelo, da se ji je stemnil obraz. Za hip je prenehala, potlej po nadaljevala. »Če ne bi bilo sorodnikov, bi teta umrla v ušeh. Župnik ni zanjo nič skrbel, ko je cerkev dobila posestvo. Od tu je speljal v dolino vse, kar se je dalo speljati, v gozdovih pa so sekali. Prišel je dan, ko se je teti stekla ura življenja. Mislili smo, da jo bo cerkev, kateri je dala toliko, pokopala [na svoje stroške. Pokopala jo. je, | mi pa smo dobili račun. Nismo ' ga plačali in župnik nas je tožil. Midva z možem sva živela na Velikem Sir ju. Sem na Senožeti smo prišli Aškerci po osvoboditvi. Zadnji trenutek smo zvedeli, da lahko dobimo zemljo od agrarne. Dobili smo jo. Sin gospodari tu. Sin Miha pa je padel v vojni v partizanih nekje na Dolenjskem.« Nič več je nismo nadlegovali. Poslovili smo se. Segli smo v njeno zdelano, vso izsušeno roko. Težko življenje ji je izpilo moč in v obraz začrtalo prenekatero gubo. In ko smo odhajali dijaki delavskega oddelka Ekonomske srednje šole po griču navzdol proti Rimskim Toplicam, nam je zdaj j pa zdaj pogovor zašel nazaj na Senožeti, kajti v ušesih nam je še vedno zvenela Nežina pripoved \ o »štiftani maši«, o izgubljeni in Pridobljeni Aškerčevi domačiji. V literarni zgodovini te stvari niso obširneje razložene, mogoče niti za Aškerčevo življenje niso toliko pomembne ali pa so pisci dogodek nekako prezrli. Pesnik Aškerc je že zgodaj okusil in spoznal socialno nepravičnost. V semenišče je odšel teti Agati na ljubo, ki ga je zadnja leta študija podpirala. V semenišče je odšel, cerkev pa je njegove bližnje prikrajšala za domačijo. AU ni morda ta odnos duhovščine do njegovega sorodstva Aškerca še prej privedel do sporov s cerkveno oblastjo, ali ga ni pozneje vzpodbudil za pisanje socialnih pesmi? Laikom je težko soditi o tem, to je stvar zgodovinarjev-Mogoče bodo oni razsodili Peter Dornik Naši pevci v gosteh Pevski zbor >France Prešeren« , iz Celja je 12. in 13. maja nasto- \ pil v Skopi ju. S svojim nastopom j so celjski pevci vrnili obisk pevskemu zboru »Vlado Tasevski«, ki je preteklo jesen gostoval v Celju. V soboto, 12. maja, zvečer je v Domu kulture gradbenih delavcev pevski zbor »France Prešeren« priredil svoj prvi koncert. V prvem delu programa je pevski zbor pod zanesljivim vodstvom mladega pevovodje Jožeta Koresa zapel nekaj ljudskih, partizanskih in umetnih pesmi in osvojil vse poslušalce. F drugem delu koncerta je nastopil tamburaški zbor pod vodstvom Janka Hočevarja, dolgoletnega predsednika društva. Tudi ta del koncerta je žel pri poslušalcih splošno odobravanje. Še večji uspeh pa so pevci do- ! živeli na svojem drugem koncertu, ki so ga priredili v dvorani Doma JLA. Po koncertu je društvo »Vlado Tasevski« priredilo gostom sprejem, na katerem so poleg članov društva prisostvovali še predstavniki sindikatov, kul-turno-umetniških društev in dru- j g ih kulturnih organizacij. Čvrste vezi, ki družijo ti dve društvi, bosta društvi še poglabljali z medsebojnim sodelovanjem, z izmenjavo izkušenj in z gostovanji. I ZVEZA KULTURNO-PROSVETNIH SKUPIN MESTA BEOGRADA Zaradi boljšega in uspešnejšega dela so o Beogradu organizirali zvezo kulturno-prosvetnih skupin, ki združuje nekaj prejšnjih zvez, ki so delovale ločeno druga od druge. Ta zveza povezuje knjižnice, čitalnice, domove kulture, ljudske in delavske univerze, društva prijateljev glasbe in podobne skupine. Zveza bo organizirala vrsto razprav o kulturnih vprašanjih mesta Beograda, od urbanistične in kulturne ureditve ulic in mesta, razstav> vzgojnega delovanja filmov, gledaliških programov in izdaj novih knjig do vsega, kar naj pripomore k rasti prosvetnedejavnosti■ PABERKI Videmski pevski oktet »Kremen« je prvi6 gostoval v Trbovljah. V svoj obseže0 program so vključili vrsto narodni*1 in umetnih pesmi, ki sicer niso bil6 zahtevne, vendar pa lepo zapete, tak0 da so morali nekatere izmed njih °° željo maloštevilnih poslušalcev ponoviti. Pevski oktet iz Vidma, pod vod; šivom pevovodje Strmčnika, bi za svoj trud prav gotovo lahko zasluzil večjo pozornost in nikakor ne moremo razumeti, da organizatorjem ni uspe*0 privabiti več občinstva. Dramska družina stražiške Svobode j6 gostovala v Škofji Loki z Garci j8 Lorce »Marjano Pinedo«. Gostje pri popoldanski in večerni predsta«1 pokazali lepo igro in jih je občinstvo nagradilo s toplim priznanjem bita. Toda po njihovih žilah se pretaka prestara kri. Ce že morajo propasti, hočejo propasti na svojih utrdbah. Proti junaštvu in pogumu množic postavljajo svoj konservativizem in skepticizem. Jurišajtei kriče, branili se bomo. In tudi če pademo, smo še zmeraj dovolj močni in veliki, da vas potegnemo za seboj. Kajti, kaj hočete! V Angliji brez našega vladanja, to je enako blazno kakor nebesa brez boga!« Angleža je bilo dolgo govorjenje izčrpalo. Bil je ves bled in stopil je v ozadje. Američan ga je še zmeraj gledal. Zamišljeno si je potisnit naočnike na čelo in stopil nekaj korakov za njim, toda Francoz, ki je njun pogovor poslušal je stopil predenj in ga zadržal. »Mož ima prav,« je rekel s kašljajočim glasom. »Ni samo angleški aristokrat tisti, ki hoče s svojim propadom potegniti za seboj ves narod. V tvoji Ameriki in v drugih državah je prav tako. Povsod mislijo ti bratci, ki že od rojstva sede z zadnjicami na zlatu, pa naj čepe na borzah, v tovarnah ali na podeželju, da so že ob nastanku zemlje dobili pravico biti bogati in vladati. »Toda,« je zakašljal in izpljunil polna usta žganja s krvjo, »tudi njihov konec se bliža. Nihče namreč ne sedi na zemlji tako trdno, da ga ne bi mogli omajati. In ti bratci niso prvi, ki jih bodo potegnili z njihovih stolčkov! Vse zlo je treba iztrebiti! Bogastvo, privatno lastnino in Cerkev! Potem bo na svetu samo še nekaj,« iztegnil je roke« in povzdignil glas: »Svoboda!