KAT0L1ŠK CERKVEN LIST, Danica izhaja vsak uetek načeli voli, in velja oo pošti za .'eio leto 4 00 kr., zap-d >ta J 40 kr.. /.».-etert l.-ta 1 irld. kr tiskarnici sprejemana za ieto 4'eold.. za pol'leta !?gld.. zaeetert leu 1 ; ako zadene na t:» dan praznik, izide I>anie» dan poprej. Tečaj XXXIV. V Ljubljani, 18. svečana 1881. 7. Cerkvene himne. Poslovenil Janez liilc. (Dalje.) V sredo. 1. Pri juternicah. (Rerum Creator optime.) Premiii stvarni k vsih stvari, Ti naš voditelj, nas poglej; Škodljivega ljudem miru Vtopljenja v spanju — reši zdaj ! O Kristus, k Teb' zdihujemo, Odpusti nam krivico vso; Zavolj molitve vstali srno, Počitek nočni tergamo. Vzdigujemo roke in duh; Sej prerok nas tako uči, Naj to spolnujemo v noččh; Tud' Pavel nam leto veli. Ti gledaš vse storjeno zlo; Serce Ti svoje odkrivamo, Molitve v joku izlivamo: Odpusti, kar grešili smo. Preraili Oče, to nam daj, Ki s Sinom vladaš vekomaj In z Duhom trikrat blaženim Na večne čase hvaljenim. Amen. 2. Pri hvalnicah. (Nox et tenebrae.} Temotno noč, oblak, megle, Kar mračno je in motno vse, Obseva luč, se svet beli, Je Kristus tu, naj noč beži. Deli se mrak, ki krije svet Po solnčni pušici zadet; Stvarem dohaja Cerkve kras, Ko so In ca vidijo obraz. Mi gledamo le v Kristusa, In iz namena čistega. V spokornih pesmah kličemo: O v sliši, kar Te prosimo! Se mnogo je, kar krije noč: Naj vse očisti Tvoja moč; O prave luči sviti i žar, O Ti razsvitli vsako stvar! Očetu slava bode naj / Edinim Sinom vekomaj, S Tolažnikom preblaženim Zdaj in na veke slavljenim. Amen. .'i. Pri večer airah. (Coeli Deus sanctissime.) O Pog nebeški, vsa svetost, Kazsvitljeni zemlje obraz Z ognjenim svitom Ti zlatiš, Ko nanjo sinlješ žarkov kras. Ceterti dan blišečega Prižigaš solnca kolobar, Odkažeš luni red in pot, In zvezdam tek — njih gospodar. Vse to storiš, da noč in dan Deliš, in modro omejiš; Da mesecem začetek daš, Jim znamnje znano podeliš. Preženi nam iz serca noč, ln madeže duha izmij, Razvezi greha nam vezi, Odvali težo hudobij. Premiii Oč«, to nam daj, Ki s Hnom vladaš vekomaj, ln s Tolažnikom blaženim, Na vekomaj preslavljanim. Amen. (Dalje sledi.) Trojna bozfa pot s svetimi stopnjicami na Kranjskem. II. Kova Štifta. Božja pot pri Ribnici na Dolenjskem. /Dalje.) Kar posebno povzciguje to božjo pot ter jo priljiif)i ljudem od blizo in od daleč, so ss. stopnjice, ki so cerkvi na severni strani prizidane. Postavljene so bile 1. 1780, kakor se razvidi iz napisa, ki je vsekan v kam-. nato ploščo nad vrati ss. stopnjic in se glaBi: Vlator : aDesto : ple : sCalae : s ¿in f ^t&c RefVgll : Via: sit: tlbl : VIrgo Marla. Po »lovcnsko bi se reklo: Popotnih ! glej stopnjice svete, i »a inoli« tu iz duše vnete. Pribežališča pot Mati Marija li hod ! Ozid je ss. stopnjic je na presno malano in ob straneh obloženo z lepim pisanim marmorjem. Stopnjice same z vdelanimi svetinjami so tudi iz lepega marmorja. Verh njih je ličen oltarček sv Kriza. Blizo cerkve nasproti zvouiku na izhodnji strani stoji lepa s kupljico zidana kapelica sv. Jožefa, po italijanskem načinu, kakor je že Valvazor omenil. Pred cerkvijo na zahodnji, in pred prostornim fa-rovžem na južni strani rastejo štiri velikanske košate lipe. Nova štifia je imela svojega, toda nesamostojnega duhovna, le od i. 1812 do 1e petke pruvieo privilegija za verne duše. *) Da se je prelepa cerkev obvarovala popolnega razpada v tistih mlačnih časih, sta skerbela dva blaga, za vso Ribniško dolino prerano umerla gospoda, to je, Valentin Prešeren, Rib niški župnik in dekan, pa Jožef Rudež, drugi graščinski posestuik iz te blage rodovi ne. Prepričana, da se cerkev ne more ohraniti brez lastnega duhovna, sta prošnjo tistih vasi, ki jih vidiš skoro v polokrogu okoli hribca, s krepko svojo besedo pri slavnem škofu Antonu Alojziju podpirala, da jim je bila milostno uslišana in Novi štitti lastni duhoven obljubljen, ako mu dostojnih prihodkov oskerbijo. Tako *) Brez pisem je vendar reč negotova, zlasti ker privilegiji se večkrat dajejo ie za nekaj let; zato naj bi se na novo iz Rima dobili, kar »c lahko zgodi. Vred. je prelepa romarska cerkev po 21 letih zopet dobila svojega očeta. Pervi je bil č. g. Lovrenc ^tupica, drugi Alojzij Pibernik, tretji FranČišk Močnik, četerti Juri Janež, celih 30 let, in sedanji gospod Dragotin Klinar od dne 4. listop. 1874. Vsi gg. duhovni, kakor tudi sosedje bližnjih vasi, med kterimi je posebno imenovati Janez Lesar iz Sušja, cerkveni ključar, so si prizadevali, da se je vse lepo popravilo in lepo poskerbclo za dostojno službo Božjo. Božja pot se je zopet jela bolj obiskovati ter je čez-dalje bolj priljubljena. To je teto veselejše. ker so naši Sredniki tudi radi zahajali v obilnem številu semkaj k fariji, kakor že kro<; leta 1680 Valvazor spričuje, da je o Binkoštih na tisuče ljudi semkaj romalo. Shodi so štirje. Pervi je velikonočni ponedeljek; trije veliki pa so: v nedeljo presvetc Trojice, ko pride razun druzih sosebno veliko Kočevarjev: v praznik Marijinega vnebovzetja; in v praznik Marijinega rojstva, ko pride veliko romarjev iz bližnjih in dal-.nih krajev Kranjske in Hervaške. Sicer se opravlja pri Novi Štifti ob nedeljah iu zapovedanih praznikih redna božja služba ravno tako, kakor po druzih duhovnijah: ali o shodih je tudi ob 10 duhovno opravilo, ktero navadno opravlja eden duhovnov Sodraške farc, ki tudi že prešnji popoldan pomaga spovedovati. Dokler je bila Nova Štifta pridružena Ribniški tari, dobivala je duhovsko pomoč od ondot štirnajstkrat vsako leto, in sicer osemkrat prišla sta dva duhovnika, šestkrat pa le eden. Odtod menda se še dandanes govori, da so bili pri Novi Štifti kedaj po 3 in 4 duhovni. Vsa-kako pa je iz vsega tega razvidno, kako obilno je bila ta božja pot obiskovana, in koliko češen e in gorečnost za čast Marijino je ljudstvo navdajala. Da bi se pa ta cerkev in ss. stopnjice s tuliko večjim dušnim pridom obiskovale, zato so sedanji gosp. duhovni pastir noskerbeli za odpustke sklenjene z obiskovanjem ss. stojmjic, za ponovljenje privilegij velikega altarja v cerkvi in malega verh ss. stopnjic, in za privoljenje, da smejo biagoslovljcvati ki ¡že, svetin jice, podobice itd. Že 1. 