6 Ventil 23 /2017/ 1 PREDSTAVITEV Namen prispevka je slovenski jav- nosti predstaviti CIRP – Mednaro- dno akademijo za proizvodno inže- nirstvo, to pomembno akademsko inštitucijo s področja proizvodnega inženirstva, ki jo zdaj verjetno po- zna relativno ozek krog slovenskih raziskovalcev s področja proizvo- dnega strojništva, bistveno manj pa je poznana mlajšim raziskovalcem in še manj kolegom iz industrije. Slovenska proizvodna industrija je pred pomembno prelomnico. Na eni strani se sooča z idejami četrte industrijske revolucije oz. Industrije 4.0, razvojnim zaostankom za indu- strijsko razvitimi državami in stal- nim naporom za njegovo zmanj- ševanje ter pospešeno pametno specializacijo v »Tovarne prihodno- sti«, da bi povečali tehnološko pre- poznavnost in konkurenčnost. Na drugi strani smo priča (dokončni) lastniški konsolidaciji proizvodnih podjetij, ki v glavnem prehajajo v tuje roke, in velikim pričakovanjem prvih večjih »greenfi eld« tujih in- vesticij v nove industrijske tovarne. V tako kompleksnih razmerah, ki jih še povečuje globalna in lokal- na politična negotovost, je seveda CIRP - Mednarodna akademija za proizvodno inženirstvo Peter BUTALA, Edvard GOVEKAR Prof. dr. Peter Butala, univ. dipl. inž., prof. dr. Edvard Govekar, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo The International Academy for Production Engineering CIRP (www.cirp.net) je mednarodna akademska institucija na področju raziskav v proizvodnem inženirstvu. V svetu ima vodilno vlogo na razvojno-razisko- valnih področjih načrtovanja, optimizacije, krmiljenja in upravljanja proizvodnih procesov, naprav in sistemov. CIRP povezuje vrhunske znanstvenike in razvijalce iz akademske in gospodarske sfere petdesetih industrijsko razvitih držav z namenom vzpodbujati raziskave in razvoj ter sodelovanje med člani iz akademske in industrij- ske sfere, katerih cilj je prispevek h globalnemu gospodarskemu razvoju in družbenemu blagostanju. pomembno, da kot nacija iščemo stike z najboljšimi, se z njimi pove- zujemo, prispevamo svoja spozna- nja v skupno zakladnico znanj ter iz nje črpamo najnovejša znanstvena spoznanja in prakse za svoj razvoj. In pri tem bi, zaradi povezovanja vrhunskih znanstvenikov s področja proizvodnega inženirstva in razvite svetovne industrije, lahko imel CIRP pomembno vlogo. Zgodovina CIRP Začetki CIRP segajo v konec štiride- setih let prejšnjega stoletja, ko se je po opustošenju, ki ga je za seboj pustila 2. svetovna vojna, indu- strijska proizvodnja ponovno pri- čela postavljati na noge. Dozorelo je spoznanje, da je glavna ovira za razvoj novih proizvodnih tehnik in tehnologij pomanjkanje ustreznih znanstvenih metod. Pri tem je bilo jasno, da je zaradi pomena in obse- ga problematike za njeno reševanje potrebna koordinirana mednaro- dna akcija. Eden od rezultatov teh spoznanj je bila leta 1951 ustanovi- tev Mednarodne institucije za raz- iskave v proizvodnem inženirstvu – CIRP. Da bi se poudarilo medna- rodni značaj institucije, je bilo njeno ime že od vsega začetka zapisano v treh jezikih, v angleškem, franco- skem in nemškem. Akronim CIRP izhaja iz francoskega imena (Colle- ge International pour la Recherche en Productique). V vseh teh letih se je CIRP razvijal in prerasel v vodilno znanstveno institucijo na področju proizvodne- ga inženirstva. Da