OBRTNI VESTNIK
Strokoonl list za pouzdlga In napredek obrtnlštua Draoshe bananine.
»OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40*— polletno	Din 20*— posamezna številka .. Din 1'—	Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1.	Nefranklrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponadski dovoljeni le • navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podrnžuici v Ljubljani 10.880.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 4. decembra 1931.	Štev. 47.
v
Štajersko obrtništvo -$a Čečene oGitne potnice
s\e$lh S Cetin} gradeč - dbtavogtad - ptevatje se je efotni&tvo enodusno i$leftCo ja Čečene potnice
V	nedeljo, dne 29. novembra t. 1. popoldne se je vršilo v prostorih gostilne Eichholtzer v Slovenjgradcu veliko obrtniško zborovanje, katerega nadvse častna udeležba je pokazala, kako postaja obrtništvo zavedno, saj so se udeležili tega zborovanja obrtniki celo oddaljenih krajev. Polnoštevilno so bile zastopane tudi vse vodilne organizacije po svojih zastopnikih. Imenoma naj navedemo obrtnega nadzornika g. Založnika iz Maribora kot zastopnika kr. banske uprave, g. Golčerja svetnika Zbornice za TOI in predsednika Zveze obrtnih društev v Celju s tajnikom g. Žabkarjem, g. Volka svetnika Zbornice za TOI in predsednika Obrtnega društva v Šoštanju, g. Horvata župana itd. iz Ljutomera, g. Pičmana kot zastopnika Zveze obrtnih zadrug in Obrtniškega društva v Ljubljani, g. Ponedeljka kot. zastopnika svoje zadruge, g. Kaca za Obrtno društvo v Dravogradu in navedli bi še lahko vež drugih zastopnikov.
Zborovanje je vodil zaslužni zadružni načelnik in predsednik Obrtnega društva g. Ivan Kassel iz Slovenjgradca. V njegovi osebi gleda obrtništvo nepristranskega in odločnega voditelja za splošne obrtniške interese. Po njegovem pozdravnem nagovoru na predstavnike oblasti in zastopnike strokovnih organizacij se je razvila prav živahna debata o obrtniškem zavarovanju, ki ga novi obrtni zakon predvideva kot obligatornega. V to debato so posegli tudi zastopniki oblasti in predstavniki organizacij in vsi so naglašali enotno zahtevo, da mora biti po zakonu določeno zavarovanje mojstrska bolniška blagajna res mojstrska v kateri naj ima obrtništvo svojo odločilno besedo. Nikakor pa obrtništvo ne želi to in že naprej odločno odklanja, da bi bilo obrtniško zavarovanje spojeno ali priključeno delavskemu zavarovanju, kar so še prav poseibno poudarjali gg. Golčer, Volk in Žabkar ter drugi.
Z velikim zadovoljstvom je sprejelo obrtništvo na znanje skorajšnje uveljavljenje novega obrtnega zakona, ki prinaša za obrtništvo prav mnogo novega in dobrega. Obširneje o njem sta poročala gg. Založnik in Pičman, za kar jima so bili zborovalci prav hvaležni.
Najbolj živahna in kot glavna točka dnevnega reda pa je bila razprava vprašanja skupnih ali ločenih zbornic. Kot prvemu govorniku v tej zadevi je bila ponudena beseda g. Pičmanu, ki je v jedrnatih besedah in dovolj odločno utemeljujoč objasnil dobro stran kakor slabo stran tako skupnih kakor ločenih zbornic. Med drugim je dokazal, da je edino pravilno, ako se sedaj obrtništvo (ko mu zakon daje svobodne roke o odločanju in nalaga naravnost dolžnost razpravljati in določati o tem vprašanju) izjavi za samostojno ločeno obrtno zbornico, katera edina daje obrtniku jamstvo, da bo obrtnik sam odločal o svoii usodi, da bo sam lahko imel uspešno kontrolo nad obrtniškim gibanjem in tudi odločilno besedo, ne pa kakor se je sodilo z njim dosedaj, ko je bilo obrtništvo prav za prav privesek drugih. V korist skupnih zbornic so govorili prav pohvalno in goreče gg. Golčer, Žabkar, Horvat in Volk, kateri
vsi so poudarjali, koliko dobrega je napravila zbornica v teku osemdesetih let za obrtništvo, kako skrbi zanj in koliko izdaja za razne dobrodelne namene. Naglašali so dalje ti govorniki, da se je bati v slučaju samostojne ločene obrtne zbornice, da bi romali prispevki, ki jih bo dalo slovensko obrtništvo za samostojno zbornico, v Beograd. Pa tudi o obrtniški usodi bi odločali v Beogradu.
