Ixliaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & V' e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravntštvu v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XV. V Celovcu, 20. vinotoka 1896. Štev. 29. » # n n M M M II! n !5S a « i I II! m. p! 1^ s fi M % S # M « s « M -A r jf lift « ll! M m ji* ll! ll! Naša slovenska šola. Stoji poslopje mladeži zgrajéno, Stoji kot lipovo drevo vsajéno Na zemlji, kjer prebiva Slave sin. Pod njim se bratov družba složno shaja, Pod njim Slovence jeden duh navdaja, Za dom so vneti iz srca globin. In ti, poslopje, mladež našo druži! Da veri, domu, carju vsak naj služi, Zato že nežna srca navdušuj ! Pred vsem jih uči jezik spoštovati, Ki v njem pri zibelki je pela mati, Domači jezik, potlej še le tuj. Trdnjavo prvo družba nam zgradila Metoda svetega je in Cirila Na tvojih tleh, oj stari Korotan. Saj družba sama močna je trdnjava, Ki nam varuje naša sveta prava — Podpiraj jo Slovén kot sin ji vdan! Slovenska deca! — radost nam in nada! V poslopje to zahajaj vedno rada, Nauke blage verno slu-šaj tam, Da bodeš krépka dómu kdaj podpora, Da se prikaže tem kras-néjsa zóra, Po dolgi temi novo solnce nam! ,i\ àrodna šola4' ^ — blesti se v zlatili crKau napis na krasni dvonadstropni hiši poleg župnijske cerkve v Št. Rupertu ob Velikovcu, na hiši, namenjeni slovenski mladini ne le velikovške okolice, marveč vsega slovenskega Korotana. ,,Narodna pola" se glasi, ker novi, lepi dom hoče hiti nadebudni mladezi slovenski res prava šola-učilnica, v kteri se bode učila in likala v domačem jeziku in pravem krščanskem duhu. Iz malega raste veliko, —- moramo hvaležnim srcem priznati, ko gledamo na krasno,^ lepo uravnano poslopje. Ponosno se dviga ob velikovškem mestu ei glasno priča o domoljubju in požrtvovalnosti sloven skega rodu. Z mnogimi napori in veliko skrbjo se zidala naša šola. Bilo je treba premagati mnogo žav; s pomočjo božjo, ki je očividno podpirala nase delo. je te- po trudu za našo stvar tako vnetih domoljubov ra" dodarnih rojakov, posrečilo se je hišo srečno dovršiti, veliko delo častno dokončati. Prihodnjo nedeljo dné 25. vinotoka se bodo odprla vrata nove šole slovenski mladini, da, pod varstvom slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in pod vodstvom častitih šolskih sester izobrazijo si um in blažijo srcé bolj, kakor se to godi sedaj v naših javnih posvetnih učilnicah. Ta šola, ki bode uravnana stroo-o po načelih zdrave pameti in po zapovedih nase svete katoliške cerkve, v kteri se bode podučevalo na jedino pravi, na podlagi materinega jezika, izgoj evala nam bode verne in značajne slovenske može, pridne slovenske gospodinje. Za vse to bi imela skrbeti javna državna šola. Ali ta zlasti pri nas koroških Slovencih ne izvršuje tega namena, kakor vsi le prebridko čutimo. Zato moramo si pomagati sami in da imamo nekako uzorno šolo, ki naj kaže, kako naj bi bile uravnane vse naše šole, da bi donašale pravega sadil v verskem ter narodnem oziru, zato nam je naša slavna šolska družba sv. Cirila in Metoda s podporo vnetih Slovencev zgradila novo velikovško šolo! «Slovenska velikovška šola s samostanom, ta krona slovenskemu domoljubju, v svojem kinču pričuje svetu, kako Slovenci ljubijo svoj rod v dejanju, in da hočejo imeti za svoje otroke versko-narodno šolo. Na istem mestu, kjer je pred trinajst sto leti sv. Rupert davnim našim prednikom oznanjal sveto vero, stoji ponosno palača, posvečena veri in omiki — prva svetla zvezda ubogemu slovenskemu Korotanu. Strohnele bodo kosti kmetov, ki so se trudili za šolo, ko so dovažali kamenje, opeko, pesek in les, počivali bodo dobrotniki ? hladni zemlji, njih trud in darovi pa bodo še vedno ninašali blagoslovljen stoterni sad. “ — Tako pravi preč. (. poslanec Ant. Koblar v svojem spisu «Desetletno letovanje šolske družbe sv. Cirila in Metoda" v Ko-edarju družbe sv. Mohorja za 1. 1897. Ob otvoritvi nove šole se moramo hvaležno spo-ninjati onih blagih mož-domoljubov, ki so se trudili sa njo. Prva in največja hvala gré slavnemu odboru ?lavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za njegovo naklonjenost in trud, potem pa preč. g. župniku m kanoniku Fr. Treiber-ju, kije z neumorno delavnostjo prevzel največje skrbi in vodil vso stavbo. Bodi Bog mu plačnik za ves trud, za mnoge skrbi, za vse kar je prestal. Slavo in čast zaslužijo dalje vsi darovatelji in dobrotniki, posebno pa vrli slovenski kmetje v velikovški okolici, ki so brezplačno darovali in dovažali stavbinsko gradivo in tako pospeševali stavbo. Njih imena je svoječasno objavil „Mir“, plačnik jim bode mili Bog! Hvala in slava torej vsem blagim dobrotnikom, ki so kakorkoli si bodi z večjimi ali manjšimi prispevki podpirali domoljubno stvar. Naj je nova stavba priča, da koroški Slovenec še živi, naj je zora boljše bodočnosti' Naše delo pa še ni končano. Sola sicer že stoji, a treba je pokriti še mnogo stroškov. Naj torej radodarnost rojakov ne poneha, in kakor doslej, še bolj zanaprej zbirajte darove in vsestransko podpirajte našo družbo sv. Cirila in Metoda! Metod — \dno čuvajta naš rod! n m ll! ll!! II! M t 9 I m ra., ir S* i« .118 IS !!, ir lis m ISf m IS8 II l?8 II IS s i i S: | t 1: i: i: ft P: m* Vabilo k slavnosti otvorjenja slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki se bode vršila v nedeljo dné 25. oktobra 1896. leta s sledečim vsporedom: 1. Ob 10. uri zjutraj slavnostna pridiga v predmestni farni cerkvi v Št. Rupertu, kojo govori č. g. vikarij V. Podgorc. 2. Po pridigi velika sv. maša in potem „Te Deum laudamus*. 3. Takoj po cerkvenem opravilu slavnostno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico, ob ugodnem vremenu na vrtu nove šole, sicer pa v šoli sami: а) pesem „Naša zvezda', pojejo gg. pevci iz grebinj-skega Kloštra; б) pozdrav predsednika; č) slavnostni govor, govori č. g. stolni kaplan Matej Ražun; d) blagoslovljenje šole po prečast. gosp. dekanu Janez Wieser-ju; e) pesem na čast sv. Cirilu in Metodu, pojejo pevci iz grebinjskega Kloštra 4. Ob uri popoludne banket v gostilni gospe Ane Aufmuth v Velikovcu s prosto zabavo, govori in petjem. Petje pri sv. maši izvršujejo slavni pevci iz grebinjskega Kloštra pod vodstvom preč. gosp. župnika Fr. K orma n-a; pri otvorilni slavnosti v šoli, oziroma na vrtu, in popoludne pri banketu sodelovali bodo v družbi s prvimi tudi slavni pevci društva „Gorotan“ in želinjski pevski klub. Železniška postaja je Sinčaves (Kuhnsdorf), od ktere je v Velikovec kake '/s ure vožnje. — Rodoljubkinje in rodoljubi, ki bodo prišli k tej otvorilni slavnosti in se udeležili tudi banketa, naj blagovolijo to javiti naj d al j e do 23. t. m. č. g. župniku Fr. Treiber-ju v Št Rupertu pri Velikovcu (pošta Velikovec), da se pravočasno izvé število udeležencev in se more potrebno oskrbeti. Obed stane za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače. K tej pomenljivej slavnosti vabi vse Slovenke in Slovence od blizu in daleč najuljudneje slavnostni odbor. Velikovska šola. Tesel in pomenljiv dan je za nas koroške Slovence v obče in posebno za velikovško okolico prihodnja nedelja dné 25. vinotoka. Slovesno se blagoslovi in otvori ta dan nova slovenska šola, v kteri bodo poučevale č. šolske sestre iz Maribora, ki slovijo po vsem slovenskem svetu kot najboljše in najbolj spretne učiteljice v pravem katoliškem in nàrodnem duhu. Kakšno Šolo želimo Slovonei, omu že UinOgO-krat razložili v našem listu in po naših shodih. Isto povemo v današnjem podlistku z besedami nepozabnega škofa A. M. Slomšeka. Hočemo šolo, v kteri se bode poučevala slovenska mladina v materinem t. j. slovenskem jeziku. Na podlagi in s pomočjo materinega jezika se potem uči tudi drugi, nemški jezik. In taka šola bode veli-kovška šola, kot vzor in dokaz, kakšne naj bi bile vse naše šole po Koroškem! Že dovršena družbina hiša je dokaj lepa in primerno uravnana. V dveh nadstropjih se na lepem kraju dviga lepo poslopje. Na čelu se sveti v pozlačenih črkah napis „N dr o dna šola“. Na Car Napoleon katehet. Vsi resnično veliki možje spoštovali so vero kot prvi temelj vsake prave velikosti, dobro vedoči, da brez Boga nobene prave velikosti ni, brez božjega češčenja za človeka nobene prave časti, brez na-božnosti pod spreminjajočo se luno nobene življenja sreče bilo ni, biti ne more. Bili tudi po sreči oslepljeni, po slavitvah oglušeni, začasno vere po-pozabili, ali jo v neblage namene zlorabili, izpame-tovali so se v kratkem spet, in