1715 je bila pri Novi Štifti vstanovljena bratovščina Matere Božje Karmelske. Obnovljena je bila z višjim karmelskim in ljubljanskim škofijskim privoijenjem 1. 1864. Vsako drugo nedeljo v mescu bila je poletni čas procesija, pri kteri so nosili podobo Matere Božje; 16. mal. serpana bil je pa praznik te bratovščine s popolnimi odpustki. To je tedaj bratovščina rujavega škapulirja Naše ljube Gospe z gore Karmelske. Tudi bratovščina sv. Monike, ali černega pasa, imela je vsako zadnjo nedeljo v mescu obhod s presv. Kešnjim Telesom. Dolžnosti te bratovščine so bile: Vsaki dan moliti 13 očenašev in češenamarij na čast Jezusu in 12 aposteljnom in „Češena bodi Kraljica" (Salve Re-gina) na čast Materi Božji, pa nositi čerui pas. Tudi te bratovščine pisma pogubila so se, in gotovo imel je bratovski altar tudi pravico privilegija. Daljši poduk zdaj obstoječe bratovščine je 1. 1*65 na svitlo dal t g» J. Janež, duhovski oskerbnik bratovske cerkve B. D. M. pri Novi Štifti z naslovom : „Kratko naznanilo začetka in prednosti sv. Karmelskega reda in z ujim sklenjene velike bratovščine presvetega milostnega in čudovitega karmelskega škapulirja." Temu zelo enak poduk o dolžnostih in odpustkih te bratovščine se nahaja tudi v knjigi: „Odpustki..." P. J. Sajovic S. J. V Ljubljani 1875, str. 219 id. 8r. Jfozef. (Dalje.) Sv. Jožef je bil gospodar sv. družini in od Boga samega postavljen glavar. In zdaj ni le patron vesoljni katoliški Cerkvi; on je tudi patron in varh vsaki keršanski hiši posebej. In 9rečna hiša, ktera ga iskreno časti, ga zaupljivo na pomoč kliče! Skusila bo vselej njegovo mogočno varstvo. Pač prav in koristno bi bilo, ako hi si sv. Jožefa vse keršanske hiše zvolile poseb nega varha, svojega patrona, slovesno in v njegovo varstvo se izročile' Izmed sto in sto zgledov, kako dobro bi to bilo, naj omenim le to le prigodbo, ktera je zapisana v mesečnih listih, ktere izdaja g. dr. Jožef Dekert na Dunaju. (Sendbothe d. h. Josef. V.) Na Francoskem, kjer so pretečeno leto najemniki černega pekla toliko groznega počeli, so že pred desetimi leti pobožne menihe in nune gerdo in prav divjaško preganjali. V Marselji, v Lijonu in tudi drugod bo samostane roparsko napadali, menihe in redovnice strašno terpinčili. V mestu Angulemu po bile pobožne nune, ki so jim rekli „gospe presv. Jezusovega Serca". Ko so te zveste neveste Gospodove zvedile, kako in kaj se godi po druzih mestih, so se po pravici bale vsega hudega. Prednica teh nun pa je s posebnim zaupanjem častila sv. Jožefa. V tej veliki zadregi si je zmislila posebno pomoč, da bi svoje sestre obvarovala proteče nevarnosti. Nad samostanske vrata je postavila podobo sv. Jožefa, da oti naj prevzame skerb in varstvo cele hiše. In to je storila s tako terdnim zaupanjem, da je svojim sestram, ki so se po pravici silno bale, rekla: „Nič se ne bojte, moje ljube hčere! sveti Jožef čuje pri vratih; pod takim varstvom se nam ni nič bati!" Nek popoldan so se zbirali razni potepini okoli samostana. Gerdi pogledi na samostan so razodevali njihove preklicane nakane. Vedno se je množila potepinska druhal. Zvečer, kake dve uri po solnčnem zahodu, so se slišali nevarni klici, in vpitje in razsajanje je le kipelo, da se je bilo bati, da zdaj zdaj bo černa druhal napadla ubogi samostan. Ob desetih je hudobija ski-pelu, in s kamenjem, s kolci in z drugim orodjem so butali na samostanske vrata, da bi jih prederli. Nune so bile že pri počitku. Le prednica in njena pomočnica ste pred podobo sv. Jožefa ču!e in molile. 1 ri divjem razsajanji in silnem ropotu, se ve, da so vse nune vstale. Prednica pa jim naroči, naj se le mirne nazaj k počitku podajo, in s terdnim zaupanjem jim zastavi Čast nebeškega vrrha. sv. Jožefa, ter jih tolaži, da njim ne p^oti nobena nevarnost. Navajene vse vbogati, kar jim prednica veleva, se p* dajo k počitku nazaj. Se ve, da za-spala pač nobena ni. ki so slišale divje vpitje iu silni ropot in razbijanje. Prednica gre na vežo, da bi vidila, koliko so divjaki že vlomili. Zapazila je, da vrata imajo že sj>oke, se urno verne pred podobo sv. Jožefa, kjer s svojo pomočnico zopet preserčno moli. Kmalo pa gre spet nazaj, da vidi, koliko so tolovaji že prederli. Vidi vrat* ž«* toliko pretergane, da le še nektere udarce, in že bo tolika luknja, ila bo človek lahko noter se splazil. Zopet se verne in vsa mirna, pa s serčnim zaupanjem poklekne pred podobo svojega nebeškega varha in še preserčnejše moli. In glej! na mah je vse tiho; nobenega glasu, nobenega udarca ni več slišati; popolna tihota nastane! Kaj je to V — Serce ji pravi, da njena molitev je uslišana. Vstane, gre tiho po stopnicah, da se prepriča, je li