« ,xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx' KULTURNI ZAPISKI OB RAZPRAVAH O REFORMI ŠOLSTVA Od kod toliko bojazni? (Nadaljevanje s 1. strani) naj bi se otroci d osnovni šoli naučili učno gradivo na pamet, ker je vsako drugačno usva-janje gradiva zvezano s kritično presojo in umsko samostojnostjo, ki seveda ustreza duševni razvitosti otroka v teh letih. Po tem bi se dalo torej sklepati, da začno ljudje kritično opazovati in samostojno presojati šele po petnajstem letu. Tako naziranje pa je seveda zelo huda zmota, pedagoško pa silno zastarel rekvizit preteklosti, še ves obremenjen s katoliško dogmatično pedagoško prtljago in razredno omejenostjo izkoriščevalcev. Nobeno zgodovinsko odkritje ni več, da sta človekov razum in spoznanje zasnovana na samostojnem opazovanju in kritični presoji povsem neločljivi zadevi. Vsako omejevanje nekritičnosti v človekovi spo-znaji pomeni direktno dušenje, ne pa razvoj njegove duševnosti. Zato ni nobeno posebno odkritje, da je kritičnost neločljiva sestavina človekovega razuma, ki jo je opaziti pri otroku že s prvimi znaki duševnega življenja. Neverjetno čudno bi bilo, če bi otrok do 15. leta starosti moral vse znanje samo mehanično sprejemati; podoben bi bil ministrantu, kakršne si je vzgajala katoliška duševnih sil primerno, že miselno \ in čustveno spremlja. Zato je povsem razumljivo in nujno, da tako sprejema tudi učno gradivo. Seveda pa bi bilo povsem nemogoče pričeti navajati otroka šele po 15. letu prvič na kritično presojo in na samostojno duševno razglabljanje. Avtorji zaključkov v omenjeni zadevi pa menijo tako: če je naša logično izvedena predpostavka točna, da je dialektična metoda spoznaje »prezahtevna«, ker terja opazovanje dogajanja v prirodi in družbi o njegovi povezanosti kot določen proces. Na osnovi te graje je mogoče sklepati na to, naj se učno gradivo o osnovni šoli poučuje metafizično, ker je to manj zahtevno, v višjih šolah pa dialektično. Taka zahteva bi bila seveda sama po sebi nesmiselna. ko se otrok liči spoznavati in ob spoznaji misliti, se mora učiti spoznavati in misliti dialektično, seveda svojemu duševnemu obzorju primerno. Besedi > previsoki ciljU sta torej glede prezahtevnosti prazni frazi, ki o učnem gradivu nič ne povesta, zavračata pa moderne, napredne pedagoške metode kot »prezahtevne«; torej vlečeta nazaj v kolesnice stare pedagoške prakse, ki jo je naša Mario L. Vilhar: Vaški kvartet: pat. glina, 1956 t ritij t Po končanem, delu v livarni Litostroja Mario Vilhar neumorno modelira in slika. Njegova dela smo že večkrat videli na razstavah slikarske sekcije »Ivan Rob«, kjer vneto sodeluje in pomaga pri njenem razvoju. Konec 1955. leta je prvič razstavil samostojno v Kopru, sedaj pa se predstavlja v Beogradu. — Na sliki: Mario Vilhar: Vaški kvartet tično delo? O tej stvari beremo v zaključkih med drugim tole: »Večstoletna praksa dokazuje, da se že do tega časa (med 11. in 15. letom — opomba pisca) pokažejo osnovne umske sposobnosti učencev (n. pr. abstraktno mišljenje ali pa praktično udejstvovanje) in da jih lahko po njih usmerjamo v šolo enega ali drugega tipa.« Mehanično vzeto je to povsem ; točno in res. Toda večstoletna j praksa pa ve povedati tudi to, da so razlike med nagnjenjem za abstraktno mišljenje in nagnjenjem za praktično udejstvovanje pogojene s položajem v družbeni proizvodnji, ki je v svojem zgodovinskem razvoju pripeljala do družbene delitve dela, do razredov itd. Splošne težnje v razvoju materialnih sil in v družbenih razmerjih pa jasno tišče o smeri brisanja razlik med umskim in fizičnim delom, ker bo vsako delo moralo biti neka oblika praktičnega udejstvovanja in vsako praktično udejstvovanje neraz-družljivo z abstraktnim mišljenjem. To seveda ne pomeni, da bo odpadla pestrost tvornega delovanja o družbeni proizvodnji, pomeni pa, da bo dejansko nemogoče praktično udejstvovanje brez abstraktnega mišljenja in obratno. Družbeni razvoj namreč prinaša ne samo odpravo razlik med umskim in fizičnim delom v pogledu odprave politične diskriminacije nasproti proizvajalcem, ampak prinaša korenite spremembe položaja proizvajalcev v materialni proizvodnji: tehnični razvoj zahteva delavce z visoko sposobnostjo za abstraktno mišljenje, prehaja v brezrazredno družbo pa poleg tega še postopno odpravo neštetih samo intelektual- i nih poklicev v državnem mehanizmu, ki so bili tipično razredno pogojeni. Brez vsakih iluzij: to je stvar bodočnosti. Toda, če vemo, kam so usmerjene silnice družbenega razvoja, potem je razsodno in prav — temu pravimo tudi napredno — če v isto smer obrnemo tudi svoja zavestna prizadevanja in na ta način malce pospešimo spontani razvoj. Zato je v novih družbenih razmerah, ko je razlika med fizičnim in umskim delom v družbeni proizvodnji še tako velika, koristno in prav delovati v smeri zbliževanja teh dveh polov; razvijati sposobnost za abstraktno mišljenje pri fizičnih delavcih (elektrotehnika, avtomatizacija itd.) in razvijati pri izobražencih nagnjenja za praktično dejavnost. Kakor je namreč neizobražen težak v moderni, mehanizirani tovarni nebogljeni niče, samo o napoto, tako je izobraženec s še tako visoko sposobnostjo za abstraktno mišljenje v pogojih tehničnega napredka, ki ga doživljamo, brez sposobnosti za praktično udejstvovanje, zelo nebogljen. Na temelju tega bi morala prav osnovna šola opraviti svoje: človeku nuditi vsestransko, kompleksno vzgojo in izobrazbo, računajoč pri tem seveda z osebnimi nagnjenji posameznika. Bistveni sestavi osnovne izobrazbe sta namreč istočasno usposabljanje za abstraktno mišljenje in za praktično dejavnost. Morda pa le ni odveč malo postati ob teh mislih in jih malo temeljiteje preudariti, ker so vsekakor pomembne za praktično razumevanje naprednih prizadevanj na območju šolstva in vsekakor važne za vrednotenje posameznih mnenj in stališč. Posoda z vrezanimi okraski, ki so jo našli na Barju 2. Delo je rodilo človeka. V tisočletnem boju z naravo si je človeštvo pridobivalo delovne navade in izkušnje in se ob tem osveščalo. Življenje se je premaknilo na prvo stopnjo civilizacije. Ljudje niso več živeli v jamah in niso bili odvisni samo od lova. Naselili so se okoli jezer (mostiščarji), udomačevali živali in sejali žito. Orodje in orožje je dobivalo zato pri njihovem delu vedno večji pomen in so ga vedno bolj izpopolnjevali. Poznali so že zlato, baker, kasneje bron in železo. V tej dobi je delo že deljeno; v rodovski skupnosti se pojavljajo obrtniki, ki ne hodijo na lov, temveč izdelujejo orodje, orožje, posodo in okrasje. Ti prvi obrtniki so skušali dati svojim predmetom čimlepšo obliko in okras. Ljudi in živali, ki smo jih spoznali na jamskih stenah, ne upodabljajo. Svoje orodje, orožje in posodo pa krasijo z linearnimi ornamenti v obliki krogov, trikotnikov, pravokotnikov in volčjih zob. RAZMIŠLJANJA OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA POVEZANOST Z ŽIVLJENJEM cerkev ne le za svoje religiozne obrede, ampak tudi za svoje družbene mahinacije, kjer je rabila naučenih papagajev, ki so brezglavo trobili po naročilu v svet naguljene »dogme, skrivnosti in resnice«. V vsem tem času do 15. leta pa se vendar oblikuje človekova osebnost, otrok je po- stavljen v čas in prostor, vse do- . gajanje okrog sebe, obsegu svojih | praksa že začela brez uradne reforme temeljito korigirati. Kaj bo z razlikami? Tretjič. Kaj je, končno, še z bojaznijo o tem, da se onemogoči razlikovanje med otroci s sposobnostjo za abstraktno mišljenje in z otroci z nagnjenjem za prak- Na naših šolah bodo te dni zaprli šolska vrata; učenci so po napornih tednih, ko so polagali obračun svojega znanja, ko so skušali popraviti doseženo, nadoknaditi zamujeno — dočakali svoje počitnice. Večina bo z veselim srcem pozdravila šolo in rekla: »Jeseni na svidenje!