klanjali se pred to hčerjo nebeško, ki edina in sama v svojem krilu nosi najvišje blagotine življenja: čednost, dušni mir, tolažbo in zadovoljnost. Iz tisočerih tu le en edini vzgled v osramotenje naše brezverne in bogo-plašne dobe. Pred kakimi 20. leti bival je nadškof B. v nekih toplicah na Savojskem zavoljo slabega zdravja. Za čas svojega tamošnjega bivanja poklican je bil nekega dné k smrtni postelji mlade bolnice. Umirajoča ženska izjavljala je tolikanj blaga verska načela, da se je nadškof razsolzil in jo vprašal : Od koga imate vi ta prelepa načela in nauke? Gospod, odgovori ona, za Bogom imam hvalo dajati za vse to le čaru Napoleonu. Bila sem s svojo rodbino na otoku sv. Helene. Štela sem deset let, ko me je car nekega dné tako-le nagovoril: „Dete moje! ti si zala in bodeš čez malo let še mnogo bolj. Zavoljo tolike lepote čakajo te na svetu mnoge nevarnosti. Kako jih bodeš prestala, če te sv. vera visokem pročelju sta čedno izdelana pobarvana kipa sv. Cirila in Metoda, delo Mayerjeve tvrdke v Mo-nakovem. V pritličju so svetle in prostorne šolske izbe, v prvem nadstropji sobe za „internat“, v kterem bodo se pozneje učila in vzgojevala dekleta, ter kuhinja z velikim lepim štedilnim ognjiščem, ktero je podaril neimenovan slovenski rodoljub v Celovcu in brezplačno postavil gosp. Tom. Novak, p. d. Žnidar na Ricinju. Hvala obéma! V drugem nadstropju so stanovanja in sobe za šolske sestre in dekleta. V prvem nadstropji je tudi domača kapelica, pod hišo prostorne kleti. Svet za šolo in vrt meri 53 arov in 66 kvadratnih metrov. Kupil ga je dné 30. decembra 1893. 1. za družbo sedanji bi. g. župan ljubljanski Ivan Hribar od pekovskega mojstra Jan. Falknerja za 1250 gld. Vknjižil se je dné 4. marca 1894.1. To je bila prva slovenska vknjižba v zemljiški knjigi velikovškega sodnega okraja. Načrte je izdelal ljubljanski inženir g. Jaromir Hanuš, stavbo nad-zonnal g. inženir Holl v Velikovcu. Hiša obsega 23 sob. Dela so izpeljali domači velikovški mojstri, namreč: tesarska Jur. Strasser, mizarska Mat. Volavčnik, ključavničarska Fr. Eichberger, steklarska Fort. Candido, slikarska Fil. Redi, lončarska Alb. Herzele, kleparska M. Šneider in J. Pirker, zidarska pa Val. Urbani iz Volšberka. Korpar g. Fr. Zornik je podaril šoli tri umetno napravljene koše. Veliki vrt je lepo ograjen in nasajen. Zelo čedno ograjo je napravil g. Eichberger, nasade g. Pirker iz Zakamna. Sredi vrta stoji perilnica in drvarnica. Dné 26. aprila 1895. 1. so začeli kopati temelj hiši in ob enem so šli zidarji na delo. „Mir“ je redno poročal o napredku dela in objavljal tudi imena domačih dobrotnikov. Te dni so se zadnja dela dovršila. Letos se otvori prvi razred; polagoma pridejo na vrsto še drugi in „iuternat“, ali domači zavod za dekleta, ki se bodo tam skrbno vzgojevala in poučevala v raznih gospodarskih stvareh. Kot učiteljice bodo delovale č. šolske sestre: Predstojnica: sestra Nežika Žižek; učiteljica: sestra Cirila Ši-janec; učiteljica ročnih del: sestra Otilija Sekolec. Vse tri so rodom štajerske Slovenke. Naši nasprotniki so vesčas strastno napadali šolo in one, ki so se zanjo trudili. Nas to ni vznemirjalo in nas ne bo žalilo tudi ne zanaprej. Mi s šolo, ktero smo zidali s svojim denarjem, nismo izzivali nikogar; da branimo in se potegujemo za svoje, tega pa nam nikdo ne sme in ne more zameriti in tudi ne braniti. Priznati mnranaa f in ra(ji priznavamo, da nam slavna c. kr deželna vlada in c. kr. deželni Sufòhl svet glede otvn nista baiala mr;-, sta, ko se je vsesko? vstreglo postavnim določbam, takoj dala potrebno dovoljenje in hitro ter točno rešila dotične prošnje. Odlok, s kterim se šola dovoljuje, objavimo v prihodnji številki. Mnogo smo storili, mnogo so slovenski rojaki žrtvovali za slovensko šolo. Ali čaka nas še mnogo dela, da bodo vsi stroški pokriti. Nabrati bo še treba veliko tisočakov. Zato ne odnehajmo in tudi zanaprej neutrudno nabirajmo doneske za našo šolo. Mili Bog blagoslovi naš trud in daj trajnega uspeha našemu delu na priprošnjo sv. Cirila in Metoda. ne bo branila in varovala? Kdo pa te bode poučeval v krščanskem nauku? Oče tvoj nimajo nobene vere, mati še manj. Njihovo dolžnost vzel bom jaz na se. Prli jutri k meni; imela bova prvi pouk.“ Dve let: sem vsaki teden večkrat k čaru hodila s katekizrom v roki. Veleval mi je iz knjige brati ter mi b vse natanko razložil. S časom, ko sem dosegla 12. do 13. leto, rekel mi je car: „Zdaj, dete moj, si dovolj poučena. Resno se ti je pripraviti na sv. obhajilo. Skrbel bom, da pridejo iz Francoskeg duhovnik, ki bodo tebe na sv. obhajilo, mene pfna smrt pripravili." In to se je tudi zgodilo. Kolikanj revni i malenkostni se kažete vi, očetje in matere, ki ;e vsako znamenje žive vere iz svojih družin odprali! Kako revne so naše šole, v kterih se na Boga e ozirajo, se za njegov nauk ne zmenijo! Pojdite mdar tudi k čaru Napoleonu v šolo ter se učite, če. da je tudi vašim rodbinam in šolam najbolj potnno ! A. M. lomšeJc. Zbr. sp. IV. 96. * * * Zlata šola. Ma pomaga lepo polje, če je mladina pusta celina tudi žlahno trsje in rodovitno drevje kaj ne la, če so mladenči divjaki, deklice trnate samoraike. Dobre šole je potreba vsem, posebno mladii ljudem, slabi ljudje delajo hude čase. V taki ri, srenji in hiši, ki prave šole nima, je vednaima, glava takih ljudij je puščava, srce pa led ruplo sicer živi, pa kaj pomaga, ker duša sprične smrti žalostno spanje. In vendar ljudje večjd šolo tako malo obrajtajo, se za nje pravo uravro tako malo zmenijo ! Kako je to? — Ali zabker šole prav ne poznajo, Ob jednem pa si tudi še dovoljujemo vabiti danes vse rodoljubkinje in rodoljube od blizu in daleč z uljudno prošnjo, da se mnogoštevilno udeležijo otvoritvene slavnosti, ki se bode vršila prihodnjo nedeljo dné 25. t. m. Naj nikdo ne zamudi te lepe prilike, in vsak, kdor le od doma more, naj pride ta dan v Velikovec, da se na lastne svoje oči prepriča o krasoti te naše šole in nje primerne uredbe. Kdor je pa po poslih zadržan in se ne more udeležiti slavnosti, naj izkaže dobro delo s tem, da daruje kak znesek za velikovško šolo. Torej na veselo svidenje! —rn— Pregledovanje davčnega katastra. i. Letos in prihodnje leto se vrši pregledovanje davčnega katastra na podlagi posebne postave, sklenjene v državnem zboru. Sedanji kataster (gruntne bukve) se je napravil pred 15. leti. Že takrat se je reklo, da se mora v gotovem času, t. j. vsakih 15 let, kataster pregledati in popraviti, kar se je v tem času predrugačilo pri obdelovanju polja. To pregledovanje vodi osrednja (centralna) komisija na Dunaju; jej pomagajo deželne komisije po posameznih kronovinah. Ude te komisije volil je deloma deželni zbor, druge je imenovalo finančno mi-nisterstvo. V deželni komisiji za Koroško so gg. deželni predsednik Schmidt-Zabiérow kot načelnik, dvorni svetovalec Rud. Schwabe, grof Z. Goéss, Jos. Gieser, Fr. Suda, Jos. Zuuzer, dr. Ernst Edl-man, Mat. Oraš, Valent. Plešivčnik, Ant. Čare. — Kakor znano, je deželni zbor svoječasno na predlog g. Gr. Einspieler-ja sklenil, da pouči kmete o pregledovanju katastra v posebni knjižici. Knjižico je izdal deželni odbor, pa le v nemškem jeziku, ker Slovencem tudi v tem oziru noče dati potrebnega nauka v domačem jeziku.. Zató podà potrebni nauk „Mir“ v tem in v prihodnjih člankih. Namen pregledovanja davčnega katastra je, da se zapišejo in zaznamujejo vse bistvene spremembe pri obdelovanju polja, spremembe, ki so nastale pri zemljiščih samih in ki so uzrok, da je čisti dobiček povsem drugačen. Kjer so posebno velike razlike med pravim in zapisanim čistim dobičkom, kjer se ni prav cenilo, naj se to zdaj popravi za predpisovanje davkov. — Sedaj torej zemlje ne bodo na novo popisovali, kakor pred 15. leti in vpisovali v „klase“, marveč bodo le posamezne pogreške pri prejšnjih vpisih popravljali. Popravljale in zapisovale se bodo samo stalne p r e m e m b e, t. j. take, ki niso le za nekaj časa ; ... p., c« se ii njive za vselej napravi vrt, ali iz travnika njiva itd. Doslej takih stalnih prememb ni bilo treba oglašati in se na nje pri nalaganju davkov tudi nič niso ozirali. Samo evidenčni geometri so imeli ukaz, da si take spremembe, če jih pri komisijah zapazijo, ali če jih kdo prostovoljno oglasi, zabeležijo za poznejše premembe v davčnem katastru. Sedaj bode drugače. Vsak posestnik mora vse take premembe, ki so se godile v zadnjih 15 letih do konca 1. 