resnica ali se moti. — Vse je tiho! vse je mirno! Ko pride celo do vrat, vidi vsa začudena, da vrata so razbite, pa da nihče ni prestopil praga. Se naprej si upa. Pogleda skozi vrata, in žive duše ni več pred hišo! Nič druzega ne vidi, kakor razsvitljene ulice. „No, tako je prav, reče; zdaj pa se moramo sv. Jožetu zahvaliti!" S svojo pomočnico opravi še kratko, ju. priserčno zahvalno molitev, t»T se poda k počitku. Drugo jutro, ki je bilo prav lepo in prijazno, jo nekdo pokliče v sobo, kjer so imele nune b ptujimi ljudmi se pogovarjati. i u čuka jo gospa, pobožna žena, ki je prišla, kakor je rekla, jo milovat zavoljo britkosti, ktero je pretečeno noč hudobna druhal temu samostanu napravila. Po prijaznem pogovoru vpraša ta gospa prednico, če pozná človeka, kteri je razburjen« hudobno druha! pregnal na mah, ko se je prikazni? \ r- :niea nravi. da ni nikogar vidila pri razbitih vrat h, in od o»ii»':ij«o ««ira človeka nič ne \»•. Gospa pa pravi: „Ko seiu to peklensko rjovenje zaslišala, sem pristopila k oknu. od kodar se vidi na samostan, da bi za zatvomico vidila konec teh zdivjanih rogovilež^v. Serec mi je pokalo, ko sem mislila, kaj bo, ako ta peklenska druhal ne od-jenja. Nisem pa še prav vediin, kai se že godi. kar vidim, da iz bližnje ulice pride mož imenitne postave. (Jastito, pa počasu stopa proti razkačeni druhali, ne reče nobene besede, ne gane svojih r«»k: zdelo «»• mi je, da pride h' gledat, kako in kaj tolovaji počno. Ali, on ni prišel gleoat! Koma; se prikaže in nesrečna druhal omolkne ter jo popiha proč tako naglo, da se mora vsak čuditi. Pa tudi častiti gospod je zginil spred mojih oči. predenj sem se ogledala za njim. Ta mož mora imeti veliko veljavo; ker samo prikazal se je, in divja druhal je preplašena zbežala. .,Kdo nek bi to bil?" In prednica pravi: ,.Hvalimo Boira, ki nas je rešil tolike nesreče!" -- Bi mar ne bi o prav, dobro in koristno, ako bi vsi gospodarji sebe in svojo družino in eelo hišo sv. Jožefu v varstvo izročili, kakor je storila prednica tega samostana? Naš Gospod Jezus je enkrat rekel svoji ljubljeni nevesti, zveličani Margariti Alakok: „Blagoslovil boni hiše, kjer bo moja poooba postavljena in češena." Skušnja nas uči, koliko prečudnih milosti se vdeležujejo pravoverni knstiani pred čudodelnimi podobami Matere Božje. Postavimo tudi z velikim zaupanjem podobo sv. Jožeta po hišah in odločimo mu prostor zraven Jezusa in Marije, in čutili bomo moč in dobroto njegovo. Izvol.mo si ga zraven Jezusa in Marije za svojega hišnega patrona iti varha. Zares lepo in koristno bi bilo, ako bi pobožni gospodarji alt gospodinje sv. Jožefa slovesno zvolili v hiš nega patrona in bi svojo hišo očitno ujegovemu varstvu izročili. Morebiti bi kdo to rad stord V ta naiuen naj podam tu načert, kako bi se to zgoditi moglo. 1. Naj s»* r.a tako slovesno izročilo pripravi vsa hiša, vsa družina Morebiti z devetdnevnico, ali saj s tridru- /nico. 2. V tem času, pred izročilom, naj bi gospodar po svoji zmožnosti, v rast presveti družini, trem revežem, naj bolje domačim znanim, kaj vbocrajme dal. 3. V dan slovesnega izročila naj bi vsi odrašeni cele hiše prejeli ss. zakramente. Tako naj bi se vsi, kolikor moč, skerbno pripravili, da bi bi i vredni mogočnega varstva sv Jožefa. 4. Na spodobnem kraju v hiši naj se postavi čedna podoba sv. Jožefa. Pred to podobo naj bi odmolili molitve v čast sedmerih vesel j in žalost sv. Jožefa. Potem pa počasi in prav spoštljivo v t » posebej odločeno izročilno molitev. f>. Prav dobro bi bilo, da bi 19. dan vsacega mesca pred podobo sv. Jožeta luči ca gorela in da bi posebno ta dan vsa družina združeno molila saj kratke molitve v čast sv. Jožefu, da bi se tako to češenje med družino vedno v živem spominu ohranilo. 6. Ako bi hišo zadela kaka nadloga, ako bi prišla huda bolezen ali kaka druga nesreča, naj bi vsi pokleknili pred podobo hišnega patrona in ga združeno, pa s terdnim zaupanjem, njegove pomoči prosili. 7. Praznike sv. Jožeta, njegove poroke — 23. prosinca; njegov god — 19. sušca — iu praznik njegovega varstva — 3. nedeljo po veliki noči: naj bi združeno in bolj slovesno obhajali in izločilne molitve ponovili. Kdor tak<> stori, se lahko vdeleži odpustkov, ktere so podelili »v. Oče Pij IX 17. vel. travna 1859. In sicer popolnoma odpustke o vseh zapovedanih praznikih Ma tere Božje in v gori omenjenih treh praznikih sv. Jožefa, in smertno uro pod navadnimi pogojauii. 7 let in Vkrat po 40 dni pa vseiej, kedar te pobožnosti opravi. Ti odpustki se lahko tudi dušam v vicah darujejo. (Dalje sledi.) Ogled po Slov<»u»kem in doplnl. Iz Ljubljane (Gospod Mih. Potočnik, „Monsignor".) Po željah in prošnji čast. uršulinskega samostana, na iskreno priporočenje premilostnega kneza škofa dr. Janeza Krizostoma in po posredovanji prečast. bulgarskega misijonarja o. Tomaža Brseska iz reda vstajenja J. Kr., ter njegovega velikega preduika v Rimu, so preč. gosp. Mihael Potočnik, spovednik pri čast. gospeh Uršu-linah v Ljubljani, postali častni kamernik Njih Svetosti Leona XIIi. Gospod poslavljenec so to veselo odlikanje zvedili še le, ko jim je v ponedeljek častita samostanska družina izročila iz Rima dospelo pismo in ko se je nekaj prijatlov že zbiralo jim srečo vošit. Poprej o vsem tem čisto nič niso vedili. Torej je bilo osupnjenje veliko. Preč. P. Tomaž Brseska je namreč že več let zvest prijatelj čast. uršulinskega samostana in dobro tudi osebno pozna novega kamernika, od vsih spoštovanega „nunskega gospod-očeta". Vse je veselo tega lepega poslavljenja in radostno čestita preč. gosp. Mih. Potočniku, kterega dobrotljivi Bog ohrani še mnogo, mnogo let! Iz Ljubljane- (Domača umetnost.) Gospod Ozbič v Kamniku je izdelal s prosto roko dva lepa kipa Marijina, enega iz mavca, druzega iz angleškega cementa. Pervi je lepo polihromovan, drugi bel kakor marmor; obleka je pri obeh obrobljena z zlatom, kar se posebno fervemti na višnjevo barvo pri plajši kaj lepo poda. 