S takimi prepričevalnimi besedami so hoteli odvrniti govorniki zborovalce od glasovanja za ločeno zbornico. Prav jim je prišlo tudi namerno zagotavljanje, da se samostojna obrtna zbornica ne bo mogla vzdrževati, češ, da nas sedaj podpirata trgovina in industrija.
Na vse te nejasne trditve g. Golčerja je odločno odgovarjal g. Pičman, češ, da ne odgovarjajo resnici. Dokazal je predgovorniku, da bi se samostojna ločena zbornica kot taka prav lahko sama vzdrževala, saj se je zbornica sama izjavila, da prispeva obrtništvo letno sko-ro milijon dinarjev. Dalje naglaša g. Pičman, da nikakor ne trdi, da skupna zbornica ni ničesar napravila v korist obrtništva, nasprotno, prav mnogo je napravila že, bila pa bi lahko mnogo več v osemdesetih letih, saj je v teh letih prejela naravnost ogromne milijone od obrtništva, ki je prejelo nazaj mogoče le polovico. Zadnji dve leti se sicer res malo več sliši, to pa zato, ker je odprto vprašanje sistema zbornic. Tudi slepomišenje z lansiranjem činjenice, da je obrtni odsek popolnoma avtonomen, je ovrgel g. Pičman. Ta avtonomen odsek bi bil namreč samo na papirju, v praksi o tem razpravljati pa je brezpredmetno, če bi tudi oni res hoteli popolno avtonomijo tega odseka, potem je to že samostojna ločena obrtna zbornica. Če bi plenum zbornice ne imel na ta avtonomni odsek nobene ingerence več, potem tudi za skupno zbornico nima tak odsek nobenega pomena več. Poznamo namreč postavko v zborničnem poslovniku, je dejal g. govornik, ki točno pravi, ako gre odsek predaleč, tedaj ima predsedstvo pravico tako vlogo zaustaviti — to se pa pri predsedstvu gotovo večkrat zgodi, da je šel odsek predaleč. Ovrgel je tudi g. Pičman trditve g. Golčerja, češ, da postanemo v slučaju izvojevanja samostojne ločene obrtne zbornice ekspozitura Beograda, najsi bo to glede prispevkov ali pa glede odločanja obrtniških zadev. S tem in podobnim se je obrtništvo do zadnjega slepilo in je na žalost tem zavijanjem tudi nekaj obrtniških voditeljev nasedlo, namesto, da bi šli ti med obrtništvo in bi mu razodeli resnico. Danes imamo v rokah obrtni zakon — najmodernejši lahko rečemo v primeru z obrtnimi zakoni drugih držav — in danes se ne more več tako slepomišiti, kajti novi obrtni zakon predvideva popolno avtonomijo. Obrtništvo v vsaki banovini naj samo odloča in treba mu .ie povedati samo resnico. Če bi se razni neobrtniki preveč ne vmešavali vanj, potem bi bilo obrtništvo že lahko zdavnai složno. Slovensko obrtništvo je zadovoljno in hvaležno kr. vladi in srbskim tovarišem, ki so pripomogli do ta- I ko modernega zakona v- korist obrtništva. Zakon nam daje osnovno pravico, da v lastnih vprašanjih, ustanovah in organizacijah odločamo obrtniki sami.