1896., naznaniti do 31. marca 1897 evidenčnemu geometru. Pozneje se morajo naznaniti vse take bistvene in stalne premembe vsaj 6 tednov potem, ko sp se zgodile, dotičnemu uradu. ali pa zato, ker pridne šole nimajo. Pridna šola ima trojna biti: se doma začeti, v učilnici napredovati, v cerkvi pa dovrševati; ako ena teh spodleti, vse tri kaj ne izdajo. — Šola, v kteri se otrok zraven številstva tudi krščanstva, in poleg pisanja tudi poštenega dejanja uči, taka šola je zlata. Veliko posvetnega znati, slabo se pa zadržati, je konja ritansko obsedlati ; hitro te bo vrgel v blato. A. M. Slomšek. Graja nemškutarjev. Škof A. M. Slomšek so pisali 1. 1862. v „Drobtinicah“ : „Kdo so tisti nemškutarji, kterim moja graja velja? . . . Nemškutarji v naših domačih šolah, školniki (učitelji), trdi Nemci ali ponemčeni Slovenci, ostudijo deci materni jezik, ker otrokom le po nemško svoje nauke v glavo utepajo, domači jezik jim pa je pa-sterk. Za del slovenske besede otroke psujejo, jim zasmehljivo znamenje obešajo, pometajo mladini materni jezik iz glave in ji iztrgajo iz srca ljubezen materno. Tako se šolajo pogosto naši otroci v ljudskih šolah ! Nemščina se na častitem mestu košati, slovenščina pa zanemarjena tako dolgo za vrati čepi, da je v kratkih letih čez prag sunejo in v smet vržejo. Glejte nemškutarije žalostni sad! — Po njih delih jih bomo spoznali; saj se drevo tudi po sadju spozna. — Nemškutarjev ne skrbi, naj bi se naša draga mladina v šoli krščanskega nauka prav živo naučila, se privadila Bogu lepo služiti, očeta in mater za ljubo imeti, ljubiti svojo domovino, spoštovati cesarja in slušati svojo postavno gosposko, naj bi prirasla mladež naše bistre glave in pa žlahnega srca. Le nemško ! le nemško! naši nemškutarji na ves glas upijejo, pa ne pomislijo, da je slovensko mladež po nemško šo- 2 gld. vzprejemnine in 2 gld. prispevka za učila. — Šolnina znaša za vsako učenko 10 gld. na leto. § 6. Pridne in ubožne učenke se morejo oprostiti od vplačevanja šolnine, ako zadoščajo onim pogojim, kakoršne zahteva naučna uprava od srednješolskih učencev. § 10. Na mestni višji dekliški šoli so nastopni predmeti obligatni: Veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, matematika, fizika, zgodovina, zemljepisje, prirodo-pisje, odgojeslovje (v IL in III. letniku), risanje, gospodinjstvo (v III. letniku), lepopisje, petje in telovadba. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo, ki pošilja na zahtevo tudi učni načrt in štatut. V Ljubljani, dné 8. oktobra 1896. Ravnateljstvo mestne višje dekliške šole. Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali od 19. julija do 4. oktobra 1896: Ljubljanski šent-peterski podružnici (ženska in moška) čisti dohodek od lepe veselice dné 5 jul. v znesku 400 gld. ; podružnica v Novem mestu po blagajniku g. Ivanu Škerlju kot letni donesek in po nabiralnikih nabrano vsoto 100 gld. ; izvenakademična podružnica v Gradcu po g. blagajniku Fr. Krašovcu 43 gld. 50 kr.; sl. uredništvo „Slovenca“ v Ljubljani zbirko 17 gld. 15 kr. ; šentjakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubljani vkupe 105 gld., in sicer znaša: Ciril-Metodov dar 32 gld. 20 kr., dali so gg. And. Kalan in Ivan Vrhovnik po 5 gld., ]. Gnezda 2 gld., dr. Lampe, kanonik Iv. Rozman, dr. A. Karlin, dr. I. Lesar, A. Z., Drag. Žagar, dr. I. Debevec, Jan. Oblak, Jern. Bahovec, Jos. Pichler, Fr. Trtnik, Jos. Vidmar, dr. Ig. Žitnik, dr. J. Krek, A. Stroj, dr. Fr. Useničnik, Iv. Vrančič, Fr. Ferjančič po 1 gld., R. Merčun, A. Zorec, A. Zorman, Fr. Zorman po 50 kr. in M. Mihelič 20 kr. ; let-nina znaša 41 gld., podpornina 24 gld. 65 kr. ; trnovski Mo-horjani po g. Fr. Ferjančiču 2 gld. 70 kr. in iz nabiralnika v trnovskem župnišču 4 gld. 45 kr. ; ormožka ženska podružnica 39 gld. 15 kr.; podružnica v Braslovčah 17 gld. 33 kr.; po g. A. Aškercu v Skalah pri Velenji dné 22. jul. na pastoralni konferenci zbrani duhovniki dekanije škalške so zložili za velikovško šolo 23 gld., mej njimi je podaril č. g. Kunej, župnik ponkovski 10 gld. ; č. g. Mat. Ražun, stolni kaplan v Celovcu, je poslal zbirko 187 gld. 50 kr., in sicer so poklonili gg. bogoslovci celovški mesto venca na gomilo And. Einspielerju 100 gld., slav. posojilno in hranilno društvo v Celovcu je dalo 50 gld. in podružnica celovška je zložila 37 gld. 50 kr. ; sl. notranjska posojilnica v Postojni 10 gld. ; na novi maši č. g. Iv. Baloha v Ljubljani je nabrala gdč. Lojz. Medičeva 15 gld. 11 kr. in 10 cts. z geslom: .Ljubezen dvojno vsak naj tesno druži, Bogu in domovini zvesto služi, To bodi vsakomur uzor največji!* Po g. J. Žirovniku v Gorjah udnine od bledske podružnice 32 gld., iz nabiralnikov: pri gg. Peternelu 2 gld. 27 kr., Fr. Sekovaniču 1 gld. 14 kr., Petranu 87 kr., A. Vrhuncu 2 gld. 26 kr.; v Vintgarju 1 gld. 5 kr., g. prof. Rutar 50 kr., skupaj 40 gld. 9 kr.; podružnica na Greti 32 gld. 20 kr.; iz nabiralnika pivške podružnice 2 gld. 84 kr ; podružnica v Žužemperku po blagajniku g. H. Povšetu 55 gld. 231/2 kr. ; g. A. Zarnikova 14 gld., ktere je nabrala na novi maši č. g. J. Smukavca v Srednji Vasi v Bohinju; ženska podružnica v Škofji Loki po gdč. M. Klunovi 23 gld. ; podružnica v Selcih po g. Šliberju 18 gld. 20 kr.; G. E. P. na Dunaju 2 gld.; podružnica za brdski okraj 76 gld. 62 kr.; podružnica v Podgradu 46 gld. 23 kr. ; podružnica na Premu 7 gld. ; č. g. A. S. Tolminec kot mesečni prispevek 5 gld.; nabirki časnikov „Mira“ v Celovcu po g. V. Lesratu 377 gld 15 kr..; Slov. Naroda* v Ljubljani po g. Jos rfom-ju ».a. » ki. in Slovenca* v Ljubljani po g. A. Kalanu - gld , podtu,.-nicà za Trnovo in Ilirsko Bistrico 32 gld ; podružnica za Tolsti Vrh in okolico 12 gld. 60 kr ; moška podružnica v Kamniku po g. J. Sadnikarju 40 gld.; podružnica v Litiji po č. g. Zupančiču 70 gld.; podružnica v Bovcu 34 gR; moška podružnica za Prvačino-Dornberg m Gradisce po g. Mozetiču 30 gld; ženska podružnica v Prvacini 30 gld, ženska podružnica v Sežani drugi del pokroviteljnme v 50 gld. (zastopnica gdč. učiteljica Lozej v lomaju) in oC gld. udnine; sl. pevsko društvo ^Ljubljana* zbirko / gjd. H kr., podružnica za Rožek in okolico 25 gld. ; sl. obema belca pri Škofji Loki po g. županu Fr. Šliberju pokroviteljnme 100 gld ; sl. bralno društvo v Trebnjem 100 gld. (pokroviteljstvo zastopa g. podružnični predsednik m c k. notar Em. Orožen); č. g And. Ramovž, župnik v Dobrepoljah, 100 gld. pokroviteljnme v spomin 251etnice svojega maš-ništva; ženska podružnica v Idriji 100 gld. pokroviteljnme; vesela družba, zbrana v Hafnerjevi pivarm v Ljubljani, je skupila za 5 prodanih svetinj 2 gld. 50 kr., m za 5 pahljač tudi 2 gld. 50 kr. ter navrgla 3 gld.; podružnica v Ljutomeru 65 gld. ; volilo rajne Mar. Čirič iz Dragovec po g. J. Kocbeku iz Bučkovec 5 gld. ; podružnica za brdski okraj 6 gld • podružnica za Ptuj in okolico po g. Sentjuicu 16 gold • 'prijatelj naše družbe nabral na novi maši č. g. Fr. Oraniča* v Križah pri Tržiču za velikovško šolo 16 gold. 66 kr • gospa Ant. Pibernik v Ljubljani po gospej Gutnikov! 50 kr : ženska podružnica v Dornbergu 11 gld. 60 kr. (m 4 gld '40 kr. za prodane knjige); moška podružnica v Zagonu'ob Savi za 1. 1895. še 20 gld.; beljaška podružnica no g M. Wutteju 20 'gld.; moška podružnica v Postojni po l blagajniku R. Šeberju 53 gld. 25 kr. ; slavno I. ljubljansko jST, LSVjmU™’« Pri «M»»-* | hSf src *-sr *£> Iz Solčave. (Letina.) Milo letos naši uor-ianci tožijo in togujejo zbog slabe letine. Le malo kaj bodo pridelali. V vigredi je vse lepo kazalo, pa obilni dež je veliko vzel. Ko so imeli snopje že na kupe zložene, prišel je hud vihar z nalivom in kar na polju vse zmlatil. Žito sedaj zelem po polju, kakor spomladi, ko ga poseješ Krompir je večinoma segnit, le malo kaj bode ostalo, beto bo hudo za nas Gorjance; treba se bode zopet bolj k Bogu zateči in ne oskrunjati svetih dni] s plesom in razuzdanostjo! Glasovi nasprotnikov. „Bauernzeitung“ pa Kako gre to vkup? Nekako tako, kakor pes in mačka, t J. včasih se malo popraskamo. Glasilo bauernbunda , kteri se je pred volitvami lepo poskril in še-le po končani volitvi, ho sta bila dva njegova pristaša s pomočjo nemških nacijonalcev srečno izvoljena, spet prilezel na dan, se je spravilo v zadnji številki kar v več člankih na nas! „Bauernzeitung“ je začela prestavljati naš „Mir“ na nemško in ob-Ijubuje, da bode to storila tudi še zanaprej. Mi ničesar nimamo proti temu, da bode „Mir“ zanaprej izhajal tudi v nemškem jeziku, saj „Bauern-zeitung“ že dolgo hira, manjka jej zdrave moči, zató jej radi privoščimo poboljšek z našimi članki. Nazadnje znd vendar i še kterega „bauernbun-darja“ pamet srečati, da bode spoznal, kje je resnica domd! Samo to prosimo g. prestavljalca naših člankov, naj malo boljše prestavlja in naj ne zavija tako, kakor zadnjič ! Vsem tistim Slovencem pa, kteri še beró „bauernzeitung-o“ nujno priporočamo, naj si rajši naročijo „Mir“, ker tu bodo dobili naše članke kar iz prve roke in ne v slabih in pomanjkljivih prevodih. —o— Gl. France Kiršner je bil, kakor na Koroškem ve vsak politični otrok, v koroški deželni zbor izvoljen le s pomočjo nemških nacijonalcev in na podlagi znanega nemško-nacijonalnega programa, na kterega je prisegel cel „bauernbund“ na shodu v Milstatu. V vsej volilni borbi tudi o „bauern-bundu“ skoraj ni bilo govora, marveč nastopili so le nacijonalci, v sredi med njimi tudi g. Kazajev France. Ko je pa ta gospod prišel zdaj v državni zbor na Dunaju, spomnil se je na enkrat svojih prejšnih prijateljev, židovskih liberalcev, in se vsedel zopet nazaj k judom v združeni levici. Tam je povedal celo na ves glas, da on (Kiršner) n i „nacijonalec“, marveč da je izvoljen naprogram— „bauernbunda“,to se pravi, tistega „bauernbunda", ki se pri volitvah niti pokazal ni ! Taka izjava je res junaška in nam kaže naše gospode nasprotnike zopet enkrat v pravi luči, v nagi politični neznačajnosti ! Ti krščansko ljudstvo pa vendar enkrat pokaži hrbet takim ljudem. Mi Kiršnerja radi prepuščamo na Koroškem nemškim nacijonalcem, na Dunaju pa združeni židovski levici, saj se dà, kakor je pokazal Kiršner sam, oboje združiti, in res je nazadnje oboje ena in ista liberalna figa ! —o— Državni zbor. Kar v prvi seji je finančni minister predložil in z dolgim govorom pojasnil proračun za 1. 1897. Skupna potrebščina znaša 699,161.183 gld. ter je v primeri z letošnjo večja za 26,889.405 gld. Skupno pokritje za prihodnje leto se preračunava na 692,703.959 gld., torej kaže prebitka 542.776 gld. — Povsodi, posebno pri vojaštvu, so potrebščine na-rastle, namreč za 1,023.672 gld., t. j. na 27,741.151 goldinarjev. Samo poljedelskemu minister- n.imffgid.)" T» z drugimi besedami: Kmet in delavec sta zadnja in, da se more drugod trositi denar, se morata ta dva — ostriči. Potem pa še kdo reci, da niso res le predrzni „hujskači" (?!) tisti, ki zahtevajo diu-žabne preosnove na temelju krščanske pravičnosti?! — Poljak Lewakowski se je v interpelaciji in potem v nujnem predlogu pritoževal, kako okrajni glavarji v Galiciji prav po Mac Nevinovem prepovedujejo in zabranjujejo shode. Pojasnili so pri tem, kako se kršijo postave in jemljejo ljudstvu pravico. Le z neznatno večino so odklonili nujni predlog. Slovenski poslanci so se brez izjeme vzdržali glasovanja in s tem pokazali, da niso zadovoljni s postopanjem vlade, ki je zlasti na Koroškem čisto jednaka onemu galiških harambaš. __ Zbornica se je razgovarjala dalje o razmerah na Češkem, o proračunu (prvo branje) in domovinski postavi. Prenaredbi domovinske postave nasprotujejo liberalci in zastopniki mest. Po sedanji domovinski postavi se godi očividna krivica kmetskim občinam, zatóje nujno potrebna prenaredbe. JPolitieni pregled. Avstro - Ogerska. Novi državnozborski volilni red je dobil najvišje potrjenje in prihodnje volitve bodo se že vršile po novem redu. Državni zbor se more zdaj vsak čas razpustiti in razpisati nove volitve. Listi pišejo, da ima grof Ba-deni za to že v žepu potrebno cesarsko dovoljenje. — Vojno miuisterstvo je zaukazalo, da morajo v bodoče vojaki ob nedeljah in praznikih imeti toliko prostega časa, da lahko opravijo svoje verske dolžnosti. — Železniški minister Guttenberg je potoval minule dni po Tržaškem, Kranjskem in Koroškem, da si ogleda proge državnih železnic. Na raznih krajih so mu izrekli svoje želje, zlasti gledé bližnje in ugodnejše zveze s Trstom. —- Na Oger-skem je svitli cesar razpustil s prestolnim govorom državni zbor. V kratkem bodejo nove volitve, pri kterih bode vladna judovska stranka gotovo delala z vsem pritiskom, da se ohrani na krmilu. Borba bode huda. Tudi katoliška ljudska stranka vstopi z vso močjo v boj. Izdala je že svoj volilni oklic, v kterem jasno poudarja, za kaj se hoče potegovati. Poudarja med drugim tudi, da hoče biti pravična vsem narodnostim. — V Pragi je umrl dr. Jul. Gregr, glavni urednik „Nàrodnih Listov" in jeden najuplivnejših Mladočehov. Druge države. Francozi so vsprejeli ruskega cara z nenavadnim navdušenjem in sijajem. Mudil se je na Francoskem več dnij. Slovesnost je sledila slovesnosti, jedna bolj sijajna kakor druga. Francozi so namreč hoteli ruskega cara pridobiti za tesnejšo zvezo, da bi imeli v slučaju kake vojske izdatno pomoč. Iz Pariza se je podal car Nikolaj v Darmstadt na Nemškem, kjer prebivajo stariši carice. Carjevo potovanje po Evropi je pokazalo, kako uspešna je ruska politika povsod in kako pri-pozuavajo veliko moč in upliv Rusije. — „G1.“ piše : Revščina na Laškem priganja ljudi, da se leto za letom v večjem številu izseljujejo. Leta 1895. se je po uradnih podatkih za stalno izselilo 169.513 oseb in samo za nekaj časa, kot n. pr. zidarji itd. 123.668 oseb. Vseh skupaj jih je 293.181. Leta 1894. jih je bilo 225.323, torej za 67.858 manj, nego lansko leto. Večina stalnih izseljencev se je podala v južno Ameriko. Te številke nam kažejo, kako skrbi nova, zjedinjena ali brezbožna Italija za svoje podložnike. Izsesava jih z ogromnimi davki, z neumnim gospodarstvom spravlja državo na kant, v Afriki jih izroča abesinskim kroglam in z lakoto jih poganja od doma. — Turčija kliče vedno bolj Evropi v obraz, kako sramotno je, da krščanske države puste še dalje divjim mo-hamedovcem neomejeno prostost v zatiranju in pobijanju krščanskega ljudstva. V mestu Nikde so kurdi s kolči potolkli krog tisoč krščanskih Armencev, dasi se jim ti niso nič ustavljali. Grozno je, kar trpe ubogi kristjani. — V Macedoniji se širi upor bolj in bolj. Posamni voditelji zbirajo svoje čete v vsakem okraju posebej in se pripravljajo, da spomladi tem silneje udarijo po Turkih. Te dni je bila pod Olimpom mala bitka, v kteri so izgubili Turki 35 mož mrtvih na bojišču; 15 so jim jih vstaši vzeli. Gotovo je, da so taki upori za deželo največja nesreča, toda ljudje si pač ne morejo drugače pomagati. Ker se za njihove prošnje nobeden ne zmeni, si pa sami z orožjem v roki iščejo svoje pravice. Gospodarske stvari. Kako pregnati polže. Za preganjanje polžev imamo povsem priprosto in ceno sredstvo, ki rabi že več let z najboljšim in najgotovejšim uspehom. Polži potresejo se z malo svežim apnenim prahom, in takoj poginejo najmanjše in največje živali. Tudi polže, ki bivajo v polževkah (lupinah), zlasti škodljive vinogradne polže, moreš takoj pokončati s tem enostavnim sredstvom, ktero rastlinam bolj koristi nego pa škoduje. Drugi ostri pripomočki Ce se požrešni polži ,« bafchtliaarpviia pr. s Korenjem, spravijo na gotova mesta, pokončajo se s svežim apnenim prahom jako hitro. Plesnoba y vinskih kleteh. Kdor hoče iz kleti odpraviti plesen, mora najprej dobro pomesti stene, sodne podloge in tla v kleti, potem mora oprati sode in prezračiti klet. Ko je to storil, postavi naj na več krajev po tleh lončene sklede z žveplom, zamaši naj vsa okna prav dobro, zažge naj žveplo, gre naj iz kleti ter jo dobro zapre. Plinasta žveplena sokislina, ktera se dela iz gorečega žvepla, umorila bode vse plesnobne trose, nahajajoče se v zraku in sploh v kleti, odpravila bode pa iz kleti tudi zaduhlost in duh po plesnobi. V ta namen lahko rabimo žveplo v kosih, kakor se navadno prodaja, ali pa tudi žveplene palčice. Za vsakih 50 štirijaških metrov prostora zadostujete dve taki palčici, oziroma toliko žvepla v kosih. Zveplà naj se zvečer, po dovršenem drugem delu v kleti, da bode žvepleni par v zaprti kleti lahko celo noč pokončeval plesen. To naj se, če treba, ponavlja večkrat. Pravila pa naj bodo: V kletih, ki so posebno podvržene plesnobi, naj se to delo ponovi vselej, predno se začne vino pretakati, čistiti ali pa nalivati v steklenice, zato da vino pride le s čistim zrakom v dotiko. Zveplà naj se vedno dan pred navedenimi opravili. Boraks uničuje glivične trose; zato je pa jako dobro, ako namažemo lesene podloge, stene in vinske sode z poraksovo raztopino. „Kmet.