'oslal je oba kipa fotografirat enemu fotografov v glavnem mestu, da bo zamogel tudi podobe poslati na ogled. Vidi se iz teh dveh kipov, da je g. Ozbič zelo marljiv in da močno napreduje, kajti tako lepo izdelanih kipov iz njegovih rok nismo še vidili. Oba sta tako dostojna in lična, in pervi je barvan tako lepo, da se v naših cerkvah ne najde kmalo tako dostojnega Marijinega kipa. Naj pri tej priliki omenim, kar mi je večkrat na misel hodilo, ko sem v tej ali uni cerkvi vidil kak Marijin kip. Veliko je takih, ki zahtrvanju cerkvene umetnosti nikakor ne zadostujejo. Nekterim pomanjkujc dostojnosti in somerja. Drugi so poveršno izdelani in kaj slabo barvani ali pa vsi pozlačeni. Kipi svetnikov sploh in posebno Marijini naj nam ne kažejo samo gole, natančno človeške natore, kakoršua je v resnici, temuč stavlia naj nam pred oči vzvišeno, oduhovljeno, obžarno, poveličano nebeško podobo. ^ Nalog lepe umetnosti je vpodibljati vzorno lepoto. Če umetnijskemu izdelku manjka vzorne lepote in ves pozor obrača le na dover-šeno telesno lepoto, to delo ni več estetični umetnijski izdelek, kajti manjka mu oživljajoče duše, formalnega principa vsakega umetnega dela. Pa te vzornosti je najti le pri prav malo Marijnih kipov v naših cerkvah. Že zunanja podoba v zaderžanji, v prgledu, v oblačilu je vse preveč navadno človeška, toraj ne more duha dvigniti kviško. Pa ne samo vzornost se pogreša, tudi gledč izdelave so nekteri kipi tako poveršni, tako dninarsko izrezljani, da so komaj primerni kraju, kjer stojijo. Tem bolj pa je to obžalovati, ako se vidi, da dotični podobar ima zmožnosti in bi bil delo lahko popolnoma doveišii, le nekoliko večje pozornosti, pridnosti in po-terpežljivosti bi mu bilo se treba Res je, da bi delo postalo dražje, pa oni, ki take dela naročujejo, naj bi ne gledali tolikanj na ceno, temuč na lepoto in dover-šenost, sej se to daruje za čast Božjo, in v cerkvah bi stali kmalo lepi, svetemu kraju primerili kipi. — Nekteri kipi so barvani, pa kako! Barva daje kipu pravo živost, na obrazu se izrazi notrauja nadnatorna dušna lepota: tudi lepoto obleke barve neizrečano povekšajo. Zato so v srednjem veku skoraj vse kipe barvali. Toda tako barvati zamore le zveden in skušen slikar. Na naših podobah pa je namazana barva navaduo preveč na debelo, da zainaže vse blažje poteze, ali pa se že pri izdelovanji podobar tolaži s tem, da bo barva pomanjkljivosti zakrila. Pri druzih se barve ne strinjajo ali niso v nikakoršnem razmerji, aii so prepisane. Naj gerši pa je, da so kipi po vsem oblačilu, po rokah, po obrazu prevlečeni z lakom ali firnažem, ali so pološČen'» da se svetijo, kakor bi jih bili polži oblezli. Pri poli-hromovanji se mora o rabiti le mertve barve in treba je velike izurjenosti, da se zadene prava razmera in harmonija. Imamo doma podobarje, ki imajo zmožnost, veselje iu voljo izdelovati svoje dela po pravilih cerkvene umetnosti; ko bi le pri takih zanesljivih umetnikih naročevali vse za cerkev potrebno, kmalo bi bilo bolje. Umetniki sami bi imeli več prilike se bolj in bolj izobraževati, in ne bilo bi treba polihromovanih kipov naročevati iz Monakovega, Gradca ali Tirolskega. Omenjena dva kipa g. Ozbičeva, mislim, zadostujeta vsakemu navedenih zahtevanj, sta dostojna, v lepem somerji, kaže se v n)ih neka vzornost, sta prav natančno izdelana, in pervi je prav okusno polhromovan. Naj omenim še tvarine. Dan danes se skoraj sploh rabijo kipi, vliti iz mavca. Raba takih kipov zelo ovira razvitek prave umetnije in velike zaderžke stavi umetnikom. Kdo se bo dolgo trudil, da bi z dletom morebiti še le čez leta iz terdega kamna doveršil kip, ko se iz enega istega modela vlije lahko veliko podob? Kdo bo kupoval kipe, z velikim trudom izdelane, ako za majhen denar dobi vlito podobo? Toda vliti kipi se nikakor ne morejo prištevati umetnijskim izdelkom. Gotovo pravi umetnik ne bo zaupal velikega truda svojega duha in svoje roke tako razdrobljivi tvarini. Umetnost je svobodno delo, umeteljna tvarina je delo proste roke, le tako delo ima pravico tirjali, da ga prištevamo umetnim delom. F. Iz Ljubljane. (Živi pokopani.) V naj poslednjišem času se iz mnozih dežel naznanjajo primerljeji, da so ljudje živi pokopani. Iz Šaleške doline na Stajarskem ima zadnji ,,Gospodar" naznanilo, da so 1. sveč. pogrebci jamo kopali za umerlega Goloba in so v bližnjem novem grobu, kamor je bil malo prej 61etin otrok pokopan, slišali glasno stokanje in tarnanje celo četert ure: vendar niso imeli poguma otroka odkopati. Dopisnik pristavlja, da otrok je bil gotovo živ pokopan. — Bodi si temu, kakor že je; gotovo je toliko, da Človek je velikrat še živ, ki ga ljudje mertvega mislijo. To poterjuje tudi naslednja dogodba, ki jo naznanja poslednji „Wan-derer" iz Minesote v Ameriki. V Batimoru je v začetku tega leta umirala lSletna Barbara Leitfeld. Zdravnik je rekel, da je umerla za boleznijo na sercu, io 2. pros. je imel biti pokop; toda obraz je dobil lepo barvo in pokopač je terdil, da se je merlič po noči na stran obernil. Pokop se odloži, ker tudi roke so prihajale gorke in voljan pot se je prikazal. 