bi sledil sodob- nim trendom razvoja mednarodnih znanstvenih institucij in še bolj iz- postavil svojo odličnost, se je CIRP pred leti preoblikoval v mednaro- dno akademijo in pri tem privzel ustrezne mednarodne standarde akademske odličnosti. CIRP ima od samega začetka sedež v Parizu in deluje na podlagi fran- coske zakonodaje. Vizija, poslanstvo in cilji Vizija CIRP je vzpodbujanje, promo- cija ter usmerjanje raziskav in razvo- ja na področju proizvodnega stroj- ništva ter vzpodbujanje in promocija sodelovanja med člani akademske- ga in industrijskega okolja, z name- nom prispevati h globalni ekonom- ski rasti in družbenemu blagostanju. Poslanstvo CIRP je razvoj medna- rodnega omrežja eminentnih razi- 7Ventil 23 /2017/ 1 PREDSTAVITEV skovalcev in industrialcev na najvišji ravni za ustvarjanje novih ter izme- njavo in delitev obstoječih znanj in spoznanj. Cilji akademije so: • Vzpodbujanje znanstvenega raz- iskovanja na področjih proizvo- dnih procesov, proizvodnih stro- jev in naprav ter njihove avtoma- tizacije, proizvodnih sistemov ter razvoja in izdelave industrijskih proizvodov. • Vzpodbujanje sodelovanja članov akademije pri raziskavah. • Ustvarjanje priložnosti za vzpo- stavljanje stikov in izmenjavo mnenj med člani. • Vzpodbujanje prenosa rezultatov temeljnih raziskav v industrijske aplikacije. • Vzpostavitev povratne povezave iz industrije glede njenih potreb in stanja njenega razvoja. • Publiciranje člankov, poročil in drugih tehničnih informacije ter organiziranje in sponzoriranje mednarodnih konferenc. Članstvo Temeljni element vsake akademske inštitucije so njeni člani. Članstvo v CIRP temelji na doslednih notranjih pravilih akademije in rigoroznem in dolgotrajnem izvolitvenem oz. iz- birnem postopku, ki zagotavlja naj- višje akademske standarde. Število članov je načrtno omejeno, zato da je zagotovljena odličnost in olaj- šana izmenjava neformalnih znan- stvenih informacij in vzpostavljanje osebnih stikov. V celoti ima CIRP trenutno okoli 600 članov iz 50 držav. Člani se delijo v štiri kategorije: • Redni člani (Fellow) so mednaro- dno priznani znanstveniki in so izvoljeni doživljenjsko. Predsta- vljajo jedro akademije in imajo vse pravice vezane na volitve in imenovanja. Število rednih članov je omejeno na največ 175 (število rednih članov v letu 2016: 160). Člani, ki so opravljali funkcijo predsednika akademije, posta- nejo po zaključku mandata častni člani (Honorary Fellow) (število v letu 2016: 18). Člani, ki se upo- kojijo, lahko pridobijo status za- služnega člana (Fellow Emeritus) (v letu 2016: 128), ki jim ohranja status člana, vendar izgubijo vo- lilno pravico. • Pridruženi člani (Associate Mem- ber) so priznani strokovnjaki s področja z velikim potencialom. Izvoljeni so za dobo treh let z možnostjo ponovne izvolitve. Njihovo število je omejeno na 150 (število v 2016: 144). • Korporativni člani (Corporate Member). Podjetja, ki se zanimajo za sodelovanje in podpirajo delo- vanje akademije, se lahko formal- no včlanijo v CIRP kot korporativni člani. Njihovo število ni omejeno, prav tako njihovo članstvo ni ča- sovno omejeno. V letu 2016 je bilo včlanjenih 167 korporativnih čla- nov. Njihovo število vsako leto narašča, saj številna podjetja ugo- tavljajo, da jim članstvo koristi. Predstavniki teh podjetij se lahko