“ Poročilo druibe vednega čaščenja najsvetejšega zakramenta in oskrbovanja cerkvene oprave za revne cerkve v Krški škofiji za !eto 1886. Letošnja razstava cerkvene oprave se je otvorila dné 15. oktobra 1896 ob 11. uri pred-poludnein. Navzoči so bili mil. g. knezoškof Jožef, družbeni odbor in več častnih gostov duhovnega in posvetnega stanu. Društveni vodja, dr. Alojzij Cigoj O. S. B., je poročal o družbinem delovanju tako-le : Lansko leto ni bilo razstave cerkvenih oblačil, ker zbog jubilejnih slavnosti) društva katoliških rokodelskih pomočnikov nismo mogli dobiti potrebnih prostorov in ker je bila predsednica društva, visokorodna gospa Adelgunda Eosenberg-Orsini, po drugih stanovskih opravkih odšla iz Ce se kako zemljišče spremeni v nižjo vrsto, če se n. pr. iz travnika napravi paša, ali iz njive travnik, se davek odpiše še tisto leto, ko se taka sprememba zgodi. Ce pa pride zemljišče v višjo vrsto, n. pr. iz paše nastane travnik, se davek zviša še-le v 10 letih, t. j. v 11. letu potem, ko se je prememba izvršila. Ali vsaka prememba se mora naznaniti v pravem času, t. j. sedaj do 31. sušca 1897., pozneje v 6 tednih. Ako se ne naznani v pravem času, se davek ne zniža več v tistem letu, ako se je vrednost (klasa) zemljišča znižala, temveč še-le leto pozneje. Ako se je pa vrednost zemljišča (polja) zvišala, in se to ni naznanilo v pravem času, s povišanjem davkov ne čakajo deset let, marveč jih takoj povišajo. Zato je treba vse premembe takoj naznaniti. —an. Oproščen ! Zadnjič smo morali poročati, da je bil naš vrli g. Mart. Štih obsojen od celovškega c. k. okr. glavarstva kar na 50 gld. globe iz čisto ničevih uzrokov. Danes moremo poročati veselo novico, da je g. Š t i h vsled priziva od c. k. deželne vlade do cela oproščen. To se mu je naznanilo s sledečim slov. odlokom, ki se glasi dobesedno z vsemi napakami vred tako-le: »Štev. 26.940 Gospodu Martin-u Stih-u posestniku u Sv. Janiž-u S tuuradno razsodbo dne 17/9. 1 189G štev. 23506 ste bili obsojeni na kazen 50 tl. zaradi prestopka § 11 c. naredbe 20/4. 1 1854. štev. 96. d. Z. — Visoka deželna vladna je uslišala z ukazom dne 4/10. 1 1896 štev 12757 vaš rekurz in je odpravila tuuradno razsodbo ker ni po zakonu utemeljena. C. k. Okraino poglavarstvo u Celovcu dne 13. Octobra 1896. Za c. k. deželnega vladnega svetnika Rainer 1. r. C. k. o. Comm/' Več o tem spregovorimo še prihodnjič! Dopisi prijateljev. Iz Celovca. Odbor družbe sv. Bonifacija za krško škofijo, ktera se je z dovoljenjem vis. vbtfb1 csfestaVha, prorbča »'Miru4' koncem prvega leta svojega delovanja, kakor sledi: Dohodkov je imela družba: a) od udov in dobrotnikov 339 gld. 74 kr., b) cerkvena darovanja na roženvensko nedeljo 1895. 1. 434 gld. 36 kr., vkup 774 gld. 10 kr. Stroškov: a) tiskovine, podobice, registri 75 gld., 21 kr., b) cerkvenemu predstojništvu Treffling 50gld., c) cerkv. predstojništvu Weissenstein 50 gld., č.) cerkv. predstojništvu Innerteuchen 30 gld., vkup 205 gld. 21 kr., tako, da ostane gotovine, ki je naložena, 568 gld. — Pri svojem poročilu prosi ob enem odbor družbe vse prečast. gospode duhovne pastirje, da blagovolijo, kolikor mogoče nabirati v svojih farah ude za družbo. Odbor sicer dobro vé, da je več ali manj že povsod kakšna družba upe- lati ravno toliko, kakor prazno slamo mlatiti ; veliko ropotanje, malo pa čvrstega zrnja. Otroci se naučijo po nemško kleti, svoje rojake za zijake imeti, se domačega blaga sramovati, in se le s ptujim bahati. Tako izšolana mladina je na pol surova jed; ni Slovenec, in ne pravi Nemec; vsakega pol ploda, malo, malo pridnega.“ — Le pre-resnične besede izkušenega možd! Kako more in mora biti boljše, učila nas bode naša slovenska šola velikovška! Kaj sin o svojem očetu misli? Z 10. leti misli fant, da oče vendar prav veliko vejo; z 15. leti, da on sam tudi toliko vé; z 20. meni mladenič, da on še enkrat toliko vé, s 30. da bi mogel svojega očeta enkrat za svet vprašati; z 40. da oče vendar nekaj več vejo; z 50. leti začne očetov svet iskati in z 60. leti, ko so namreč oče že umrli, meni, da so umrli vendar najmodrejši človek bili, kteri je kedaj živel! Gola resnica! —k. Smešničar. Zdravnik ženi: »Namažite otroku noge z dobrim žganjem, to mu bo noge vtrdilo4' — Žena: «Ali je res, gospod zdravnik? Mojemu možu zmi-rom noge od žganja — oslabijo !“ * Župnik izprašuje otroke v krščanskem nauku m vpraša nekega fanta: „Kdo te je odrešil?44 Fant se ustraši in reče: »Gospod, ali že vi tudi veste, da sem bil privezan pri nekem štoru? Majerjev Nuže me je odrešil.44 Katehet vpraša otroke v šoli: »Kako so pa vedeli modrijani na jutrovem, da je rojen Odrešenik svetà?44 Brž se majhen fant oglasi: „V kolendar so pogledali.44 Ijana. Pa naj to nobenega ne vstraši ! Saj smo Slovenci iz ljubezni do Boga in bližnjega zmiraj pripravljeni storiti vse, kar zamoremo. Vsak dar, če tudi najmanjši, družbi dobro dojde. Saj gré za imeniten namen! Družba hoče namreč cerkvam, ki so med protestanti po naši mili Koroški in nobenega dohodka nemajo, kolikor mogoče pomagati, bodi si pri zidanju ali popravljanju, ali kupovanju cerkvenih paramentov (oblačil). Veliko je namreč cerkva, posebno po krajih na zgornji Koroški, kjer so stare cerkve popravljanja potrebne. Kako rad bi pomagal kmet svoji farni cerkvi, ktere se usmili, ako jo pogleda, pa — ne more, posebno za današnje dobe, ko ga cesarski davek, deželne in občinske doklade in druge reči strašno stiskajo. In ako v takšnem slučaju družba na pomoč pride, kakšno dobro delo stori! Glejmo le na protestante, na družbo »Gustav Adolf44, kako ta skrbi za svoje!! To moramo posnemati! — Blankete za ude, ki so se lani na vsak farni urad razposlale, se lahko še za naprej porabijo ; če jih zmanjka, naj se obrne do načelstva družbe. Za odbor: Ant. Pelndf, L. Unterkreuter, blagajnik. načelnik. Iz Št. Jakoba v Rožu. (Letina. — Sadje.) Z letino nismo zadovoljni tako, kakor lanskega leta. Rž je malo obrodila, čeravno je slame dovolj bilo. Bolj so se obnesli oves, pšenica in ječmen; tudi turšice in ajde upamo nekaj pridelati. Krompir nam vsled večnega deževanja močno gnije in se mora pred shranitvijo skrbno prebirati. Imamo torej sploh srednjo letino, pa hvala Bogu, moramo zadovoljni biti, posebno ker smo pridelali veliko detelje, sena in otave, da bomo letos živino prav lahko redili ; tudi sadno drevje ni nam prineslo to, kar smo vigredi pričakovali. In še to, kar imamo sadja, je močno črvivo in ga je mnogo pred zoritvijo doli popadalo. Pa vendar imamo ga nekaj za lastno potrebo, za prešanje mošta in za sušivo; tudi na prodaj bode kaj, in marsikteri gospodar s tem lahko davke poplača. Češnje in češplje so najmanj obrodile, dobili pa smo nekaj hrušek jesenskih in pri-godnjih; posebno pa jabelk, orehov in aprikoz. Večdnevna slana za časa cvetd je nam hudo škodovala in storila, da se naši upi niso izpolnili. Še nekaj smo letos na sadnem drevju opazili, česar že dolgo let ni bilo. Prav lepa drevesa, ki so že nositi začela, niso ozelenela do sredi leta, nektera pa so se celo popolnoma posušila. Posebno dre- V6SP3 Ò-»•i"'-’ i»-» ^, u«,,xu.»; jev in češnje so bile najbolj poškodovana. Pri ogledovanju se je opazilo, da so vsi popki pomrznjeni ; deblo in veje pa kažejo še na jesen popolnoma zeleno kožo, tudi pri nekterih, ki čisto niso pognali. Premila zima proti koncu in sledeči hudi mrazi so nam to veliko škodo naredili. Pa to nas sadjerejce ne ostraši in veselo je videti, kako pridno naši Rožani nasajajo posebno žlahtno zimsko sadje, za ktero se oglaša čedalje več tujih kupcev. Pridno zasajenim drevesom gnojijo, drevesa k visokim rantam privezujejo in trebijo poganjačev; posebno na deblu in pri koreninah jih varujejo pred mrčesjo in v jeseni zavijajo s slamo pred požrešnim zajcem. Nekteri gospodarji so pobirali tudi padan sad ali padauce, zrele in nezrele, črvive in nagnjite, vse vkup, in so jih vozili v prešo! da si izprešajo mošt za ocet ali jesih. Tako ravnanje se opazuje na Češkem in je vse hvale in posnemanja vredno, kajti sadni ocet je prav zdrav in dober, in gospodar si tudi pri tem kak krajcar prihrani. Gospodarji pobirajte toraj padance, zrele in nezrele, nagnjile in črvive in napravljajte si iz njih dober ocet. Neskončno deževanje nas je skoro celo leto pri delu zadrževalo, pa tudi marsiktero škodo naneslo pri mostih, zadelih in drugih vodnih zgradbah; celo živini po planinah je močno škodovalo. Vsled grdourja je troje krav na planini »Kladje44 čez peči padlo in konec vzelo. —n— Iz Sel. Pred kratkim mi je rekel nek poštenjak, da mu noče iti v glavo, kako