Govornik poudarja dalje, zakaj se pa ravno pri vprašanju zavarovanja kažejo zagovorniki skupnih zbornic solidarne z nami, da ne bi se naše zavarovanje ne spojilo z delavskim. Saj je vendar njih geslo »V skupnosti je moč«. Morda zato, ker tam ne sedijo na stolčkih isti gospodje kakor pri Zbornici za TOI. Govornik poudarja, da je obrtništvo s frazami že prenasičeno in da je treba dejanj. Obrtniku še ni dovolj, če ima samo lep zakon in poslovnike, katere obračajo neobrtniki, pač pa naj jih obrtnik sam uredi, ker le tedaj pride vse to do izraza. Za vsa izvajanja g. Pičmana, ki mu jih ni mogel nobeden ovreči, je bilo obrtništvo vidno hvaležno in so ga zborovalci med govorom opetovano prekinjali z živahnimi ovacijami, ki so bile živ izraz, da obrtništvo na štajerskem do danes ni bilo pravilno informirano in hoče zdaj vedeti resnico, kot je imelo to priliko na nedeljskem zborovanju. Z največjim navdušenjem so zborovalci glasovali za samostojno ločeno obrtno zbornico.
Mi smo vedno trdili, da je štajersko obrtništvo zadosti zavedno in razsodno in da mu je le treba povedati resnico in tudi ve sedaj, da bo po svojih željah le v samostojni obrtni zbornici lahko zadostno vpoštevano. Zelo živahno gibanje za samostojne ločene zbornice se vrši v Mariboru in drugih krajih zelenega Štajerja in s tem lahko trdimo, da so nam ločene zbornice že kot gotova stvar zasigurane. To nam daje tudi jamstvo, da se bode jugoslovansko obrtništvo med seboj potem lahko bolje upo-znalo, kar bo seveda tudi za državo samo velevažnega pomena. H koncu bodi še omenjeno, da je pokazalo obrtništvo na nedeljskem zborovanju tudi precejšnje nezadovoljstvo s sestavo novoimenovanega zborničnega zastopstva in si želi svojih zastopnikov v obrtnem odseku.
V Dravogradu se je vršilo 15. XI. veliko obrtniško zborovanje, ki je bilo tudi polnoštevilno obiskano. Obravnavala so se na tem zborovanju vsa važnejša obrtniška vprašanja. Najvažnejše je bilo seveda vprašanje sistema zbornic in so se zborovalci enodušno izjavili za samostojno ločeno obrtno zbornico. Lepo uspelemu zborovanju, ki ga je priredilo Obrtniško društvo, je predsedoval neumorni predsednik g. Kac.
Dejstvo je — in to prav razveseljivo dejstvo, — da na Štajerskem prodirata in zmagujeta vedno bolj spoznanje in obrtniška zavest, ojačena s solidarnostjo. Sleheren obrtnik bo vesel teh poročil, zakaj stavba obrtniške solidarnosti in obrtniške osamosvojitve se bliža svoji dovršitvi.
Hrvatsfio oBttniitvo ima $agotov£jeno samostojno ofotno potnico
Pred dnevi nas je obiskal ugledni hrvatski obrtniški voditelj g. Miloševič, ki nam je podal prav zanimiva poročila.
V	naših dnevnikih, je naglasil med drugim, se vedno bolj poudarja, da ostane hrvatskft obrtništvo edino za sistem skupnih zbornic, kakršna je sedaj v Zagrebu in v Ljubljani. Resnica pa je, da se je hrvatsko obrtništvo izreklo z vsemi svojimi organizacijami in istotako članstvo v obrtnem odseku skupne zbornice, (ki je še zastopano po svojih organizacijah) za samostojno ločeno obrtno zbornico in je s tem že prineslo zagotovilo po zakonu predvideno o ločenih zbornicah. G. Miloševič nam je tudi objasnil, da se sedaj že v skupni zbornici ! vse pripravlja na razdružitev in se vrše že dela za predpriprave za reorganizacijo po novem zakonu. S tem činom je prišlo obrtništvo do onega cilja, po katerem je hrepenelo in se borilo zanj.