« Nekaj bo tudi takih, ki nimajo čistih računov — omagali so pred ciljem. Ti ne bodo imeli lahkih, veselih počitnic. Neuspeh, poraz jih bo težil, morda bo to v njih vzbudilo trdno željo — nikdar več! Ponavljati razred, kloniti, ne, to je preveč sramotno, da bi še enkrat ponovili. Precej pa bo tudi učencev, ki se bodo poslovili od šole. Vpisali se bodo v druge šole ali pa bodo odšli na delo. Prav o teh, ki vstopajo v novo razdobje svojega življenja. bomo zapisali nekaj skromnih, misli, ki so se nam utrnile ob obisku treh različnih šol. Na osnovni šoli v Mostah sem našel upravitelja na vrtu. Ogledoval je šolski čebelnjak, zanimalo ga je, če bodo čebele rojile. Ko se je prepričal, da so čebele mirne, sva odšla o pisarno. Mimogrede sem preletel šolsko poslopje, priznal sem si, da tako prisrčnega, svetlega šolskega poslopja še nisem videl. Domačnost, urejenost veje iz oseh prostorov. Okusno izbrane barve, notranja ureditev, desetina drobnih, pravilno razporejenih učil, slik, kipov, vse to prijetno, pomirjajoče vpliva na učence. Razgovor, preprost, prisrčen ni zaobjel oseh vprašanj, ki sem si jih zastavil, preden sem vstopil v skrbno urejeno dvorišče. Šola ima 4 razrede in pri njih učenci ki Zemlja se z nami premika življenje, kjer prepušča ljudi toku d« gajanj^ in ne posega vmes s svojimi zaključki in razmišljanji, kjer prikazuje »dogodke skozi ljudi«, sodijo med naj- govo srce? boljše strani naše povojne Ob prebiranju teh strani - ^ i* I® učinek, grenak utrinek n pelin na duši revolucionarja. Vprašuje e mo pa se, odkod se je prikradel v nje- Z romanom Miška z nami premika, ki Kranjca Zemlja lilo, postalo je neznosno; v duševni križi v* * nami prcmi&a, ki ga je v zbirki Naci udari svojo ženo, ki mu v verski °odobni roman izdal /Slovenski knjižni ekstazi zatrjuje, da je Kristusova neve-2avod, je pisatelj zaključil trilogijo Po- sta, da jo je on onečastil. Čuti, da je p®st o oblasti in romanoma Pisarna in tu odveč. Tudi tast, ki je videl konec od zvezdo dodal še tretji, najlepši del. prepira, mu pove, da lahko gre od hiše. ?® so ob prvem romanu iz trilogije ne- Zvečer poveže culo in slučajno, po na-?at®Ji mladi slovenski kritiki, ki so ključju odide s Salajevo sestro Irmo, cutili živo potrebo, da se zaustavijo ki se je naveličala pogoltnega moža, v ^vno ob tem pisatelju in mu napojejo svet. V štirinajstih dneh pa se razideta, okaj levitov, še vzklikali, da to prav- Kmalu za njim odide tudi žena Rozika, Sprav ni roman, marveč umetniška re- da bi v samostanu našla mir. Drug za P°rtaža, bodo ob tem delu zagotovo dru— drugim, najprej Naci, potem pa še Ro- £acnih mi«1i Rnmnn Zemlia se Z nami zika CP rmo) n e- R a vnrt Ničto c n *l se živo zajeda v naš čas. Veseli smo vela skupaj, dokler bo pač šlo. Stari *fa’ vendar se nam ob branju utrinjajo Raj, ki je zdaj premožen posestnik, hoče . 1$ii. ugovori, ki kvarijo celoten vtis naslednika. Vprašuje se, kdo bo pode-a ki nam tiho prišepetavajo: le kako doval vse bogastvo. Ker je hčer za nje-1 ®iogel pisatelj videti, spregledati teh goya prigovarjanja gluha, namiguje zetu, v e*t in nam ustvariti delo, ki ga že naj dobi naslednika, čeprav pri sosedo-j a 'cta po vojni tako težko pričaku- yih. Naci pa še zmerom upa, da bo l m.°- Ker smo prepričani, da večina žena naposled le spoznala svojo zmoto, oh • de*a ®e pl brala, boiho v grobih hkrati pa sanjari o sosedovi Bariči, ki risih predstavili zgodbo romana. hodi k njim na dnino. Žena postaja po- i . Ravenski revolucionar Naci Koudila, Jagoma ljubosumna na zdravo kmečko iz .Panamo kot glavnega junaka že dekle, ki vse bolj kaže, da ji je Naci prejšnjih del trilogije, je zaključil všeč. Sprva jo predvsem prezira, pola-; °J® referentstvo in aktivizem na okra- goma pa se v njej oglaša ženska, lcliče ,• ysa oblast je demokratizirana, na jo dom, zemlja. Ob trgatvi, ko potre- literature. Kako drugače je zapel gnevni Go- močToTai;7akaT“„i'-Jspneinpai”.ePIjSpri! »*’ tan^dfS kazati življenja prekmurske vasi v tako Rusija odgovori miV Ne' 'da m” umetniško dognani podobi. Hudo nam vora. Kraguljčki pojo s čudežnim zf£ ičaslh - \Zflt°' kcr,vem0',da j? P.satclj nenjem; zrak hrumi 7n e Z” k„Te včasih ze to zmogel in skoraj ne mo--spreminja v veter- vse Kr v!čpoTvrrnm’ Se k ,emu ne mORC' Ye-tU' beŽi mi?'° i”' drupi narodi ”n C‘‘prekmurski kmetje, sezonei, f/fcTpV.c Umik"J0 in da~ razpeti med domačo krpico zemlje in Koliko vpč <*r*nra i* » i "-'■'-s s srrlkd g-PKJSJSBISUrtJS: - — pokrajina, njive, kmečko delo in skrom- , ,, ... ni ljudje, ki se s tegobami pehajo skozi ,’ ta ^0U.?“a,naiP J e-nejasen. Kou- * se v to življenje pre- 12 .prejšnjih del in sedanji — med --1*11 -- -- -- nJlma Je. prepad. Ne moti pa nas samo on, motijo nas vsi ti ljudje, kadar na vsa usta govore o politiki, o socializmu. lega besedičenja in prepletanja je '* preveč, predvsem pa v bi bilo mogoče navse- __ __ ______ _______ _____ j «----------- tudi drugače, v skladu vendar ni brez osnove. Skušali s ™to\ 2. romanom. Ij s poemo, liji in kliče življenje. Žal pa w pogosto vmeša pisatelj sam in ga po svoje kroji. Roman je razdeljen Tildi po umetnostni moči na tri dele. bi ga skoraj ***'*» uivui ui k a »ikurai „ , lahko razdelili na tri dele. V najšibkejši v roma°u, la Prev. prvi, v najgloblji srednji in vmesni delu To bi zadnji del. Ta analiza je zelo meha- zadnJ® povedati tud nična, vendar ni brez osnove. Skušali s c®*oto’ 2 romanon jo bomo utemeljiti. Drugi del začenja pisatelj Nacija Koudilo srečamo na vozu, ka- * hrepenenjem po domu, zemlji ko se pelje v Ravno. Njegove misli se Racija in Roziko domov v Ravno, sučejo okrog vprašanja: Kdo bo koga? dv® poglavji sta opisani i. ivao do koga? dv® poglavji sta opisani dognano, z lz-njega. »Umrl je rednim posluhom za lepoto kmečkega ko je odšel iz dela in sodita med najlepši poglavji v „ .»