udeležujejo za javnost sicer zaprtih dogodkov, ki jih organizira CIRP. • Pridruženi raziskovalci (Research Affi liate) so mladi raziskovalci (do 35 let), ki na podlagi pova- bila mentorja (rednega člana) lahko sodelujejo pri dogodkih akademije. Imenovani so za ob- dobje treh let z možnostjo enega podaljšanja. V letu 2016 je imel CIRP 115 pridruženih raziskoval- cev. Gre za relativno mlado akci- jo akademije, skozi katero se želi odpreti vrata mladim, perspektiv- nim znanstvenikom. Organizacija Osnovne organizacijske celice CIRP so Znanstveno-tehnični komite- ji (Scientifi c Technical Committee – STC). Teh je deset in pokrivajo osnovna znanstvena področja aka- demije: odrezavanje (STC C), elek- tro-fi zikalno-kemični procesi (STC E), preoblikovanje (STC F), abraziv- na obdelava (STC G), stroji (STC M), inženiring življenjskega ciklusa in montaža (STC A), konstruiranje (STC Dn), proizvodni sistemi in organi- zacija (STC O), precizno inženirstvo in metrologija (STC P) ter površine (STC S). Poleg naštetih domenskih komitejev sta še dva, ki imata funk- cijo povezovanja, in sicer termi- nološki ter komunikacijski komite. Struktura osnovnih celic – znan- stveno-strokovnih in povezovalnih komitejev je prikazana na sliki 1. Poleg stalnih organizacijskih celic se lahko oblikujejo tudi začasne delovne skupine (Working Group – WG), navadno za obdobje treh let, ki obdelujejo specifi čne in v danem trenutku aktualne tematike. CIRP vodi predsedstvo, ki ga tvorijo predsednik, podpredsednik, izvo- ljeni podpredsednik (elect) in bivši predsednik. Njihov mandat traja Slika 1. Znanstveno-tehnični komiteji CIRP kot osnovne celice delovanja mednarodne akademije 8 Ventil 23 /2017/ 1 eno leto. Mehanizem rotacije je na- slednji: kot novi član vstopi v pred- sedstvo izvoljeni podpredsednik, ki naslednje leto prevzame funkcijo podpredsednika, nato predsednika in na koncu bivšega predsednika. S tem je zagotovljena kontinuiteta vodenja. V predsedstvu sta še glav- ni tajnik in tehnični sekretar. Pri upravljanju akademije sodeluje še Svet (Council), ki ga sestavlja šest rednih članov ter Senat, ki ga sesta- vljajo vsi nekdanji predsedniki aka- demije. Poleg tega ima akademija še nekatera druga telesa, kot so uredniški odbor, odbor za Taylerje- vo nagrado, odbor za nagrado ge- nerala Pierra Nicolaua, fi nančni ko- mite, odbor za volitve novih članov ipd. Celotna organizacijska struktu- ra CIRP je prikazana na sliki 2. Dogodki akademije Člani akademije se srečajo dvakrat letno na rednih dogodkih, ki jih or- ganizira CIRP. Vsako leto v februarju poteka v Pari- zu t. i. zimsko srečanje (Winter Me- eting). Ta dogodek je interne narave in je namenjen delu v sekcijah (STC in WG), v okviru katerih poteka iz- menjava informacij o aktualnem stanju na skupnih projektih, konfe- rencah, preglednih člankih ipd. Gre predvsem za konstruktivne diskusije o vsebinskih vprašanjih strokovnega PREDSTAVITEV Slika 2. Organizacijska struktura mednarodne akademije CIRP področja, novih tehnologijah in ide- jah, skratka, za pogovor o aktualnih vprašanjih in problemih razvoja zna- nosti na specifi čnih strokovnih po- dročjih, ki jih pokrivajo STC. Drugi dogodek, ki poteka vsako leto konec avgusta, je letna skup- ščina akademije (General Assembly – GA). GA poteka vsako leto drugje in se tako seli po vseh