morejo odpadli Slovenci, kterih kar mrgoli v Rožni dolini, se pridružiti nemškim nacijonaleem, in misliti, da pravi Nemec spoštuje takega odpadnika, ki se je izneveril svojemu rodu. Občudoval sem res bistroumnega možaka. Sedaj pa mu pošiljam po »Miru44 še par besed za odgovor. Pošteni in pravični Nemci se morajo gotovo sramovati takega izvržka slovenskega nàroda. Žal le, da je tako mislečih borno malo. Največ jih je slovenskega pokolenja; torej pravi »janičari44. Ali pa so po lažnjivih časnikih tako zbegani, da so vsak čut do poštenosti in do pravih, natornih nazorov izgubili. Ko bi jaz Nemec bil, bi se res prav iz srca sramoval, ko bi mi rekel tak »nemškutar44 brat »narodnjak44. Ne daleč od nas. jih je več takih »Slovencev44, ki tako vroče želijo se ponemčiti, da svojim poslom hudo prepo-vedujejo, z njihovimi otroci govoriti slovensko. — Čestitam nemškemu ljudstvu, ki se masti z našimi odpadki. Bog nas obvaruj take nesnage! Selan. Iz St. Lipša pod Juno. (Nove orgije.) Dobro-znani slov. orgljarski mojster g. Fr. Colarič iz Bo- rovelj nam je postavil nove orgije, s kterimi smo zelo zadovoljni, ker so napravljene jako dobro in prav po ceni. Pregledala sta je dva strokovnjaka, čč. gg. Lud. Hudovernik iz Maribora in o. Siegfrid 0. S. B. in delo zelo pohvalila. Registri so skrbno izdelani in se krasno glasijo tako posamezni, kakor tudi skupno. Igralna miza sama je jako praktična in lepa. Sploh kaže celo delo, da Slovencem po orgije nikakor ni treba hoditi na tuje, marveč nam v tem domačini postrežejo zelo po ceni in z dovršenimi izdelki. —Ij. Iz Možice. (Cerkveno petje.) Kar ste pisali zadnjič o cecilijanskem cerkvenem petju, je nas organiste in pevce zelo zanimalo. Naznanjam vam, da se v Možici že 14 let goji strogo cecilijansko petje. Da se je upeljalo, zato gre zasluga našemu bivšemu preč. g. župniku Fr. Kormanu, ki so se veliko trudili, da povzdignejo cerkveno in ndrodno petje. Na vse večje praznike pojemo latinske maše raznih skladateljev : Foerster, o. Angelik, Švaic, Ett, Molitor, Singenberger in drugi. Pri raznih opravilih se poje strogo po koralnih predpisih. Slovenske pesmi pojemo po »Ceciliji44 in kakor jih prinaša »Glasbenik44. Predigre se igrajo istotako strogo po sekiricah in tistih poskočnic, kakoršne se čujejo tolikokrat po naših cerkvah, gotovo ne na čast božjo, pri nas ni slišati. Reči moramo torej, da je cerkveno petje pri nas že na precej visoki stopinji. Želimo le, da se cerkveno petje povzdigne tudi drugod, da se pri najsvetejših daritvah poje res v cerkvenem duhu. Naj se povzdigne že enkrat zastava sv. Cecilije, in dà se slovo tistim božje hiše nedostojnim poskočnicam. Le dobre volje in vstrajnosti je treba; z božjo pomočjo se marsikaj doseže. —t. Iz Ovber. (Požarno brambo dobimo. — Letina.) Prodajalničar Rosenzopf se je posebno potrudil za ustanovo požarne brambe v Ovbrah. In res so se neko nedeljo zbrali možje v posvetovanje. Jergič iz Celovca in Rosenzopf sta je navdušila in izvolili so si koj glavarja — gospoda Bajerja, vrtnarja barona Helldorfa, ki je po rodu Ceh. Bil je vojak. Denarja mora biti 500 gld. Cez sto so že nabrali, od barona se pričakuje lepa svota, 300 menda dà dežela, tedaj denar bo kmalu vkup in potem bo stala bramba v bran zoper požrešni ogenj. Pa tudi Bog nas varuj in sv. Florijan, nas in brambovce. Upamo, da nova požarna bramba vpelje slovensko komando. — Letina v gorah in od Šmartna do Št. Vida bila je slaba, v gorah skoraj KUo -?uono Hotvo, aadjo jo tudi vso oklestila toča. Doli v Ovbrah je vse dobro razun hajde, repe in repice. Hajda bo počez dala dvojno seme. Iz Lipice. (Novi most.) V nedeljo dné 11. okt. smo slovesno odprli novi most čez Dravo. Pred uradno slavnostjo je č. g. župnik iz Rude blagoslovil most. Ljudstva se je zbralo na tisoče iz bližnje pa tudi iz daljše okolice. Ob 2. uri je prišla lepa vrsta gostov, med njimi g. dež. predsednik z gospo, gg. Hillinger, okr. glavar K re u ter itd. C. g. župnik Volavčnik je pozdravil došle goste v imenu prebivalstva; pliberški Metnic je prebral nek govor o potrebi novega mostfi, pa kaj je govoril, nismo mogli zastopiti, ker je Drava preveč šumela. Govorili so še gg. poštar Roš er, dež. predsednik in Hillinger o potrebi in pomenu novega mostu. Zadnji je pripovedoval, kako so nastale lipiške fužine in kako se je zidal most. Pri Cipušu je bila na to slavnostna pojedina. — Veliko delo se je dovršilo z novim mostom, ker je promet zdaj zelo olajšan. Največ dobička upajo imeti od mosta Pliberčani; marsikteri kmet pa, ki mora donašati velike doklade za most, se praska za ušesi, ko premišljuje, odkod vzeti denar za drago stavbo. Dobrota bode most za naš kraj, a našega blagostanja ne bode mogel povzdigniti! Fužine stojijo, kmetski stan hira, in skrbij za bodočnost nam ne more tudi pregnati šumno veselje pri otvoritvi mosta. —zm Iz Ljubljane. (Razglas.) Novoustanovljena »Mestna višja dekliška šola v Ljubljani44 se otvori prve dni meseca novembra 1.1. in sicer bode vpisovanje dné 5. in 6. novembra popoldne od 2.—4. ure v ravnateljevi pisarni (Breg. Zoisova hiša, 2. nadstropje). Dné 7. novembra bode vzprejemni izpit za tiste učenke, ki niso dovršile 8. razreda ljudske, ali 3. razreda meščanske šole. Dné 9. novembra se prične po svečani otvoritvi redni pouk. P. n. občinstvo se opozarja zlasti na nastopne točke statuta : , § 1. Mestna višja dekliška šola ima namen, podajati deklicam splošno izobrazbo in sicer višjo, nego jo morejo dobiti na sedaj v deželi obstoječih zavodih. § 2. Učni jezik za vse predmete je slovenski, izimši nemščino in zgodovino, ki se predavata v vseh letnikih v nemškem jeziku, da se učenke tem bolje privadijo tudi nemščini. § 3. Mestna višja dekliška šola ima tri letnike. § _4. Deklice, ktere žele vstopiti v I. razred višje dekliške šole, se morajo izkazati s spričevalom VIII. razreda ljudske, ali pa III. razreda meščanske šole in z dokazom, da bodo spolnile 14. leto vsaj v I. tečaju šolskega leta. — Imenovana šolska spričevala more nadomestiti tudi vzprejemni izpit, ki obsega v obče iste predmete, ki jih ima Vlil. razred ljudske šole. § 5. Vsaka deklica vplača pri vpisovanji v prvi letnik Celovca in iz Koroškega. Kakor pa kaže letno poročilo 1. 1895., se je vstreglo vsem došlim prošnjam in oblačila, za ktera so prosili, so se razposlala v prvi polovici meseca kimovca posameznim cerkvam. Letos moremo v zgodovini našega društva zopet zaznamovati vesel napredek. Število udov je narastlo, ker so se pomnožile podružnice Št. Lipš v Podjunski dolini, Paternion, Št. Rupert ob Velikovcu, Vrata, Sv. Kri, Merčah, Šmarten na Dho-lici in Domačale. Ustanovili so se štiri nove podružnice: v paritetični fari Št. Rupert na Blatu, v trgu Kot (Winklern) in v osamljenih hribovskih farah Št. Janž na Ojstrici in v Volčjem (Wolfnitz). Podružnice imajo le z nekterimi izjemami molitveno uro na določeno nedeljo v mesecu skupno pred izpostavljenim Najsvetejšim v cerkvi. K molitveni uri prihajajo tudi taki, ki niso udje društva. V našem stolnem mestu opravljajo družbeniki mesečno pobožnost za se ob raznih dnéh in raznih urah po noči in po dnevu, kar se še bolj vjema z družbinim namenom, da hoče božjemu Izveličarju za vedno žaljenje podati vedno zadoščenje. Služba božja za celo bratovščino se kakor doslej opravlja v benediktinski cerkvi vsako četrto nedeljo v mesecu popoludne in v pondeljek na to predpoludne. Pri popoludanski službi božji vselej tudi pridiguje že dolga leta namestnik načelnika, vč. g. prof. J. Miiller, o najsvetejšem zakramentu. Sv. maša se daruje za društvene potrebe in za vse žive in mrtve družbenike. Omeniti se mora, da je letos v velikem tednu sklenilo več mož in žensk v Celovcu, da hočejo stražiti vsaki četrti četrtek v mesecu celo noč in v petek potem skozi celi dan v cerkvi sv. Duha pred Najsvetejšim. Možje izbrali so si noč, gospé pa dan. Vsako uro jih nekaj moli. S tem se posnema „večna molitev1', ki je upeljana le v ne-kterih krajih, s tem se pa tudi glasno in odločno kaže vera na pričujočnost Gospoda nebes in zemlje v najsvetejšem zakramentu. Kar zadene oskrbovanje revnih cerkva z obleko, ki je potrebna, da se vredno opravlja služba božja, nabirali so častiti duhovni pastirji in društvene pospeševateljice radovoljno darove za to, kar pa ni vselej ravno prijetno. Družbeniki so storili, kar jim je bilo le mogoče. Marsikteri revni posel je položil svoj prihranjeni belič na oltar, da s tem kaj pomore za