4. pros. je bilo truplo zopet nanagloma merzlo in zdravnik je pričal, da je čisto in popolnoma mertva. Bil je toraj 4 pros. pokop: nesli so jo v neko kamro na pokopališe; 5. pros. jo obišejo domači in dajo rakev odpreti; pa koliko stermenje, ker truplo je bilo zopet gorko, lici rudečkasti! V dvomu, če je živa ali mertva, so postavili stražnika, da naj jo opazuje. — Čudno: Zakaj živega človeka na pokopališe nositi? Ix Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem. [Dalje.] Jezus k smerti obsojen.) Med godbo se zagrinjalo vzdigne, in zagledali smo egiptovskega Jožefa sedeti na kraljevem vozu, oblečenega v oblačilo iz tančice, okoli vratu je imel obešeno zlato verižico, ljudstvo se pred njim klanja, vedoč, da je postavljen čez vso egiptovsko deželo. Krasna je bila ta podoba; — glej pa vštric Kristusa, postavljenega pred ljudstvo, ko je rekel Pilat: „Ecce homo!" Pevci so to pojasnovali popevaje: Tenor-arija: Oh glejte, Kralj! derbal ga psuje, Na glavi s krono zasramuje, Škerlatast plajš na njem visi, In kako žezlo ima v roki? Ponižan v revi je globoki!... Je ta li večne Kralj časti? Zbor: Kje sled božanstva je njegov? Oh, kajšen človek! Ko červ, ko igra rabeljnov! (Zagrinjalo se vzdigne.) Bas-recit: Oh, kajšen človek! Povzdignjen Jožef je s častjo; Oh, kajšen človek! Sin Božji znižan je strašno! Zbor: Oj živi, Jožef rešenik! Naj po Egiptu se glasi, — Naš oče, naš je otetnik! Tako vse kliče in germi; Kar kolj živi in giblje se, Naj slavospeve zdaj napne! (Zagrinjalo pade.) Sopran solo: Egiptu Jožef si rešilo! Enake sreče še ni b'lo; Vse ljudstvo tebe bo slavilo, Zapojte glasno, le glasno. Oj živi Jožef itd. (kakor zgor.) Po tem spevu se je zagrinjalo vzdignilo in vidili smo drugo podobo, namreč Mojzesa klečečega pred da-rilnikom, na kterem je ležal od velikega duhovna zaklan kozliček kot spravni dar. Druzega kozlička je pa proti puščavi pognal ter ga izpustil, da bi odnesel grehe izraelskega ljudstva. (3. Mos. 16. 7.) To podobo so pevci razkladali kot predpodobo Jezusa, stoječega zraven Baraba, včlikega hudodelnika, kterega so izpustili, Jezusa pa v smert obsodili; pretresljivi spev se glasi: Alt-recit: Zaveze stare ta je dar, Jehova to veleva kar: Solo: Kozliča se predstavita, Nad njima zdajci se vadljâ, Katerega Jehova 'če? Zbor: Z daritvijo to, o Gospod! Narodu zopet usmiljen bod'! (Zagrinjalo pade.i Bas arija: Kri kozlov pa Gospodu všeč V zavezi novi nič ni več; Daritev novo hoče le. — Daritev čista zdaj velja, Tà — Jagnje je brez madeža: Edinrojenega On 'če : Ta pride, pade, umerjè... (Zaporedoma zl>or in ljudstvo): Zbor: Razlega ie se smerti krič: Ljudstvo : Baràbata — Nam spusti ga! Zbor: To ne, to ne: Le Jezus naj oprosti se! Ljudstvo : Le križaj ga, le križaj ga! Zbor: Kaj pa je storil hudega? Oh glejte vsega ranjen'ga! Ljudstvo: Ak' tega pa ti izpustiš, Zopèr cesarja pregrešiš! Zbor: Jeruzalem ! Jeruzalem ! Kri pride Sina Božjega na vas! Ljudstvo: Naj nad otroke pride in na nas! Zbor: Na vas in nad otroke pride — strašni čas! Zagrinjalo se vzdigne, in Jezus stoji zopet pred Pilatom, tožen vnovič od zapeljanega ljudstva, ker ga ni Herod v smert obsodil. Vidilo se je, da bi Pilat Jezusa silno rad oprostil, ker niti on, niti Herod ne najde krivice nad Njim. Ker je bila pa o veliki noči navada, da jim je poglavar vselej izpustil kakega jetnika, za kterega so prosili, se Pilat posluži te priložnosti, ter si prizadeva izpustiti Jezusa. Imel je v ječi pripertega hudodelnika, Baraba po imenu, kteri je bil zavolj punta in ubijanja v ječo pahnjen. Tega razbojnika, vsega zgubljenega v obraz, vsega plašnega v oči, iz katerih mu je še hudodelstvo švigalo, pripeljajo vojaki vklenjenega; bil je prav gerd, plesnjev grešnik — že po zunanjem viditi ves poln hudobij, da se je vsakemu studil njegov pogled, — ko je bil zraven lepega in nedolžnega Jezusa postavljen. Nato se Pilat, ki je stal na pomolju, oberne k starašinom ljudstva, k pismoukom in k zbranemu ljudstvu, in na Jezusa kazaje reče: »,Teg» človeka ste mi pripeljali in rekli, da l;udstvo zapeljuje. Pa v pričo vas sem ga zaslišal, in nič tega, česar ga tožite, nisem nad njim našel. Tudi Herod ni nobene krivice nad njim našel. Pa navada je, da vam o Veliki noči izpustim jetnika, kterega naj vam toraj izpustim, Baràba razbojnika in ubijavca, ali Jezusa, ki je imenovan Kristus? Komaj je Pilat te besede izgovoril, pride k njemu služabnik, kterega je njegova žena k njemu poslala; med tem časom pa, ko je Pilat s hlapcem govoril, so pismouki in starašini ljudstvo šun?ali in pregovarjali, rekoč: „Bardba si izprosite in Jezusovo smert zahtevajte." Vidilo se je, kako rado je poslušalo zapeljano ljudstvo in posnemalo slabe izglede viših. (Dalje sledi) „Kruh nebeški". 