koncih sveta. Nepisano pravilo je, da mora biti GA vsako tretje leto organizirana nekje zunaj Evrope. Njena organizacija je v rokah lokalnih organizatorjev, ki se zelo trudijo, da organizacija uspe ne zgolj po znanstveni plati, ampak da ponudi udeležencem možnost spoznavanja lokalnih znamenitosti, običajev in kulinarike. Sam dogo- dek je razdeljen na dva dela (Part 1 in Part 2). Prvi del je konferenčni in je namenjen predstaviti najnovej- ših raziskovalnih dosežkov, ki so bili sprejeti v objavo v znanstveni reviji CIRP Annals. Drugi del je podoben sestankom v Parizu, saj poteka po- globljeno delo po sekcijah STC in WG. Del drugega dela je tudi for- malno zasedanje skupščine članov, v okviru katerega vodstvo poda letno poročilo, izvedejo se volitve novih članov in vodstva. Vodenje akademije pa za naslednje leto pre- vzame novi predsednik. Oba dogodka sta zaprta za javnost. Udeležijo se ju lahko člani ter va- bljeni gostje. Pri formalnem zase- danju skupščine in odločanju lahko sodelujejo le redni člani (fellows). Poleg navedenih dogodkov orga- nizira CIRP tudi številne konferen- ce, ki so strokovni dogodki najvišje kakovosti. Najstarejša med njimi je konferenca o proizvodnih sistemih, ki bo letos doživela 50. ponovitev. Publikacije Ena od pomembnih dejavnosti CIRP je publicistična dejavnost. CIRP izda- ja dve znanstveni reviji in sicer CIRP Annals – ManufacturingTechnology in CIRP Journal of Manufacturing Science and Technology (JMST). CIRP Annals je vodilna svetovna znanstvena revija s področja pro- izvodnega inženirstva, indeksira- na po SCI. Letno izideta dva volu- mna. Prvi vsebuje okoli 130–140 originalnih znanstvenih člankov, v katerih so predstavljene resnične novosti. Drugi volumen vključuje 10–12 preglednih, navadno kasneje zelo odmevnih in pogosto citiranih člankov, ki na izčrpen način podajo stanje in trende razvoja na speci- fi čnem, v danem času zelo aktual- nem področju. Revija CIRP Annals je odprta za objave, vendar lahko predloži članek v objavo le redni ali pridruženi član akademije, kar pomeni močen fi lter in kriterij ka- kovosti že na vhodu. Nadaljnji izbor člankov za objavo rigorozno izvede uredniški odbor ob podpori vodje tistega STC, kamor članek sodi. CIRP Journal of Manufacturing Sci- ence and Technology je mlajša revi- ja, ki se še uveljavlja na tržišču. Na- menjena je publiciranju temeljnih raziskav s področja proizvodnega inženirstva. Število strani tu ni tako rigorozno omejeno kot pri Analih, predložitev članka v objavo tudi ni pogojena s članstvom v akademiji. Poleg tega CIRP izdaja še speciali- zirane večjezične strokovne slovar- je CIRP Dictionaries of Prodution Engneering in enciklopedijo CIRP Encyclopedia of Production Engi- neering (CIRPedia). Vsi konferenčni zborniki konferenc CIRP se izdajajo kot periodika pod naslovom Proce- dia-CIRP. 9Ventil 23 /2017/ 1 PREDSTAVITEV Slovenci v CIRP Kljub majhnosti zavzema Sloveni- ja na zemljevidu CIRP pomembno mesto. V prvi vrsti gre zasluga za to pokojnemu profesorju akademiku Janezu Pekleniku, ki je postal član te prestižne akademije leta 1968. Zaradi svojega aktivnega delovanja je v CIRP opravljal številne funkcije. Predsedoval je dvema tehničnima komitejema in sicer STC G in STC S. Bil je tudi predsednik CIRP v letu 1979–1980. Organiziral je general- no skupščino