olepšavo hiše božje. — Želeti moramo le, da višji in bogatejši ljudje ravno tako goreče po izgledu svetovalca Nikodema in bogatega Jožefa od Arimateje skrbijo za božjega Izveličarja. — Preč. knezoškof. ordinarijat je priporočal bogatejšim cerkvam, naj nova oblačila kupujejo pri našem društvu in s tem podpiral društvene namene. Družbina predsednica, grofica Rosenberg, je s svojimi ljudmi pridno napravljala k službi božji potrebno prtenino in druge bogoslužne reči; namestnica predsednice, baronica Mayerhofer, je nakupovala potrebno cerkveno blago (tkanine) po najugodnejših pogojih in napravljala oblačila strogo po liturgičnih predpisih. Našlo se je tudi več požrtvovalnih gospa, ki so brezplačno 'pletle iz svile in zlata primerne reči. Tako je bilo društvenemu načelništvu mogoče, da je vse došle prošnje ugodno rešilo. Posamezne cerkve so dobile iz posebnih ozirov za-željeno podporo, bodisi s tem, da smo popravili stara oblačila ali nova podarili, že med letom ; druga se pa zdaj razdelijo. Skupaj smo podpirali 43 cerkva, in sicer 33 farnih ter 10 podružnic; 7 jih je nekoliko plačalo, druge so vse dobile popolnoma brezplačno. Za misijon oo. trapistov v Afriki sta določena dva mašna plašča. V vsem razdelimo: več tucatov korporalij, pai, purifikatorij, več brisalk, 10 parov obleke ministrantom, 2 oltarni blazini, 5 oltarnih prtov, 3 koreteljni, 7 alb, 4 plaščičev za cibonj, 6 na-ramnih vel, 2 dalmatiki, 3 vešperne plašče in 21 mašnih plaščev. Oblačil posebno velike vrednosti slavni zbor v razstavi ne bode našel, ker mora družba delati z miloščino in ker jej je prvi namen, da podpira revne cerkve z najpotrebnejšimi oblačili. Pa vse te reči so čedno in strogo po cerkvenih določilih narejene. Stroškov je imela družba v minulem letu 2285 gld. 23 kr. ; dohodkov z odškodnino za na-ročeua oblačila vkup 2836 gld. 35 kr., primanjkljaja tedaj 48 gld. 88 kr. Prosim mil. g. knezoškofa naj v priporočilo družbe izpregovorijo nekoliko vspodbudnih besed in nam podelé višjepastirski blagoslov. Ko so mil. g. knezoškof potrebe in namene družbe vednega češčenja navzočim v toplih besedah priporočali, so se zahvalili družbinemu odboru in vsem družbenikom za trud, ter so podelili skupščini svoj višjepastirski blagoslov. Potem se je otvorila in ogledala lepa razstava cerkvene oprave. UT o v i č a r« Na Koroškem. Deževno vreme v zadnjem času zelo nagaja. Dan na dan lije, kakor iz škafa. Kmetje ne morejo spraviti svojih pridelkov domu; kar je še zunaj, je večinoma uničeno. Vode močno naraščajo, na več krajih so že prestopili bregove. Posebno velika je Drava, in bati se je, da odnese več mostov. — Na mesto odstopivšega dvornega svetovalca Kopp-a pri dež. vladi v Celovcu pride dvorni svetovalec Franc vit. Kozaryn pl. Okulič. Prej je služil pri policijski direkciji na Dunaju. Kako od tod pride na enkrat na tako važno mesto pri naši vladi, je marsikomu nerazumljivo. — Ju-stični minister je imenoval gosp. Maksa Kreunz, notar, kandidata v Slov. Gradcu, za c. k. notarja v Žel. Kapli. — Namesto našega hudega nasprotnika dr. Ubl-a je izvoljen podžupan dr. Metnic za zastopnika celovškega mesta v koroškem deželnem šolskem svetu. — Znamenje našega časa so tudi mnogi samomori. Posebno zadnje dni so časniki veliko poročali o samomorih. V Prevaljah se je zastrupil apotekar Ant. Huber; v Soteski ob Celovcu se je obesil 54-letui hlapec Gr. Majrič iz Libuč; v Vajdeku se je sam usmrtil posestnik J. Zerza, v Strasburgu pa 60-letni hlapec K. Kaučič. Nagle smrti je umrl v Celovcu 70-letni B. Peheim. Ko je hotel zjutraj k sveti maši, zgrudil se je čez stopnice in obležal mrtev. Dué 14. t. m. je umrl v Celovcu nagle smrti g. Jož. Schluet, bližnji sorodnik rajnega velikovškega dekana Schlueta. Na videz čisto zdrav, je v svoji sobi padel mrtev na tla. Na Kranjskem. Občina Rovte nad Logatcem ustanovi mirovno sodišče, ktero začne poslovati dné 1. jan. 1897. — V Kočevju dné 21. oktobra slovesno otvorijo nov vodovod. — V Godoviču dobijo novo pošto, v Hruševji pri Postojni pa novo gasilno društvo. — Dné 4. oktobra povozil je vlak v Javorniku nekega delavca, ko je hotel skočiti na vlak, ko je ta že odhajal. Delavcu je izpodrsnilo in je pai pod kolo, ki mu je šlo črez trebuh. Bil je takoj mrtev. — Novo „slov. kat. podporno delavsko društvo“ so ustanovili v Polju. Podobno društvo se ustanavlja tudi v Št. Petru na Krasu. Dobro ! — Na kamniški železnici je vlak povozil neko tujo, slabo opravljeno ženo. — Novo posojilnico so dobili v Senožečah na Notranjskem. Na Štajerskem. Dné 3. okt. je v Slovenjivasi blizu Ptuja zasulo pri kopanju vodnjaka Lovrenca Osenjaka in Blaža Cvetka, ker si v prodni zemlji nista nič podpirala in je zemlja od prevelikega deževja bila napita. Še le "večer okoli 6. ure so ju seveda mrtva izkopali. — Okoli kolodvora na Pesnici nad Mariborom cvete sedaj drevje, ki ga je bila letos poklestila toča. Škoda po toči in povodnji v tej okolici znaša nad 120 tisoč gold. — Privatni docent g. dr. K. Štrekelj na dunajskem vseučilišču je imenovan izrednim profesorjem slovanskega jezikoslovja s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovstvo na graškem vseučilišču. Na Primorskem. V Gorici je umrl dobri slov. rodoljub in podžupan v Dornbergu F. Perozzi. — Zlato mašo je obhajal č. g. Fr. Lusnik, župnik v Moram. — Dné 30. sept. našli so bombo pod poslopjem državne gimnazije v Trstu. Položil jo je gotovo kak iredentovec. Oblastva so hotela ta dogodek popolnoma zatajiti. — Volitev državnega poslanca v Gorici na mesto rajnega kn. Hohenloha bode dné 10. novembra. — Goriška „L’Eco del Litorale" poroča, da imajo framazoni, zagrizeni sovražniki cerkve in prestolov, na Primorskem 10 lož, in sicer 4 v Trstu, po eno v Ogleju, v Gorici na Reki, na Malem Lušinu, v Poli in Rovinju. V teh ložah se rodi ono strastno nasprotstvo proti cerkvi in Slovencem, kakeršno se kaže v laških listih. — Tržaško slov.-pol. društvo „Edinost“ je hotelo v nedeljo 11. okt. prirediti shod na Proseku ; tržaški magistrat je pa ta shod prepovedal iz prav ničevih razlogov. Ko smo to brali, zmislili smo se nehoté, da se je morda podal naš g. Mac Nevin na obali sinje Adrije in tam pričel svoje državovzdržujoče delovanje. Tam bi se mu ne bilo treba ukvarjati z obrabljeno davico , kugo in takimi prav navadnimi sredstvi, marveč bi lahko bolj korenito postopal in zabranjeval shode kar s kolero, rumeno mrzlico itd. Ko smo se vsega tega zmislili, nam je kar vriskalo srcé, žal le, da je bilo vse — prezgodaj ! Po drugih deželah. Leta 1877. so v Brnu osnovali prvo zasebno češko golo, v ktero se je vpisalo 29 učencev. Sedaj so pa v Brnu že štiri češke ljudske šole, v ktere hodi 2300 otrok. Tisoč otrok pa še hodi v nemške šole. —Angleška kraljica slavi drugo leto šestdesetletnico svojega vladanja. To je zelo redek slučaj. Od kar vlada angleška kraljica, je v Franciji vladal jeden kralj, jeden cesar in pet predsednikov republike ; v Zjediujenih državah pa 17 predsednikov. — Letošnja letina je splošno precej slabša, nego je bila prejšnja leta. Povprek se je pridelalo letos na celi zemlji 825 milijonov hektolitrov pšenice in 424 milijonov hektolitrov rži. Pšenice je letos za 501/* mil. hekto- litrov manj, nego lani, rži pa za 56 mil. hektolitrov. Tistim, kteri uživajo kruh le kot postransko jed, pač to ne bo delalo nobenih skrbij. — V Altfohlu na Ogerskem so neznani tatje s ponarejenim ključem odprli železniško blagajnico, v kteri je bilo 48.000 goldinarjev. Ukrali so 28.000 gld. — Na Dunaju je umrl dekan dr. A. Wiesinger, plodovit in vnet katoliški pisatelj in mestni odbornik. CerkTeni novičar. V Sarajevu je bila dné 8. sept. slovesno posvečena semeniška cerkev. Slovesnosti so se udeležili načelniki vseh uradov, škofa iz Banjaluke in Mostara ter dijakovski škof dr. Strossmayer, kterega je bil sarajevski nadškof že na kolodvoru slovesno pozdravil v imenu katolikov. Slavnostni govor je imel Strossmayer. — Sveti Oče so odobrili dné 8. jul. t. 1. namen nekega posebnega odbora v Bolonji na Laškem, da bi se po celem katoliškem svetu slovesno zaključilo tekoče 19. stoletje in da bi se izprosil božji blagoslov za naslednje. — Druga škofijska sinoda v Mariboru je trajala od 28. sept. do 2. okt. Prva je bila 1. 