Vsem včlanjenim $a drugam p pojasniCo
Načelstvo Zveze obrtnih zadrug je prejelo dopis od mestnega načelstva v Ljubljana pod št. 26888^31-1:
»Mestno načelstvo opozarja na podlagi § 127 obrtnega reda zvezna in zadružna načelstva, da so po § 119 c obrtnega reda za oddajo izjav sploh, tedaj tudi n. pr. za oddajo izjav glede skupnih ali ločenih obrtnih zbornic, pristojni le pravilno sklicani zvezni ali zadružni občni zbori, ne pa načelstva sama. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. novembra 1931. Načelnikov namestnik Dr. Rupnik 1. r.«
Ravnokar smo pa prejeli okrožnico obrtnega odseka ZTOl, ki jo je podpisal g. podpredsednik in načelnik obrtnega odseka Engelbert Franchetti s priloženim formularjem, katerega naj posamezna načelstva izpolnijo in vrnejo ZTOl v Ljubljani do 9. decembra 1931. Okrožnica navaja samo dobre strani dosedanje skupne zbornice in kratkomalo zahteva, da naj se vsa načelstva izjavijo za skupne zbornice. Iz prednje okrožnice Mestnega načelstva v Ljubljani in sreskih načelstev je pa razvidno, da so za podajanje izjav glede skupnih ali ločenih zbornic merodajni le redni ali izredni pravilno sklicani občni zbori posameznih zadrug. Dokaz temu je, da se zbornica ozir. zbornični današnji aparat preveč eksponira in zahteva od zadružnih načelstev samih nekaj protizakonitega.
Nimamo namena polemizirati z Zbornico, vsekakor pa svetujemo zborničnemu aparatu in funkcionarjem, da naj s svojimi okrožnicami prenehajo, ker tukaj naj se da prosto voljo obrtništvu ne da se izsiljujejo kakršnekoli izjave od strani Zbornice. Odločanje naj se prepusti prosto obrtništvu, da izglasuje kot se glasi okrožnica mestnih in sreskih načelstev, na občnih zborih, kateri edini so upravičeni odločati o usodi skupnih ali ločenih zbornic.
Že v zadnji naši okrožnici smo izrazili željo, da naj se v ta namen skličejo in vršijo širša zborovanja, na katerih naj govore tako zastopniki, oziroma poborniki enega sistema zbornic, kakor tudi poborniki drugega sistema zbornic. Le na ta način bo moglo obrtništvo dobiti zadostne informacije o koristih skupne zbornice kakor tudi o prednostih samostojne ločene obrtne zbornice in bo tako izvedelo resnico ter lahko svobodno po treznem preudarku odločalo.
Zveza poziva zato vse zadruge, da se ravnajo le po navodilih okrožnice mestnih in sreskih načelstev!
Siadtuga &oi»o-č\fkosii-kar}evt pie&fiatjev in ii-eatjev p Jj upijani se je s&etaj eneduine i$xeftia $a ieeene otittno $iotniee
V	sredo, dne 2. decembra t. 1. se je vršil sestanek Zadruge sobo-črkoslikar-jev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani, katerega sestanka se je vabljeno članstvo udeležilo v tako velikem številu, da je taka udeležba na malokaterem občnem zboru. Razpravljalo se je o važnih obrtniških vprašanjih in najživahnejša točka je bila ravno vprašanje sistema zbornic. Obrtništvo je splošno priznavalo, da so za obrtništvo koristne edino le samostojne obrtne zbornice, zato se je tudi članstvo pri glasovanju izreklo eno-dušno za samostojno ločeno obrtno zbornico, če izvzamemo le dva člana, ki sta se glasovanja vzdržala.
Značilno je namreč, da se je načelstvo imenovane zadruge še pred kratkim izreklo za skupne zbornice, pri širšem sestanku, ko pa je bilo zadostno obojestransko informirano, pa vztraja odločno na ločenih zbornicah.