..Lil romanu Tu i« ; ...J: _i:__• . nenaaonia pa jin ne potrebujejo od Kavencev in zaaj ne ve, koga bi liso dovolj strokovno usposobljeni, prosil. Slučajno sreča Rajnerja, bivšega *at lahko prevzeli tehtnejše naloge, prijatelja in ga povabi na bero. Ob-|| ° ®ora večina nazaj, odkoder je pri- ljubi, mu in pripelje s sabo še precej d ’ Danes pri nas nihče ne dvomi, znancev. Na prazniku ob trgatvi, ko se sikHa .ukrep ni bil pravilen, toda mar- Naci narahlo povezuje z vasjo, s sta-Jj a° izmed prizadetin ga je sprva gren- rimi prijatelji, se zdrami tudi žena. je ?hčutH. Marsikdo izmed prizadetih Oklene se moža, pripravljena je roditi tako L-°!nbn»° J.uz®lj®n-v Verjetno je otroka, da se, kot pravi, do kraja po-vtn, ,občut‘l ,ud\ *acl .Koudila, zakaj gubi. Naci doživi še ljubezenski večer Po l • v RaTBO- kl ga Je T prvlh le,lh Z Barico, nakar ona odide v svet, kakor Pos» *Jni k°t sekretar vodil; vrne se na je usojeno večini revnih ravenskih 0 sv°i® žene Rozike, ki se je otrok. Ona mu tudi pove, da bo dobil ho N™ z dedovanjem tako povečalo, da naslednika. Po tem gre Naci prvič na Wa®i Koudila najbogatejši kmet v sestanek. zdrn*em* ^n’ hi je svojčas male kmete Zgodba romana je dovolj zanimiva laknZ.evaI v hoj proti večjim, proti ku- in tudi značilna, da je lahko zamikala P0 °n bo zdaj sam postal kulak, pisatelja, ki v vseh svojih delih obrav-nikJk hodu v Ravno se čuti osamelega, nava pereče družbene probleme in z Čuti jr se ne mor® znajti v življenju, večjo ali manjšo umetniško močjo obli-hh ’h; a F« je zemlja, grunt loči od svo- kuje sodobno življenje. Zapisali smo že, °d Parm. zaveznikov, ločil ga je tudi da roman Zemlja se z nami premika po Perodii J ' Ko ženl- blTS1 na ST°li umetniški moči močno presega prva l>ožj0 otrok, čuti v tem kazen dva dela trilogije. Pisatelj se je v tem eerkeV m se od moža in beži v delu skoraj povsem izognil kliširanju, bivg * pupmk Salaj, ki je drugačen od črnobelemu slikanju in nekakšni ihti do ki : ^a župnika, nolitikanta Rifnnertfl. doffodkih. ki so nr-itnn __ ejo okrog vprašanja On Ravno ali Ravne Koudila revolucionar, ko je oasei iz u®*“ *** ouuii« uiea najiepsi poglavji v Ravnega.« »Na okraju se je zgubil in r?manu. Tu je pisatelj sredi življenja, umrl.« Je moral Koudila res umreti, tisti plastično oblikuje ljudi, z ostrimi po-Koudila namreč, ki smo ga poznali v tezami riše njihove tegobe, to je spet prejšnjih dveh delih? Vendar o tej nj§- s*an Miško Kranjec in veseli smo ga. * ‘ em delu zaradi privzdig- h scen. ki niso uglašene . odlike tfrugega da bi še uvvu ucnu: venaar o tej nj^- ------ govi »smrti« ne vemo nič določnega, Žal v tretj pisatelj nas je prikrajšal za najbolj njenih, sanjski« zanimivo razdobje pri svojem junaku, na celotni ton romana. zlom. To, kar beremo o Kou- dela mestoma zbledijo, anu. ie sicer z*nimivn vendar Prostor nam ne dopušča. zanim za njegov . _______________ dili v romanu, je sicer zanimivo, vendar ____________________ „vp„ovct, ua Ul ac je to samo epilog tega zloma, krčevito nadrobneje razmišljali o tem novem, so-prizadevanje brodolomca, da bi se nekje dobnem romanu. rešil na breg, da bi splaval v pravo Ob zaključku naj strnemo vse naše življenje. Koudih ni bilo lahko, da je ugotovitve; Roman je tehtno delo, napi-pnhajal v Ravno, ki ga je revolucio- sano z dokajšnjo umetniško močjo. Vrsta niral, s kolesljem, kot kulak. »Konec poglavij nas spominja na najboljša dela koncev — bog si ga vedi, za kaj vse Miška Kranjca. Tudi če se z vsemi ugo-frf v tem življenje? Čast? Denar? Po- tovitvami pisca ne strinjamo, če nas tu ložaj? Oblast -- vladati? Za druge kaj in tam pot njegovih junakov moti, roman velikega storiti? Biti dober, razdati se z zanimanjem beremo. Odkrije nam marža druge?« Tako razmišlja na koleslju sikatero resnico o našem življenju, od-Koudila; obuja spomine na vse, kar se kriva nam vrsto problemov, ki jih kaj je zgodilo. Razmišlja pa Koudila še o radi prezremo in zaobidemo. Roman nas nečem drugem, česar mu ne verjamemo, ne pusti hladne, beremo ga počasi, raz-saj staremu Koudili ne. mišljamo ob njem, pritrjujemo in ugo- ravenski kulak, najboealeiši variamo piscu. Najbolj pa smo veseli na-•v«®-. r t :_i._ Dredka, zadnii roman tnloiriie ie močno »Giii človek”v Ravnem*še pelje! \vMLCkn Pradka- zadnji roman tnlogiie je mc kje si, kaj' čakaš? p|!fk°j' prejšnja dva, je lep obet lakaj Prihodnost. —M- Pisatelj snuje veliko teči, teci — Ravno, kje si, kaj Kaj ne zvoniš z vsemi zvonovi,__ o delo iz naše SSSašFSHniF T Jen,e Ba Rujevi kmetiji se^ska- kjeT'pisatel/1 oblikuj” predv^m^oveka: Zbogom^in^amin ““ ”emU ‘epemU: krSn,CU VCdn° p"Jatujo ideologijo«, ampak pravili pravni svetovalci ameriške druž-” Y'-!—1 - u-'-—• ne »United Fruit«. S tem ukrepom na- človeka (McGuirea) ,ki bo v Melwau- | keeu spet vzpostavil »ameriški sistem rnerava Armasova reakcionarna vlada-vladavine«. Kljub grožnjam in podku- vina odvzeti delavcem še tiste zadnje 1 . — I____»5 nrovir V i en tik nvi/Tnkili y fg_ do— povanju, s katerimi so si buržoazne stranke hotele zagotoviti zmago, pa so volivci spet izvolili socialista Zeidler-ja za župana Milwaukeea. Skrajšan delovni čas za mlade delavce v SZ ostanke pravic, ki so jih pridobili v voluciji leta 1944 in ki jih vlada slej še ni mogla odpraviti. Pred dvemi leti je guatemalska reakcija s pomočjo ameriške družbe »United Fruit« vrgla Arbenzovo demokratično Prezidij Vrhovnega sovjeta SZ vlado in ponovno vzpostavila režim izkoriščevalcev. Predstavniki vojaške jun-te, ki so bili pravzaprav zastopniki interesov družbe »United Fruit« v Guate-mali, so tedaj obljubili, da ne bodo je izdal odlok o skrajšanju delov- odpravili pridobitev delavskega razreda, nega časa mladoletnikov med 16. in Napovedali pa so, da bodo reorgani-18. letom. Od 1. julija letos bodo zirali sindikate »na demokratični osnovi«, mladi delavci delali namesto osem Te obljube pa so bile le krinka, ki so ur samo šest ur, plačani pa bodo s\ J° reakcionarji nadeli, da bi laže utr-kakor da bi delali poln delovni čas. dili svoj režim in da bi kasneje brez večjih težav odvzeli delavcem med re-A . . ■ volucijo pridobljene pravice. Tega so se 0 socialnem zavarovanju kitajskih delavcev