1883. Udeležilo se je je do 170 duhovnikov, mej temi 20 dekanov. Cerkveni shod se je vršil v semeniški cerkvi sv. Alojzija. Javnih sej (sessio) je bilo, kakor zahtevajo propisi, le troje, splošnih zborov (congregatio) pet in vrh tega še več odse-kovih sej (congr. particularis), v kterih se je rešilo 25 velevažnih določb ali konstitucij. Vse se je vršilo vspodbudno in v najlepšem redu. Mil. knezoškof Mihael se lahko pred vsem svetom ponaša s tako udano duhovščino. — V Rimu je dné 8. okt. umrl kardinal Gaetano, star 81 let. — Brnski škof Bauer je izdal pastirski list za bližnje de žel n o-zborske volitve, v kterem poživlja vernike, naj pri volitvah tako postopajo, kakor se spodobi katoličanom. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Sv. Oče so imenovali vč. g. Jož. Miiller-ja, profesorja verouauka na učiteljišču v Celovcu, svojim častnim komornikom. — Premeščen je č. g. Fr. Stingi, provizor v Timenici, v Kotlje.—VBrežah je umrl dné 9. oktobra č. o. Jožef Buscher, vikanj dominikancev, star 67 let. N. p. v m. ! — V celovški bogoslovnim je letos 56 bogoslovcev, in sicer: v prvem letu 23, v drugem 12, v tretjem 11, v četrtem 10. — V kn. šk. dijaškem semenišču „Marianum“ je vkup 155 dijakov. Družba sv. Mohorja. Razpošiljatev družbinih knjig za tekoče leto se začne z 20. oktobrom t. 1. in se bode tako izvrševala, da dobijo škofije in kraji svoje knjige po tej-le vrsti: Afrika in Amerika, ljubljanska, krška, tržaška, goriška, sekovska, lavantinska, somboteljska, zagrebška, senjska, poreška in razni kraji. Vse častite gospode poverjenike, ki po železnici knjige dobijo, prijazno prosimo, naj hitro pošljejo na dotično železniško postajo, ko jim pride „aviso“ v roke, da ne bode mnogobrojnih reklamacij in pisarij na razne strani. — Pri tej priliki prosimo uljudno tudi vse one čast. gospode poverjenike, ki prejemajo knjige v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu, da blagovolijo po tiste takoj poslati, da nam zavoji pridejo prej ko mogoče s pota ter nam ne zastavljajo pri razpošiljanji knjig vsestransko potrebnega prostora. Odbor. Prošnja. Mnogokrat imajo rodoljubi na razpolago knjige, kterih sami ne potrebujejo, ktere pa drugim ljudem lahko mnogo koristijo. One slovenske rojake, ki imajo slovenske knjige, kterih sami ne rabijo, vljudno prosimo, naj jih blagovolijo oddati knjižnici kn. šk. dijaškega semenišča ,,M a ri a n u m“ v Celovcu, ali pa občni bolnišnici v Celovcu, kjer so za bolnike posebno dobro došle knjige verskega in zabavnega zadržaja. Vsak dar se hvaležno sprejme. Knjige za bolnišnico naj se blagovoljno pošiljajo v. č. g. kuratu Galus Jager O. S. B., one za Marijanišče pa č. vodstvu. Ustnica uredništva. Pozor! Za slavnost otvorjenja slovenske velikovške šole razposlali so se raznim gospodom po Koroškem plakati ali pa posebna vabila. Uljudno prosimo, da blagovolijo dotičniki prve dati po raznih krajih prilepiti, druge pa naj razdelijo mej rojake po svoji volji, kakor to sami za dobro spoznajo. Gosp. „—-c“ v Rožeku: Vašega odgovora nismo več mogli prinesti v tej številki, ker nam primanjkuje prostora. Pride pa tudi prihodnjič prav. Gg. dopisnikom v Beljaku, Šmohoru, Spod. Božu, Štebnu ob Žili itd.: Dopise objavimo prihodnjič! Srčna hvala! G. B. I. v Bekštanju: Tako nesramen napad, tako grdo zavijanje in klepetanje je mogoče samo pri takih nasprotnikih, za kakoršne ravno pišejo „Karntner Nachrichten11. Za g. župana pa je surovo pisarenje beljaškega lističa najlepše spričevalo in najboljši dokaz, da je na pravi poti. Živijo! — Prav pravi nemški pesnik: „Die schlechtesten Frtichte sind es nicht, an denen Wespen nagen“. ^Loterijske srečke od 17. oktobra. Dunaj 51 25 27 46 50 Gradec 40 5 81 50 70 Tržne cene v Celovcu dné 15. oktobra. Ime blaga na birne na hektolitre gld. | kr. gid. kr. pšenica 5 05 6 31 rž 4 20 5 25 ječmen — — — — oves 2 20 2 75 hejda — — — — turšica (sirk) 3 65 4 56 pšeno (kaša) 6 80 8 50 fižol 5 20 6 50 repica (krompir) 1 10 1 79 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 80 kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 40 kr., slama po 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 60 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 68 do 72 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vozne vole plačujejo mesarji po 105 do 145 gld. Današnja številka obsega šest stranij. Naznanila. » v • i Zavarovanja vsake vrste spre- Priporočilo. mezne pokrajine se iščejo. Pojasnila daje radovoljno nje glavni zastop v Gradcu, Radetzky-jeve ulice št. 1. Pozor! Podpisani priporoča sledeča natorna vina: Retzer po 24 kr., Dornberger 26 kr., muškatelec po 28 kr., rudeči Tirolec po 20 kr., vsa čisto pristna. Dalje: Razne mineralne vode; glavberjevo in grenko (angleško) sol poštnine prosto do vsake železnične postaje 100 kilogr. po 4 gld. 50 kr. Otrobe in moko za živino. Roman- in port-landcement po najnižjih cenah. Sploh razno špecerijsko blago, moko in žgane pijače v velikem in po drobnem. Amand Prosen, v Celovcu, kosarnske ulice. Val. Wigele, prej Jožef Erlach ¥ KorpM pri Beljaku, pošta Rekarja ves priporoča svoje dobre : rezalnice za krmo, mlatilnice, žrmlje, stiskalnice za zobe pri žagah, vse železne dele za vodne žage, stiskalnice za olje in sadje itd. Tudi popravlja vse stroje točno in po najnižjih cenah. V najem se dà lepo posestvo t Dolinčicah pri Rožeku. Več se poizvé pri g. Jožefu Paulu p. d. Rutarju v Dolinčicah, pošta Rožek na Koroškem. 3*- O \ .1A prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Benedikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. R. DITMAR DUNAJ DITMAR-jeve svetiljke so na prodaj v vseh bolj slovečih trgovinah s svetiljkami. Naznanilo. Trgovcem z lesom se naznanja, da bode dné 29. oktobra ob 1/22. uri popoludne v farovžu vKapli pri Dravi javna dražba za stoječ les v farovški gori na Žiugarci, kar ga stoji na 5 oralih in 690 □ sežnjev; cenjen je na 2571 gid. 50 kr. Več se izvé pri župnijskem uradu v Kapli p r i D r a v i pošta Podgoró (Un-terbergen) Koroško. lil usnjarski trgovec v Celovcu, na novem trgu št. 4 med gostilno pri ,,Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnico priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni. — Prodaja tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdeluje in prodaja najizvrstnejšo mast in lak za usnje. — Kupuje vsakovrstne živinske kože za stroj po naj višji ceni. Slavno občinstvo uljudno vabi na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe. VYV VVVWW WVWVWVW \n prodaj je posestvo, ki ima 20 birnov posetve, 10 oralov gozda, lepe travnike, vse blizo hiše, na ročnem obdelovanju. Ima tudi dosti paše za živino, ktere lahko preredi šest do osem glav čez zimo. Poslopje je v dobrem stanu in stoji na ravnem pri cesti. — Prodà za 3400 gold. Janez Brizuikar p. d. Bavh v Vesci pri Glinjah. P. Borovlje na Koroškem. Tovarna za kmetijske stroje. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovca, Adlergasse štev. 19. nasproti o. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi,ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.) Cenike pošilja zastonj. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarjo in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante. . IVAN SCHINDLER fejfelovavec gg» strojev in spray «»arkralj (»jjp Imetnik priv. ^ l*dela in poiilja ux varščino za najboljšo kako?, »ost tn i/z najprlkladnije plačilne pogoje : STROJEVE. SPRAVE inORODJE VSAKE VRSTI ZA KMETIJSKE.OBERTNIJSKE IN POHISNE NAMEl flcu it. ftaA* nc(, nct/vis in. tfovitur na. SZGŽ* « HI m ber g« pri DuiictjU- -«griffi Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu, se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča mm ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim. Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni I j o we 11 a p < > 111 el v e, Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem. Vaše blagorodje ! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite ______________________mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Geviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. g&~ Pristno le z zgornjo znamko. JAKOB GOVŽE, strugar, Sušje pri Ribnici na Kranjskem, priporoča v naročevanje razne strugarske izdelke, kakor mesnice z lajšto, gladke in okrogle z ročo, male in velike krožnike in skledice, pasirirje, kladiva za meso tolči, male in velike valarje, stojala za svetilnice itd., vse iz trpežnega javorjevega lesa. Tudi ima v zalogi ri-bežne za repo ribati iz belega pleha v 10 vrstah z različnimi velikostmi luknjic. Cenike pošilja na zahtevanje zastonj._ Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.