Taki slučaji se ponavljajo sedaj tudi pri drugih zadrugah, ki so se še prvotno izrekle za skupne zbornice, to pa le radi tega, ker niso bile zadostno in pravilno poučene. Zdaj, ko je bil obelodanjen novi obrtni zakon, pa je obrtništvo izprevidelo, da so bile vsemogoče poprejšnje trditve neutemeljene in nima sedaj obrtništvo nobene bojazni več, da bi ga podjarmil Beograd, kar je bil prej »šlager« nekaterih neobrtnikov. Sklepi sestanka Zadruge sobo-črkoslikarjev. pleskarjev in ličarjev naj bodo svetal zgled vsem ostalim zadrugam!
Konstituiranje nove zbornice za TOI
(Nadaljevanje.)
Od podeželskega zavednega obrtnika iz štajerske:
&a ieeene gierniee
Novi obrtni zakon predvideva — kakor je poročal že Obrtni Vestnik v svoji zadnji številki — da ostane sestava zbornici ista kot dosedaj, izvzemši ako se zadruge izjavijo tekom najdalje 1 leta za razdružitev istih.
Ker je sestava obrtnega odseka zbornice za TOI v Ljubljani taka, da je več kot gotovo, da bode isti zastavil vse sile za ohranitev status quo — glej Rebeko-vo okrožnico — je nujno potrebno, da se pokrene od strani pobornikov za ločene zbornice energična akcija med obrtništvom za dosego tega cilja.
Zato predlagam sledeče:
Nemudoma se naj stopi v stik z vsemi vplivnejšimi in zmožnimi tovariši po deželi kateri stoje na našem stališču, se jim dostavi potreben materijal za pobijanje nasprotne propagande, ter se jih pozove, da delajo v svojem okolišu — zadrugi — za našo stvar. V krajih pa, kjer ni delavoljnih ali pa ne delazmož-nih ljudi, naj se skličejo sestanki osobi-to po večjih obrtniških centrih, industrijskih krajih, mestih, trgih, pa tudi po vaseh, na katero naj se pošlje zmožni govornik, kjer se naj ljudi informira zakaj hočemo ločene zbornice. Osobito po bivšem štajerskem se da še mnogo doseči, kajti tudi tu je obrtništvo na naši strani, osobito po deželi. Pač pa se razni generali boje za svoje stolčke.
Predvsem mislim, da naj bi se dostavili vsem našim ljudem računski zaključki zbornice za trgovino, obrt in industrijo 10 let nazaj s kolikor mogoče točnimi računi, koliko je obrtništvo za zbornice letno prispevalo in kaj se je za obrtništvo izdalo. Kajti navajati samo vsote iz zadnjih 2—3 let, kot to delajo poborniki skupne zbornice, se pravi metati ljudem pesek v oči. Le s primerjavo prejšnjih let stopi jasno pred oči kako se nas je zapostavljalo.
Koliko pa lahko naredi en dober govornik, naj pokaže naslednji slučaj: Neka obrtna organizacija v našem srezu je že leta 1928 sprejela sklep, da se izjavi za ločene zbornice. Lanskega leta se je občnega zbora udeležilo par zvezinih in zborničnih funkcijonarjev, ki so dosegli večino glasov za slabo donešeno resolucijo, medtem seveda tudi za skupne zbornice. Na letošnjem občnem zboru pa je bila zopet sprejeta resolucija za ločene zbornice, in to zopet pod utisom govornika, kateri je to stališče zagovarja1-
Ponavljam, da je mišljenje večine obrtnikov, da nimamo v skupni zbornici zadostne zaslombe. Za skupne zbornice se bore le takoimenovani voditelji, kateri se boje, da bodo pri ločeni zbornici odžagani, s tem pa nehote sami sebe izpodkopavajo!