'Še nekaj n teh bukvah.) Davno zaželena knjiga za raoljenje in češenje presv. Rešn;ega Teiesa, ki jc bila v tretjem listu „Zg. Danice" napovedana, se že prodaja v katoliški knjigarni. Upati je, da se bo imenovana knjiga vsim in povsod priljubila, ter kmalo razširila po deželi in zunaj dežele, kjerkoli se čuje in ume miii slovenski glas; kajti sostavil jo je dobro znani pisatelj preč. g. župnik Janez_ Zupančič, in »»bravnava najimenitniši tvarjnojJUih^vske^a živrienja. ¡Sa 1 odrešenja je naše zediujenjez Bogom, ktero je in ostane edino pravi n imen našega življenja. Dokler smo in • staneuo v sveti zvezi z Bogom, nam je odpert živi vir spoznanja, ljubezni iu zveličarija; berž pa ko se razterga ta naj svetejši zveza, usahnejo vse žile. po kterih nam dohaja luč in bi^gor. Da se ohrani in vter-juj" tako potrebna zveza, ni zadostovalo Bogu nas ze-diniti p«» nevidni gnadi božji, marveč iznašla je neza-v^popadljiva božja ljubezen bistveno zedinjenje uboge človeške stvari z naj svetejšiin Stvarnikom. Bolna žeiia, ktero je huda dvanajstletna bolezen terla in mučila, je ozdravela v tienutku, k») se je dotaknila Jezusovega oblačila, ter prerojena stvar postala po duši in telesu; kakšno in koliko moč mora imeti najsvetejši Zakrament, nebeški Kruin, ki je bistveno isti Gospod, čudodelni zdravnik vsih dušnih in telesnih ran, ki je razoaeval na zeml|i vsemogočno obla«t in ljubezen, ."jedjš^e ver-skega življena, studenec vsakokratne dobrote, glavni pripomoček z bolj ¿a ni a, vjr redolžnosti in popolnosti je pjresv. Rešnje iVlo. Blagor dnsi. ki se veliko prizadeva za ¿ešenje najsvetejšega Zakramenta, ker gotovo se bo dvigala na vedno višji stopnjo svetosti, pa tudi blagor vsim, ki pospešujejo >n razširjajo to sv. pobožnost, ker tako obilno delajo za božje kraljestvo in zveličanje duš. Ni tom j dvomiti, da bo imenovan* knjiga z veliko radostjo sprejet.«, ker popolnoma pripravna in bogato obdarovan* z molitvami in premišljevanji, ki so poter-jene od sv. iVrkve iu se prilegajo sercu in vzbujajo svete občutke, djanja in sklepe. Zlasti bratovšini presv. Rešnjega Teiesa. ki je po si ven*kih deželah povsod raz-irteni», bo knjižnica \ot!ivrn zvezda, da se zadostuje namenil ved nega češenj t presv. Zakramenta, ker se bo po čvetlreni načinu m -litve in češeoja odločena ura lahko iu dobro v et«? Božjo iu dušni prid obračala. Cena knjige ie niz' kr., 7. zlatim ob-e/.ko»! 1 gl. Dohodki od 960 knjig s<» namenjeni v priti deske siiotišni e, ter sledmi kupec tudi še podpira lepo izrejo z«pušeniii sirot. Bog daj. da bi se blagi namen vsestransko dosegel! fru y^cuik^Jskerbuiif'cij tirnih* ur. Vincencija. Iz Celja. Poročilo v zadnji .,Danici'' o zidanji dekliške šole naj s** tako razumeva, da: k pervot-nemu škofovemu e.aru lOnOO gold. so razni dobrotniki zložili 2000 gl., milgsp. knez škof sami pa 1500 gl.,— da pa zdaj po vsem tem še primanjkuje 5000 gl. — Oziroma spremanja deklic pravi sporočilo: „Poslednji občni zbor 7. nov. 1880 je izrekel soglasno željo, naj »e v novo postavljeno šolsko poslopje sprejeraljejo tudi dekleta v popolno oskerbljevanje in izrejo." Vidi se toraj, da silno koristna naprava potrebuje še obilne pomoči, in odbor blage dobrotnike, kterim je mar blagor mladine, priljudno vabi, naj blagovoljno podpirajo to koristno napravo po svojih moččh. V odboru so pn. gg : Jožef Žičkar, načelnik; Ferd. Majcen, tajnik; Fr. Krašovic, blagajnik. Mariji Devici Roženkranski. *) Pred Marijo pritecimo, Vsak naj slavi jo goreč; Z enim glasom jo častimo, Nikdar hvale ni preveč. Je Devica preeešena, Nji enaka ni nobena, Nam je bramba, up in cvet: Dajmo serčno ji zapet'! Dajmo serčno ji zapet'! Rožic lepih nabirajmo, Vijmo šopke vse časti, In Mariji darovaimo Rožni venec čistosti. — Tebi, M a ti, skupaj zbran; Ga podamo verno vdani Na deviški tvoj altar: Sprosi nam ljubezni žar' Sprosi nam ljubezni žar! i rečastita, o Devica, Od Očeta venčana! V žarkih si ješ ko Danica, Zvezda nam obljubljena! Sijaj, sijaj uam zvezdica, Rožuovenčna pomočnica, Milo nam podaj roko. Pel ji v sveto nas nebo! Pel ji v sveto nas nebo! S—k. Razgled po *vetu. ? Zagreba pri usmiljenih Sestrah je bila na Sveč' nico keršena gospodičina Ida Spitzer, ki je iz judovstva prestopila v katoliško Cerkev. Boter ji je odvetnik g. Nikola pl. Cernkovič; botra gospodičnja Weissova; ker-ševal je predstojnik preč. g. Fidel Hopperger; keršena {"e na ime Marija. — Ravno tisti dan sta bila v Požegi teršena: 12letna izraelka. učenka G. razreda Marija Ster-n- va. in nj»*n 5 etni bratec Jožck Stern, otroka 2. majnika keršenega J« ž. Sterna. U Rina se naznanja v pariški dnevnik ,.Le Monde", da profesor Peter Balan, podarhivist sv. Stola, daje na svitlo znamenito zgodovinsko tolmačenje papeževe enci-klike od 30 kimovca o s*. Cirilo in Metodu. Naslov ima knjiga: Delle re laz i on i tra lachiesa cat-tolica et gli Slavi della Bulgaria, Bosnia, Serbia, Ercegovina. To je. delo obravnava razmere med katoliško Cerkvijo in Moveni v Bolgariji, Bosni, Serbiji, Ercegovini. V diplomatiških rimskih krogih je knjiga že mnogo znana, če tudi je ni še v bukvarnab, ter obilno se za njo pečajo, in ne zastonj; zakaj predmet, ki si ga je izbral verli zgodovinar, je vreden resnega ozira, in ne manj način, po kterem stvar obravnava. Kdor to delo prebira, se zdajci prepriča, da papeži so zgoli dobrote skazovali južnim Slovenom, akoravno jim je razkolstvo bilo vedno sovražno. *) Po napevu in pomenu Fr. Ks. Haberlovem: „Lieder- kranz", str. 11 : „Rosenkranzlied". Pisavec pričenja delo s ss. apostoloma Cirilom in Metodom, in ima razne opazke o slovenskem bogoslužji in obilno kritičnih znamenitih pristavkov. V obravnavi nadalje razkazuje dve naj sijajniši dobi bolgarske po-vestnice pod Borisom ali Bogorisom in pod Kalajanom, enim in drugim podložnim rimskemu Stolu. Bosno, Ser-bijo in Ercegovino obravnava bolj ob krajšem, pa ne manj