Vsekitajska sindikalna federacija ji izdala sporočilo, v katerem pravi, di je na Kitajskem že 5,700.000 delavce’ je je na Kitajskem že 5,700.000 delavcev socialno zavarovanih, kar je 6 odstotkov več kot lani in trikrat več kot 1951. leta. Razen delavcev uživa ugodnosti socialnega zavarovanja tudi delavskih nad 10 milijonov članov družin. Na Kitajskem so prvič nvedli socialno zavarovanje leta 1949, v severovzhodnih pokrajinah dežele, ki so bile tedaj že osvobojene. Po zmagi revolucije so uvedli socialno zavarova- nje tudi v drugih pokrajinah. Lani je kitajska vlada izdata za socialno za- varovanje 500 milijonov juanov, kar je šestkrat več kot 1951. leta. Akcijska skupnost švicarskih delavcev V Švici so pred nedavnim ustanovili Akcijsko skupnost švicarskih delavcev, v katero se je včlanilo več samostojnih sindikalnih- organizacij: Zveza sindikatov, največja švicarska sindikalna organizacija, ki je pod »rga . _ „ vplivom socialistov (400.000 članov); Združenja zveze nameščencev (80.0JO članov) in Federalna zveza osebja javnih služb (106.000 članov). Akcijska skupnost švicarskih delavcev ima torej nad pol milijona članov. To je za Švico, ki ima komaj 4,500.000 pre- , bivalcev, ogromna sila. ki jo delodajalci morajo upoštevati. Akcijska skupnost je v svoj pro- { gram zapisala, da se bo zavzemala za ohranitev popolne zaposlenosti, za pravičnejšo razdelitev narodnega bo- gastva, za izboljšanje realnih mezd in ; življenjske ravni ter za uveljavitev na- j prednejše delovne zakonodaje. guatemalski delavci in njihovi voditelji zavedali, zlasti še tedaj, ko je Armas razpustil vse sindikalne organizacije in obljubil, da bo ustanovil nekakšne »demokratične« sindikate. V tujini pa so tedaj nasedli tej Armasovi spletki. Človek bi pričakoval, da bodo sindikati v ameriških državah obsodili vladavino reakcije v Guatemali, toda ni bilo tako. Znano desničarsko vodstvo Ameriške federacije dela (AFL) je celo pozdravljalo zmago intervencije. Voditelji Kongresa industrijskih organizacij (CIO) in Medameriške regionalne organizacije Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov (ORIT) pa so sicer napadali imperialistično politiko družbe »United Fruit«, obenem pa so menili, da guatemalski delavci lahko s pogajanji z diktaturo ohranijo svoje pridobitve. Zato je ORIT poslala v Gua-temalo svoje »svetovalce«, ki naj bi pomagali Armasu »reorganizirati« guate-malske sindikate. Medtem pa se je guatemalski režim nekoliko utrdil. Vladna stranka si je z nasiljem (ki so ga imenovali »demokratične volitve«) zagotovila vsa mesta v parlamentu. Družba »United Fruit« je pokazala svoje karte. Med ukrepi, s katerimi hoče utrditi svojo vladavino v Guatemali, je tudi nova delovna zako- nodaja. Zak: prednejše delovne zakonodaje. , v Ustanovitev Akcijske skupnosti je ^traZa Pred. domom Autherine oni, ki odpravljajo pridobitve guatemaiskih delavcev in onemogočajo delovanje sindikatom, pa bodo povzročili v Guatemali val protestov in stavk. Guatemalski delavci so namreč v zadnjih dveh letih še nekajkrat, dokazali, da znajo ubraniti svoje pridobitve, pa če- so se severnoame: nji- BESEDA, DVE O NOVI SMERI V POLJSKIH SINDIKATIH Zanimiva in koristna pobuda Med spremembami, ki se v zad- l Kot pobudnika te nove smeri omenjeni času dogajajo na Poljskem, za- njajo januarski plenum poljskih sin-vzema vidno mesto tudi tako imeno- dikatov, na katerem so prvič govorili« ostali popolnoma sami. riške in medameriške vana nova smer v delovanju poljskih da bi se morala zveza sinchkatoV sindikalne organizacije povezale hovimi izkoriščevalci. Zato lahko pri- g nja po vskladitvi delavskih koristi s skih koristi in ne le kot izvrševalec sindikatov, za katero je značilna tež- uveljaviti tudi kot zaščitnik delav- čakujemo, da bo proletariat Guatemale petletnim planom in trenutnim polo- direktiv Partije in vlade. Predsednik va rv lij 11I1U, ua ^uiicmuai uuaiciuaiu | vit- uuiu pianv tudi sedaj znal braniti svoje pravice. Ižajem v deželi. Bodeče žice in angleško nasilje na Cipru 0 ISLANDIJI IN ISLANDCIH Pomlad v ledeni deželi Hiter napredek dežele, ki je bila pred 35 leti med najbolj zaostalimi | socialnih demokratov pa ga je odkio- Islandija (po naše: Ledena dežela), kjer bodo čez dva tedna parlamentarne volitve, je strateško zelo pomemben otok v Severnem Atlantskem oceanu, ki meri dobrih 100.000 kvadratnih kilometrov in ima kakih 160.000 prebivalcev. Islandija je bila do leta 1930 revna dežela. Po proglasitvi samostojnosti pa je. izredno hitro napredovala; danes go- vore o njej kot o vzorn blagostanji ki je glavni vir njenega bc Ribištvo, gastva, se je razvilo v moderno industrijo. Njene socialne ustanove so lahko za vzgled najbolj razvitim evropskim državam. Med zadnjo vojno in stala Islandif™ njo vojno in po njej je polila vojaška baza Zahoda, pravzaprav Združenih ameriških držav, leznTfat"" prepričanja, da bodo švicai- L,UC%/, prve Črnske Študentke na Ut. IslandcT^is^^oTi simpatijami *k! --»likati le s skupnimi nastopi univerzi V Albami, ki SO ji ra- I gledali na to ameriško početje. Zla., ti v prisilili delodajalce in njihove parla mentarne predstavnike, da bodo sprejeli delavske zahteve. Socialisti in socialni demokrati podirajo plot, ki jih ločuje sisti preprečili študij samo zato, ”d"JrTn t««™. ko je hladna rojna neko-jo Milko popustila, se je na otoka okrepilo KST JC CTtie polti I nrotiameriško ra?nnlo?Aiii* Iclan/J*.« protiameriško razpoloženje. Islandci' po- SREDNJI VEK NA AMERIŠKEM JUGU Po občinskih volitvah v Italiji, ki .. .. . . _________ so okrepile vse levičarske politične sprotjih med konservativnim ameriškim Že večkrat smo pisali o starih na- sile, je vodja italijanskih socialistov Jugom in naprednejšim Severom, ki Nenni povabil socialne demokrate, da še vedno živa in še vedno povzročajo nosti za si r; ipnem sestanku proučili mož- v ZDA števi odelovanje v novih občinskih zadnjih letih ZDA številna trenja in spopade. V svetih pa tudi v okviru vladne večine, j no zaostrila zaradi skl- .T ' . r — 1 u ' 1UU1U, 1CUUC. Vodstvo socialnodemokratske stranke je sprejelo Nennijevo vabilo. V pismu, ki ga -je ob tej priložnosti ob- javilo, trdi vodstvo socialnih demo-kn ratov, da so dozoreli pogoji za združitev italijanskih socialističnih sil. Kakor smo zvedeli, se s tem pismom ni strinjala le skupina okrog predsednika Saragata, ki pa je ostala v manjšini. V sredo je bil prvi sestanek sekretarja socialistov Nennija s sekretarjem socialnih demokratov Matteotti-jem. Sodelovanje socialistov in socialnih demokratov v občinskih svetih in v T° ,y!fu vladne • večine bi omogočilo Italiji, da bi hitreje prebrodila sedanje gospodarske in socialne težave, ,.s.