akademije leta 1973 na Bledu. Bil je tudi soorganizator skupščine leta 1987, ki je potekala v Beogradu in Dubrovniku. Poleg tega je bil iniciator in soustanovi- telj konference CIRP o obdeloval- nih sistemih, ki ji je tudi dolga leta predsedoval. Bil je tudi prejemnik prestižne nagrade Taylor Medal, ki jo CIRP podeljuje mladim znanstve- nikom za izjemne dosežke. S svojim vplivom je prof. Peklenik odprl vrata v CIRP tudi svojim so- delavcem. Tako so postali v sedem- desetih letih pridruženi člani CIRP pokojni profesorji Polde Leskovar, Franc Roethel in Zoran Seljak. V osemdesetih sta postala pridružena člana tudi prof. Janez Grum in prof. Igor Grabec, ki je kasneje postal tudi redni član. V preteklem dese- Slika 3. Sodelovanje skupine prof. Govekarja z japonskim podjetjem DMG MORI in prof. Levyem iz Švice pri razvoju nove aditivne tehnologije. V sredini slike so dr. Makoto Fujishima, predstavnik korporativnega člana DMG MORI, prof. Gideon Levy in prof. Edvard Govekar, oba redna člana CIRP. V ozadju je naprava, ki nastaja kod plod skupnih raziskav in razvoja in ki obeta revoluci- onarno novost na področju 3D kovinskega tiska. tletju so se CIRP-u pridružili še prof. Karl Kuzman, prof. Alojzij Sluga in avtorja tega prispevka. Tako prof. Grabec kot tudi prof. Kuzman in prof. Sluga so ob upokojitvi izsto- pili iz akademije. Svoj čas smo imeli tudi korporativnega člana in sicer TECOS iz Celja. Zdaj ima Slovenija v CIRP dva redna člana (prof. Govekar in prof. Buta- la) ter dva pridružena raziskovalca (doc. Rok Vrabič in izr. prof. Franci Pušavec). Poleg navedenih je s Slo- venijo povezan tudi pridruženi član prof. Peter Krajnik, doktorand Uni- verze v Ljubljani, ki pa v CIRP zasto- pa barve Hrvaške. Tako stanje nas uvršča visoko na lestvici CIRP, seve- da glede na našo velikost in gospo- darsko moč. Naj ob zaključku poudarimo, da je sodelovanje s CIRP-om zelo po- membno in prestižno tako z aka- demskega kakor gospodarskega vidika, saj odpira vrsto priložnosti za navezovanje mednarodnih stikov, izmenjavo informacij, prenos znanja in raziskovalno-razvojno sodelo- vanje na globalni ravni. Uspešnim mladim raziskovalcem na področju proizvodnega inženirstva, ki se želi- jo uveljaviti na svetovni ravni, mora postati CIRP ciljna platforma za predstavitve in soočanje rezultatov svojega dela, bodisi v okviru sestan- kov CIRP in številnih konferenc ali pa v okviru publikacij CIRP. Menimo, da bi morala tudi slovenska proizvo- dna podjetja razmišljati o možnostih povezovanja in vključevanja v CIRP, saj jim lahko članstvo omogoči mre- ženje v globalnem svetu ter stike in sodelovanja z vodilnimi znanstve- niki, institucijami ter industrijskimi partnerji z vsega sveta. Številne iz- kušnje članov CIRP to potrjujejo. Na slikah 3 in 4 sta prikazana primera aktualnega sodelovanja slovenskih članov CIRP, ki nakazujeta možnost doseganja vrhunskih rezultatov sko- zi mednarodno sodelovanje. Vir [1] The International Academy for Producion Research, www.cirp.net Slika 4. Skupina prof. Butale sodeluje s skupino prof. Putnika iz Univerze Minho na Portugalskem pri raziskavah kompleksnih mrež, kot jih prikazuje slika. Rezultat je skupna objava članka Simulation study of large production network robustness in uncertain environment, CIRP Annals – Manufacturing technology, 64/1, 2015.