čversto. Slavisti, čitajoči to delo, našli bodo mnoge okoiišine, več... ali manj neznane dozdaj, posebno pa o prizadevanji papežev, vda rešijo Slovene rán turških in njihovega gospostva. Čudil se bode djanju misijonarjev, in posebej očetov frančiškanov, pa junaški hrabrosti mučenikov ercegovinskih in bolgarskih. „Katoliški ListM v Zagrebu, po kterem smo to posneli. že nekaj časa prinaša členke iz omenjene knjige. Rimsko. V obletnico smerti Pija IX so se v Sik-stinski kapeli obhajale mertvašnice za tega vélikega papeža. Pričujoči so bili kardinali, poslanci tujih vlád pri sv. Sedežu, ruska vélika kneza, véliki prednik malteškega reda, in drugi svitli prelati in osebstva. Kardi-nalski dekan Di Pietro je maševal. Absolucijo pred mertvaškim odrom so opravili sv. Oče Leon XIII sami. Po noči 10. sveč. so opravniki za očitno varnost v Rimu zaperli ruskega konzula; 12. t. m. zjutraj šele so ga izpustili, ko je bilo poterjeno, kdo da je. Ruski poročnik je od ministra Kairoli a zahteval zarad tega zadostenje. Kaj je bil vzrok, ui povedano. Francosko. „Siecle'* je naznanil število redovnikov, ki so jih novi rudečkarji mesca grudna 1880 pregnali na Francoskem, namreč: 2462 jezuitov, 32 barnabitov. 176 karmelitov, 239 b^nediktinov, 80 bazilijanov, IS bernardinov, 27 kanonikov lateranskih, 75 čisterciencev, redemtoristov, 30 očetov pribežališa sv. Jožefa, 53 hospicijanov, 250 oblatov, 68 oo. vnebovzetja, 170 mari janske kongregacije. 20 reda sv. Ireneja, 2<> maristov, 20 N. lj. G. Sionske, 51 iz reda čistega Spočetja, 1450 trapistov. 120 oo kongreganistov najsv. Odrešenika, 294 dominikanov, 400 minontov, 4 iz reda naj manjših, 31 pasijonarjev, 10 kamiljanov, 9 oo. keršanskega nauka, 14 somashov, 11 trinitarijev, 91 oo. sv. Bertina. Tiskovna postava napreduje v parlamentu, obetajo se velike prostosti, v resnici pa je zatiranje in samo-silstvo. Ena zabavljica čez predsednika zamore Francozu nakopati dve leti ječe! Ali bo to boljše ali hujše, kot je bilo nedavno na Pruskem, ko so se napolnovale ječe zarad Bizraarka? Mislite si. d» se kak Časnik po-smeja debelemu Gambcttovemu truplu ali se začudi njego\i nezmerni denarni mavhi itd.: je manjše, kar ga more zadeti: leto iu dan v ječi sedeti! Ubogi predsedniki v severni Ameriki, kaj morajo ti vse preslišati! Vendar so zvezne deržave sloveče s svojo svobodo in republiko, in predsedniki ni-o manj spoštovani zarad o j stre kritike. Amerikaisfco. Bostonski vikši škof ms. Williams in njegovo duhovstvo so v adresi Ircem obljubili svojo nravno in gmotno pomoč. Zaterjajo jim pa, da poče-njanje ljudi iz skrivnih družb je škodljivo. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 21. sveč. S. Eleonora. 22. S. Petra stol. 23. S. Marjeta Kortonka. 24. S. Matija. 25. S. Valburga. 26. S. Aleksander. 27. Tretja predpepeln. nedelja. S. Leander. 28. Sv. Roman. Zahvale: St. 1. Ze dolgo časa sem bila v veliki zadregi v dušnih in telesnih potrebah. Mislila sem, da mi ni več pomagati; pa obernila sem se k Naši ljubi Gospej, molila sem dalj časa devetdnevnico, obljubila uslišanje očitno po „Danici" razglasiti. Bodi češena in hvaljena Naša ljuba Gospa, pomagano mi je! G. L. J. St. 2. Jaz podpisana sem bila prav hudo bolna, in ako bi mi ne bilo v^ petih minutah odjgpjalo, bi bila umerla Imela sem neko nenavadno bolezen, ki me je Imtelir zadušiti. Nobenega glasu nisem več mogla od sebe akti. z rokama sem mahala in na tihem k Mariji zdihovala. Kar v trenutku mi odjenja, in zamogla sem zopet govoriti. Po obljubi to dobroto razglasim v posebno zahvalo N. lj. Gospej presv. Serca. V Goricah. 16. sveč. 1881. Marija Sax. V molitev priporočeni: Mladeneč, bolan, za zdravje, in da bi ga Bog obvaroval neke hude okoiišine. — Družina prosi bratov-skih prošenj, da bi se pravda pravično iztekla, in da bi bili zadeti rešeni. Zahv. se po uslišanji nazn. — V dolgi hudi bolezni in tudi v dušnih stiskah oseba prosi pomoči vse častivce Jezusovega in Marijinega Serca, vse čitatelje „Zg. Dan.4', vso bratovšino in mašnike. Ako se zboljša na usmiljene prošnje, hoče zahv. nazn. — Zmešana oseba za dar pravega uma. Zahv. po usl. se nazn. — Neka duhovnija in njen dušni pastir. — Za bolno ženo, ki ji nobene zdravila ne pomagajo, se prosi zdihljej: „O N. lj. Gospa itd.'*, da se ozdravi, ako je Božja volja in njenim otrokom v korist. — Užaljena mati svojo hčer in njenega moža za pomoč v dušnih in telesnih potrebah priporoča N. li. G. in sv. Jožefu, z obljubo zahv. naznaniti. — Za zvesto spolnovanje poklica in nek dober namen priporočen vsim družb., zlasti gg. duhovnom. — Nekdo za prav posebno pomoč v dušnih potrebah. - Mati priporoča svojo hčerko, silo hudo bolno na oččh, sa pomoč. — Že tretje leto hudo bolna gospodinja. — Silo razuzdan mož, priporočen od žene za spreobernjenje. Zlate zerna za vsaki «lan mesca. 21. sveč. Dve reči močno pomagate k boljšemu: 1. Terdni skleni: 2. serčno sklep spolnuj. -2. Koliko se jih čisto zgubi, ker se malo p-eajo Bogu služiti, in ker išejo biti učeni, ne pa ponižni. 23. Ljudje z vsimi svojimi skušnjami in učenostmi zginejo; resnica Gospodova pa ostane vekomaj. 24. Na prid svojega bližnjega lavno tako n.i&li.uo, kakor na svoj lastni: iu prav skei br.o na to glejta« da bomo z bližnjim delati pošteno in odkritoserčno. 25 Premagovanje samega sebe je „ain-" duhovi:-ga življenja: kdor si v poželjivosti po jedi in pijači vse privoli, bo težko mogel premagovati druge strasti, ki so še veliko hujši. 