° J sposobne pravično rešiti le italijanske levičarske sile. ameriškega sodišča so se ta nasprotja poseb lepa V rhovnega odpravi, rasnega razlikovanja v ameriškem šolstvu. Konservativne skupine v južnih državah ZDA so ogorčeno napadle ta sklep in vse tiste, ki ga pozdravljajo. Spet se je pojavil Ku-Klux-Klan; ameriški Jug je spet zajela rasistična protičrnska gonja. Pred dnevi so desničarski poslanci in senatorji obeh ameriških strank (demokratske in republikanske) zahtevali, naj Kongres omeji pristojnost Vrhovnega sodišča. Desničarski južnjaki trde, da Vrhovno sodišče sploh ne bi smelo imeti pravice sklepati o problemih, kot je na primer rasno razlikovanje. Kongresu so poslali 70 zakonskih predlogov, katerih namen je zvezati rolce Vrhovnemu sodišču, ki je ena izmed najmoč- nejših trdnjav nasprotnikov rasnega razlikovanja v Združenih državah. Medtem ko se pristaši in nasprotniki rasnega razlikovanja vedno nuje •epirajo (pred nedavnim je nek mokratski voditelj celo trdil, da j Združenim državam nevarnost de- grozi državljanske vojne) pa so črnci na Jugu prepuščeni na milost in nemilost ra- sistom, ki bi radi z nasiljem strli gibanje za rasno enakopravnost. Črnci se zato združujejo, varujejo svoje hiše, zlasti pa domove naprednejših črncev, obenem pa z bojkoti in protestnimi zborovanji opozarjajo demokratično ameriško javnost na težavne razmere, v katerih žive. katero ____«. | tudi levi socialni demokrati, se imenuje udarjajo, da po 35 letih svobodnega Stranka ljudske zveze, življenja niso pripravljeni prepustiti Ker se je v predvolilni kampanji svoje dežele novemu gospodarju. Taks- še bol: 0krepil„ že tako močno proti-M rjZP° ozenJ® sc J® uveljavilo tudi v ameriško razpoloženje volivcev, prevla- .položenje islandskem parlamentu, ki ie pred dve- duje prepričanje, da bodo parlamentarne ma mesecema skeml: »Islandija bo glede volitve potrdile sklep islandskega par- obrambe tndi v bodoče sodelovala s lamenta *o umiku ameriških čet^ svojimi sosedi, toda Atlantski pakt je lamenta ° umlKU amerl8klh cel-treba spremeniti tako, da bi islandskemu ljudstvu zaupali vsa oporjšča, ki sindikatov Klosievič je v referatu poudaril, da morajo sindikalne organizacije med drugim tudi braniti koristi delavcev pred raznimi birokrati, ki jih je v državnem aparatu še mnogo. Januarski plenum je vzpodbudil razpravo o delovanju poljskih sindikatov, za katero je bilo značilno precejšnje omahovanje sindikalnih voditeljev, ki so se razen birokratskim težnjam v upravah podjetij in v ministrstvih morali upirati tudi birokratskim težnjam v lastnih vrstah. Dvajseti kongres sovjetskih komunistov pa je poglobil in pospešil proces, ki ga je začel januarski plenum, i Birokrat j e se seveda ogorčeno upirajo, toda njihov odpor je zato tako , močan, ker je tudi protibirokratsko j razpoloženje delavcev vedno močnejše. V boju za socialistične oblike ; upravljanja gospodarstva se krešejo mnenja, uveljavljajo in krepe se ideje delavskega upravljanja. Naj navedem mnenje nekega uglednega sindikalne- ; ga voditelja: »Sedaj je najbolj potrebna široka, neovirana pobuda £i- ' žičnih in umskih delavcev, potreben je gospodarski čut delovnih kolektivov, ki edini lahko opazijo vse pojave razmetavanja, kraje itd. Morda bi bilo dobro, če bi kolektivi in njihovi sindikalni predstavniki — tovarniški sveti — resno razmislili, kako bi med izvrševanjem gospodarskih nalog široko razvili pobudo delavcev, kako bi povečali v njih čut odgovornosti in njihovo vlogo soupravljanja podjetij. Samo na ta način bomo uspeli, da vključimo delavce v široko tekmovanje, ki ima pogosto še vedno le formalen značaj, medtem po bodo težnje delavcev za povečanje produktivnosti dela dobile pravo osnovo, ker bodo izhajale iz dejanske zavestne udeležbe v upravljanju podjetja. To mnenje, ki pa ni osamljeno, ;od potrjuje naše stališče, da se- povsu^* tam, kjer se uveljavljajo demokratične socialistične sile, nujno morejo krepiti tudi ideje delavskega upravljanja, ki je eden izmed temeljnih kamnov socialistične družbe. Konec kast na CeyIonu Napredna vladna koalicija na Cejlonu. ki so jo mijiuli mesec sestavile nekatere zmerne levičarske stranke, namerava v kratkem ukiniti sistem na Ceylonu. V zakonu o ukinitvi kast bodo predvidene tudi kazni za tiste, ki se bodo še nadalje ravnali po stari* določilih o odnosu med kastami. aupali rsa opoi. so potrebna za obrambo otoka«. Parlament je pozval A--------- --1’ drugem ment je pozval Američane, naj v poldrugem letu zapustijo Islandijo. Ta sklep je hudo razburil ameriške državnike in generale, zato ni čudno, če se v ZDA tako zelo zanimajo za islandske volitve, ki bodo potrdile ali razveljavile to odločitev parlamenta Islandije. V dosedanjem parlamentu, ki ima 52 mest, je imelo svoje predstavnike pet strank: Stranka neodvisnosti 21, Stranka napredka 16, Komunistična partija 7, Socialnodemokratska stranka zaščite ljudstva 2. stranka 6, Stranka Stranka neodvisnosti je edina islandska stranka, ki se zavzema za »ameri- ško prisotnost«. To je konservativna stranka, ki otivLutta, ».i je doslej sodelovala v vladi. Vse ostale stranke pa zahtevajo, naj se Američani umaknejo. Naprednjaki, ki so tudi sodelovali v vladi, in socialni demokrati, ki so bili v opoziciji, so sklenili volilni sporazum, po katerem bo socialnodemokratska stranka podpirala na vaseh kandidate Stranke napredka. v mestih pa bo Stranka napredka podpirala socialnodemokratske kandidate. Komunistična partija se je v začetku predvolilnih priprav povezala z levičarsko usmerjenimi socialnimi demokrati, ki jih vodi Hanibal Valdimarsson, nekdanji predsednik socialnodemokratske stranke, sedanji predsednik Zveze sin- rT i V a t n xr ________* _______1 r p: _______ dikatov Islandije. Valdimarsson je pozval Komunistično partijo in socialnodemokratsko stranko, naj se združita in odločneje upreta desnici, toda njegov poziv so sprejeli le komunisti, vodstvo Glasilu sindikatu. Slovenije. Izdaja Republiški s.et Z.eze sindikatu, za Slo.enijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk liskarne »Ljudske pravice« . Ljubljani. Našlo, uredništva lo uprave: Ljubljani, Čufarjeva nlica I - Dom sindikatov uredništ _ . Telefon: uredništvo in Ljubljana, Čufarjeva ulica l — Dom ______________ . „ ^ — oprav* 32-031. uredništvo 32-538. oprava 30-046. Poštni predal 284 Račun pri Mesini hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. Razdvojena Francija... Pristaši »vojaške rešitve« alžirskega vprd' šanja so se stepli s pristaši »mirne rešitve«, najtežjega problemA s katerim se ukvarja socialistično-radikalna vladna koalicija * Franciji OKNO SVET Togliattijev obisk v Beograda Ne tem plenumu je generalni sekretar KPI prvič javno obsodil inform- »Nasproti Jugoslaviji smo napravili več napak, ki so sk Komunistične partije Jugoslavije z ostalimi partijami. To je jo moramo najprej urediti in o njej smo razpravljali. Pob skalile stike .. . jazu., * v je zadeva, ki ... najprej urediti in o njej smo razpravljali. Pobudo za to ureditev so dali tovariši iz Sovjetske zveze, pozneje pa tudi drugi. Izhod smo našli tako, da smo priznali napake nasproti Komunistični partiji Jugoslavije. To je prvo. Je pa še neltaj. Ni namreč dovolj samo priznati napake. Treba je spoznati tudi stvarnost v Jugoslaviji. Treba je navesti neposredne stike z Zvezo komunistov Jugoslavije, da bi spoznali položaj v Jugoslaviji, predvsem njeno gospodarsko in družbeno stvarnost.« birojevski ^napad na Jugoslavijo. De- jal je: »Mehanično uporabljanje so- vjetskih izkušenj v drugih državah bi bilo napačno. Tam, kjfcr so to delali, je bilo treba napake popraviti. Leta 1948 so nastala na primer med sovjetskimi in jugoslovanskimi tovariši, razna nasprotja. Napaka je bila v tem, da so na podlagi določenih razlik v glediščih obsodili vse, kar je bilo Togliatti ob odhodu iz Beograda storjenega v Jugoslaviji, ne da" bi računali s posledicami, ki je . _________ vreči neko breme, ki se ga moramo rešiti. Tudi za nas so te napake predstavljale breme, in ko ga bomo od-vrgli. bomo lahko napredovali hitreje kot prej.« Medtem, ko so v KPI tako resno razpravljali o dogodkih v Sovjetski zvezi in o svojih lastnih napakah, pa so v Socialistični stranki , ki jo vodi Nenni, zmedeno zagovarjali Stalina in mimo dejstva, da so ti voditelji navzlic težkim »dogodkom preteklih let vodili svojo deželo po poti socialistič- nega razvoja . . .< sporočilo, v katerem je rečeno, da : bila »v tovariškem vzdušju izmenjat mnenja o vprašanjih skupnih koristi in o nadaljnjih stikih za obnovo sode- lovanja italijanskih in jugoslovanskih komunistov«. Nedavni razgovori tovariša To- sameznih dežel in sedanjemu medna- ftl la 7 nacimi nnriife! i: rin«. „_________1_____ • gliattija z našimi voditelji sicer so- rodnemu položaju, dijo v vrsto številnih koristnih raz- Takni on dijo v vrsto številnih koristnih raz- Takoj po 20. kongresu sovjetskih tenki pozicij na primer sovjetske Ko-govorov predstavnikov delavskih in komunistov so v Rimu slicali plenum munistične partije in drugih komuni- SOCiali.S tičnih trihani V /ampisfvn 7 rn_ PV v Pl — « 1, .J___ T1______1: _ li: __ st ir-n i h narlii lri turli imiie s” ”Mtel.e zr stalinife™- Nenni, ki je 20. kongres Ob odhodu iz Beogradu je Togliatti radi tega. To je bilo napačno m to sprejel kot breme, se ni hotel odpo- dejal: »Do mojega obiska ie* nrišlo za moramo danes odkrito priznati. Pozi- vedati stalinističnim V; — ,^7 ____P- je prišlo za- cije jugoslovanskih tovarišev še danes niso popolnoma v skladu z vsemi od- razvoj socializma. Prek stikov bomo to tndi dosegli. S tem moramo seznaniti italijanski narod. Ne smemo namreč pozabljati, da tudj splošni stiki med Jugoslavijo in Italijo prej niso bili takšni, kakršni bi morali biti. Priznati moramo, da nekatere stvari o Jugoslaviji v Italiji še vedno napačno tolmačimo. Zato se moramo bolje seznatiti s spremembami, ki so nastale v Jugoslaviji. Prvi vtis, ki sem ga dobil med bivanjem v vaši deželi, je, da so nastali pri vas veliki premiki in da ste socialističnih gibanj v zamejstvu z voditelji našega delavskega gibanja in vendar se od teh razgovorov nekoliko CK KPI, na katerem je Togliatti poudaril, da se politični in družbeni proces razvija sedaj v kakovostno no- stičnih partij, ki tudi grade socializem, toda bilo bi napačno, če bi ho- razlikujejo. Najprej zato, ker je To- vem položaju, iz katerega izhajajo S“atV Prvi zahodnoevropski komuni- nove naloge in nove rešitve različnih stični voditelj, ki je po zloglasni re- problemov delavskega in "socialističnega solutriji Informbiroja in po obsodbi te gibanja. »Dejavnost Sovjetske zveze in resolucije obiskal Jugoslavijo, pa tudi drugih socialie4iX~:u j-*-1 - j-:-' Jugoslavijo, pa tudi drugi! zato, ker je Togliatti predstavnik ti- Togliatti, ističnih dežel,« je dejal je imela v tem pogledu ste Komunistične partije v Zahodni nekatere napake, ki jih je pripisati Lvrnni. ki SP IP nrl 20 L-nn (7 rp, a c rt rlnicLiru O« rn ~ ------- X ___ E.Tr,QPiA se je od 20. kongresa so- dejstvu, da se v’ prvem času ni »po- V I pfk It 1 n L' rt tvt tl n 1 c iti ir na, nn n a na, I n L I Xl n., a 1 n ■. .. — L a — L - tl I i L v remi, ki _ ___________________________________ vjetskih komunistov največ naučila, ki šfevalo vseh teh novih elementov sve-Je_,°aJboU odločno vključila v pro- tovnega položaja... Delavsko gibanje * * I an ! a sfalinistir-nih rl ntro m r« Ara ir »a/i.n i a.v, nnla.-.A i.. _v teli mehanično prenašati v neko partijo tisto, kar je resnica v drugi partiji.« Togliatti je poudaril, da je potrebno »ponovno proučiti jugoslovanske okoliščine in pot, po kateri estopa ta država, ter se truditi, da bi z izmenjavo izkušenj pomagali Jugoslaviji, ^hkrati pa izkoristili jugoslovanske izkušnje ter tako poglobili znanje in razširili obzorja spoznanja in prakse italijanskih komunistov.