26. Kdor si posvetnjaške učene iše za svoje posebne prijatle, on kaže, da hoče uekaj druzeza, kakor zveličan biti, in ni malokrat, da greši z ust« in v djanji. (Vine. Pavlj.) 27. Duh je gospodar, život le hlapec v hiši; zato napervo daj duhu, kar je njegovega. 28. Dušne slabosti so vredne še večega poterpljenja, kakor telesne. Listek za raznoterosti. Nespre mišljen zakon. (Predpustna.) Nesrečna stvar, Nerodnež star, Od Eve vjet Sein poznih let. Tvorim v bog Po svetu krog, — Ubog, ubog, Počasnih nog. Terd bi jem bo j Za živež svoj, Ker ta gospa Ga kerhko da. .Ie skopih rok, Mi meri sok, Ter čudnih muh -Odbija kruh. Tovornik siv Pod zemljo živ Tovorit le Ne morem še. Zatoraj pa Iz serca dna K vam solznih lic Povzdignem klic: Usmirte se Boreta me; Vam sivobrad Še pojem rad; Le tovor zbad, In bič in glad Mi zlo greni Te sužnje dni. Kak tovor moj, Potreb nebroj, Tiši me k tlam, To vera le sam, Vsak s ednji dan Mi je strašan, Skerbi na moč Me dan in noč. Mi slaba kri Suši kosti. Je kožuh preč, Ni suknje več. Obutev pa Je cokljasta, In drugo vse Pod zio mi gre. Za mili dar Sem zrel in star Darujte saj V klobuk mi kaj! Želodec da Krulit' neha, Vam sivobrad Postrežem rad; Iz mojih muk Sprejmite uk, In za slovč Vam bodi to: „Na tron modrost! Pod klop norčst! Vsa grešna strast Rodi nečast — Nečast, nečast, nečast!" St. U Ljubljane, t V uršulinskem samostanu je 14. t. m. po dolgem bolehanji vsled oslabljenja, po drugem mertudnem napadu, umerla čast. M. Katarina Urba-nec, roj. 27. sveč. 1807 v Ljubljani, vstopila 1830, obljubo storila 1833, pokopana 16. t. m. ob 4 popoldne. Bog ji daj večni mir. Naznanilo. Tiste gosp. ude družbe sv. Mohora, ki svoje letnine 1 gold. za I. 1881. pri prejemu zadnjih knjig še niso odrajtali, vljudno prosim , da blagovolijo to letnino pri podpisanem plačati vsaj do 26. februarja. Ravno dotlej naj tudi farni poverjeniki dekanije ljubljanske pošljejo imenike in letne zneske svojih udov. V Ljub' aui 14. februarija 1881. Kari Klun, duhovnik in dekanijski poverjenik, pred skotijo št. 14, 1. nadstropje. „PaS S?. Jožefa in njemu posvečenih 7 nedelj", od čast. gosp. Jan. Volčiča spisano de ce, se ravno tiska pri gosp. Krajcu v Novem mestu. Bodo pa majhne bu-kvice, obsegajoče tudi sv. mašo. Doktor bogoslovji je pottal Slovenec č. g. Leopold M_olj, duhovni oskerbnik v posilni delavnici v Gradci, rojen v Razdertem na Kranjskem 1. 1839. Promoviran je bil na Graški univerzi 12. t. m. Iz larija-Zfeide V Bosni smo ravnokar prejeli pismo od preč. P. Beda-Vestenek a, pisano 12. sveč. Obseg je: 1. Preserčna hvala za darove. — 2. Od Propagande v Rimu je prišla ostra prepoved, da P. Beda s tovarši za zdaj ne smé potovati v Kafersko deželo, — „naj-berže zarad vojskinih dogodb v južni Afriki". — 3. Toraj P. Beda hoče brez odloga nabrani denar poslati č. P. prijoru Frančišku Pfanner-je v misijon v južno Afriko, „ker iz poslednjih pssern od ondod posnema, da so njihovi brat ji tam v velikem pomanjkanji". Tako se nadja č. P. Beda, da ne bode delal „zoper namen pobožnih darovavcev". Iz Suakin-a ob Rudečem morji, 10. pros. 1881. — Petega t. m. popoldne smo precej zdravi dospeli v Suakin, in danes popoldne odrinemo dalje s kakimi 50 velbludi proti Berberu, kamor se nad jamo priti v 13 — 14 dneh. Nikakor nisem mogel obširniše pisati. Iz Hartuma bom natančniše poročal, pridno dopisoval. Jan. Diclit.l. Poslednje novice, v deržavnem zboru vstavoverci jezno bercajo. V ljudsko šolo hočejo po vsi sili otroke goniti na celih 8 lét, — kar bi ne bilo napačno, ako bi vsi otroci imeii biti gospodje in gospe — brez rokodelcev in kmetov, brez hlapcev in kuharic, ali pa če bi ljudje zopet živeli po 800 do 900 lét, kakor Adam in Matu-zalem. — „Nazione'- v Fiorencu hoče vediti, da v bližnjem konzistoriju bode za Rusijo imenovanih 16 katoliških škofov. Iz Rima se le poroča, da več škofov za Francosko iu za tuje dežele bo izvoljenih. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Neka blaga družba .'i gl. — Neimenovana blaga roka 50 kr. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: 0. g. F. Z. za tabern. 10 frankov v zlatu s pristavkom: „Ss. Ciril in Metod, prosita za nas in za naše ločene brate na Jugu in na Severu!" — Z Iga neimenovan 2 gl. Za nfrikanski misijon: L. Cotelj 1 gl. — Iz Polján po č. g. župniku 4 gl. Za misijone oo. Trapistov med Kafri: C. gosp. Al. Kumer 1 gl. Za jugoslovanske misijone: Neka blaga roka 15 frankov v ziatu. Za Bosno: Marija Šašelj 5 gl. po preč. gosp. kan. And. Zamejcu. Za sv. Očeta: Neka blaga roka 10 frankov v zl. — Neka oseba 5 gl. in druga 2 gl s prošnjo sv. blagoslova. — Z Iga neimenovan 1 gl. — Iz Polján po č. g. župniku 3 gl. „ , Za bratovšino presv. Rešnjega Telesa: Župnija Šentjernej 62 gld. — Gospodičina pl. Gandinova 5 gld. — Gosp. Gregorij Rape 50 kr. — Župnija Hotič 4 gl. — Župnija Šenčur pod Kumom 18 gl. (Drugi dar. prili.) Pogovori z gg. dopisovalci. A. K.: Da se zahvala naznani mora vredništvo vediti, od koga da je, in reč se mora saj nekoliko poznamnjati, ne samo reči: ,,kar sem prosila, sem bila uslišana''. — Č. P.S. M. na T.: Zastran ,,l)an." naznanili založn. Serčen pozdrav! — Č g. Fr. Z. v Med.: 2 gl. djana za mis. o. Beda. Pozdrav in hvala tudi za posled.! — Fr. Dob. v š. Rup.: Naznanili založn. in se bo vravnalo. Oagovomi vrecnik: Luka Jeran. Tiskarji in zaiozniki: Jožef ¡tlaznifcofl nasledniki v Ljubljani.