« vedati stalinističnim nazorom, ki so tudi v njegovi stranki močno zakoreninjeni. Upal je, da bo s tem pridobil za svojo stranko glasove nezadovoljnih stalinističnih elementov v Komunistični partiji, še zlasti pa je bil Nenni nezadovoljen s Togliattijevo oceno razvoja v Jugoslaviji, in trudil se je, da bi s svojimi šovinističnimi protijugoslovanskimi izjavami pridobil, za svojo stranko glasove šovinistov. Desničarske sile pa so skušale izkoristit 20. kongres sovjetskih komunistov za napade radi normalizacije stikov med našima partijama. Želja, da bi normalizirali stike, je bila izražena na obeh straneh. Prišla na je do izraza tudi v razgovorih, videti jo je tudi v sklepih, spreletih ob njihovem zaključku. Kar se tiče normalizacije stikov, menim tole: Nasproti Jugoslaviji smo napravili več napak, ki so skalile stike. Komunistične partije Jugoslavije t ijami. To ' mnogo storili za razvoj gospodarskih in aru'-* ružbenih elementov demokracije tako, da^ se ^je približala delavcem na KPI; hotele so povzročiti krizo v tej največji italijanski delavski stran- nosti so seveda povečale pomen To- vija ta država in v katerih se je gliattijevega obiska v Beogradu. treba bojevati za socializem . . . Pri- burno razpravo o mednarodnem socializmu, o Sovjetski zvezi in Stalinu, o Dvajseti kongres sovjetskih komunistov ni povzročil krize v italijanski . . ------ Komunistični partiji, kot so nekateri nujnost različnih poti se vidi v dej- ro.Ir.lll2 i— 1_A _ '• ____.12, t sfctl do n n Dirafil rol roroJC I A — — _ Ja znanje različnih poti v socializem ima velik mednarodni pomen. Možnost in mislili in kot se je zgodilo v neka- stvu, da na svetu ni več le ene de-terih drugih partijah. Voditelji Italijan- ¥le.’.,ki. napreduje v smeri socializma, skih komunistov so pozdravili dvajseti da J1" Je vec m da imajo zelo različno knncrfK KTP S7 lmi irrfHnn i^irocrokroro gospodarsko m politično strukturo, ki kongres KP SZ kot izredno pomemben az”ik*^e‘^'od°Polož^a ki fe baniu.ekH Teedmorb0nS?r^|dvsae' Sme^kIiZ iM®1 1. Rusiji . • • Danes moramo —' banju, ki je mobiliziral vse marksi- znati, da se je spremenil položaj- iz stične sile za boj proti zastarelim in preteklosti, ko je imela boljševiška olvuc sne uuj proti zastarelim m preteklosti, ko je imela boljševiška nemarksističnim težnjam, pogledom in partija vodilno vlogo v delavskem gi-dejanjem v delavskih strankah. Ob- banju. Izkušnje sovjetske Dartiie ie poteh, ciljih in napakah Komunistične partije Italije. Komunisti so v glavnem pozdravili obsodbo stalinizma, toda ne vsi. Nekateri nikakor niso mogli pretrgati niti, ki so jih vezale na preteklost. Ti so menili, da Togliatti ne bi smel tako javno in odkrito obsoditi stalinizma, kajti take obsodbe lahko Partiji veliko škodujejo, zlasti še, ker se pripravlja na občinske volitve. Dragi pa so zahtevali, naj Centralni komite še bolj kritično oceni politiko ki in jo notranje oslabiti. Rezultati občinskih volitev so dokazali, da niti socialisti niti konservativci niso oslabili Komunistične partije Italije. Italijanski komunisti so ohranili svoje pozicije in v mnogih mestih pridobili nove. Volitve so potrdile pravilnost nove smeri v KPI, obenem pa so odprle možnosti za večje sodelovanje socialističnih sil v upravljanju de- ostalimi partijami. To je zadeva, ki jo moramo najprej urediti in o njej smo razpravljali. Pobudo za to ureditev so dali tovariši iz Sovjetske zveze, pozneje j>a tudi drugi. Izhod smo našli smo priznali napake nasproti Komunistični partiji Jugoslaviji. To je prvo. Je pa še nekaj. Ni namreč dovolj samo priznati napake, treba je spoznati tudi stvarnost v Jugoslaviji. Treba je navezati neposredne stike z Zvezo komunistov Jugoslavije, da bi spoznali položaj v Jugoslaviji, pred- vsem njeno gospodarsko in družbeno stvarnost. To je tisto, kar mi želimo. Takoj po volitvah je Togliatti odpotoval v Beograd. Ob njegovem odhodu je sekretariat KPI objavil sporočilo, v katerem je med drugim rečeno: »Namen potovanja je vzposta- Želimo namreč spoznati vso globino v Jugoslaviji nastalih sprememb. vitev prvih stikov in s tem začetek ifnih sodbo stalinizma so s bo starih in preživel prejeli ih idej. nkah. Ob- banju. Izkušnje sovjetske partije je let. kot obsod- sicer treba še nadalie proučevati. sicer treba še nadalje p: metod in toda to niso več edine sociali: roučevati, stične iz- italijnnske Partije v zadnjih deset- r 1 1 , tl j ......, • * * ’”ua 111.117 »črv čutne suuaiisiane i«— samon, kot pobudo za iskanje in uve- kušnje. saj so se medtem — po zaslu-(javljanje novih oblik političnega bo- gi drugih gibanj in partij — nakopi-ja, ki ustrezajo stopnji razvoja po- čile nove izkušnje . . .< Tedaj je bilo v Italiji zelo velike sestankov osnovnih organizacij in partijskih vodstev, na katerih so razpravljali v položaja v Partiji. Eden najpomembnejših je bil sestanek parla- odnosov med Komunistično partijo Italije in jugoslovanskimi komunisti po mučnem presledku, ki so ga izzvale zgrešene odločitve Inform-biroia v letih 1948 in 1949 . . . Italijanski komunisti ne morejo brez priznanja mimo učinkovitega prispevka jugoslovanskih voditeljev k popuščanju mednarodne napetosti, kakor tudi ne Med razgovori smo proučili tudi to vprašanje. Videli smo, da so nastale tu globoke spremembe v gospodarskem in družbenem smislu. Te spremembe smo poznali doslej samo od daleč. Mislimo, da jih je treba spoznati tudi od blizu. Pot Jugoslavije v socializem ima namreč nove oblike, drugačne od poti drugih narodov, ki tudi gredo v socializem. Prav to zahteva od nas, da vsestransko proučimo pot Jugoslavije. To je izredno važno. Treba je razumeti to novo in videti, kakšen pomen lahko ima za oziroma ljudskim množicam. To vprašanje moramo mi bolj proučiti, ker ni dvoma, da je postalo zdaj, po kritiki na 20. kongresu KP in sploh po kritiki napak v ZSSR, najvažnejše razvijanje socialistične pobude in elementov socialistične demokracije. To je vprašanje, pred katerim stoje vsi narodi, ki greao v socializem. To je tisto, kar mislim, ko govorim o cilju svoje poti v Jugoslavijo in o njenih sadovih. Moram reči, da smo bili sprejeti pri tovariši Titu in pri jugoslovanskih tovariših z naj-vccjo tovariško pozornostjo in bratsko prisrčnostjo, za kar smo jim globoko hvaležni.^ Tovariš Tito je predvsem izrazil željo, da bi se normalizirali stiki med ZKJ in socialističnim gibanjem Italije ter nam nudil velike možnosti, da bi to čimprej tudi dosegli. V tem smislu je bilo na našo žedjo sklenjeno, da bo Jugoslavijo obiskala skupina tovarišev iz CK KPI, ki bi ostala pri vas več dni, da bi se vsestransko seznanili s stvarnostjo Jugoslavije. Mi bi prav tako želeli, da bi tudi tovariši iz Jugoslavije prišli Italijo in pobliže spoznali delo KPI. To je prvo, kar bomo konkretno storili. Sledilo, bo več drugih možnosti za razvijanje sodelovanja med našima partijama.« Togliattijev obisk v Beogradu je bil torej koristen dogodek v mednarodnem delavskem gibanju in za na- daljnjo krepitev stikov med Jugosla- vijo in Italijo, vso njegovo pomembnost pa bo pokazala šele prihodnost. t