'Govori lii so še zbornična podpre/d-isediniika gg. Konrad Elsbadher in E. Franchetti ter p/redki dni k Zveze trgovskih gremijev Jos. Kavčič, na kar. se je prešlo k dragi* točki dnevnega Teda:
Konstituiranje zborničnih odsekov in volitev funkcijonarjev.
Ro predlogu 'predsednika /Ivana Jelačina so bili isoglakmo izvoljeni naslednji gg. zbornični člani:
V finančni odbor sta bila izvoljena od vsakega odseka po dva člana in sicer za trg. odlsek: gg. Stane Vridmar, trgovec iz Ljutoltjaine in Ferdo Pinter, .trgovec iz /Maribora; za obrtni odsek gg. Fran Kavčič, gostilničar iz Ljubljane in Jakob Zadravec, lastnik mlina v Središču, ter za industrijski odsek gg-.ing. Jože iJelenc, stavbenik v Mariboru ter Franc iHeintichar, limdustrijalec v 'Ljubljani.
Za padinačelnike v treh odsekih so bili izvoljeni: za trgovski odsek g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgov, gremijev v Ljubljani, za obrtni odsek g. Jakob Zadravec, lastnik mlina s Središča dn za podnačefoika industrijskega odseka g. /Anton Krejči, direktor tvornioe za* dušik v 'Rušah.
Za pregledovalca računov je bil za trgovski odsek izvoljen g. Josip Lavtižar, trgovec in župan v Kranjski gori, za obrtni odsek g. Milko Krapež, urarski mojster v Ljubljani .ih za Industrijski odsek 'g. 'Ignacij Florijančič, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani.
Za člane odseka za obrtno pospeševanje so bili v širšo upravo izvoljeni vsi člani predsedstva, vsi člani obrtnega odseka im od trgovskega odseka g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih 'gremijev v Ljubljani ter od industrijskega oidiseka g. Anton Krejči, direktor 'tvornice za dušik v Rušah im g. Franc Sirne, tovarnar v Kranjiu. 'V ožji izvrševalni odbor odseka za obrtno pospeševanje pa gg. Ivan Jelačin ml., Engeilbert Franchetti1, Jernej Gol-čar, sodar v Celju, Josip Rebek, Ljubljana, Josip J. Kavčič, Ljubljana, in Franc iSirc iz Kranja.
Sledil so nato referati:
O določbah novega obrtnega zakona glede nastopa .in izvrševanja olbrtov’ije poročal zbornični tajnik g. dr. Pretnar. Iz njegovega poročila posnemamo:
Vsega z novim obrtnlim zakonom sitoar nismo dosegli, kar smo od njega pričakovali, vendar je pa treba priznati. da je zaikom talk, da nudii legalnemu obrto vam ju zaščito, kakršne v večjem obsegu me nudi noben obrtni zakon (tujih držav. Novi obrtni zakon predelava sistematično tvarino, ki je billa doslej v naši obrtni zakonodaji .raztresena po /raznih zakonih in nared-bah. Izvrševanje domačega obnta je zelo 'omejeno. Obrtna pravila se dele v-dve glavni skupini: na obrte, v katere je potrebno pooblastilo (dosedanji obrtni list) lin na obrte, za katere je potrebno dovoljenje (doslej koncesija).
iSploišni po/goji za nastop obntov so v glavnem enaki, kakor po naših dosedanjih obrtnih predpisih. So pa nekatere važne izpremembe Itn važnejše novosti. Inozemci morajo imeti v splošnem dOvodjenje bana, inozemske delniške družbe in zadruge pa dovoljenje trgovinskega miniistra. Obrti se morejo redoma izvrševati /tudi po poslovodji. Prehod od enega na drugi sorodni obrt je mogoč, če dotičnik položi mojstrski izpit. Novo glede fconeesljoniira-nih obrtov je, da je za večje število teh obrtov predpisana položitev kavcije. Pravica za izvrševanje obnta preneha v priiimeru smrti, ako se obrt ne nadaljuje na računi vdove, odnosno otrok, z odjavo, z odvzemom, s končno razprodajo, v primeru, da se obrt l ne začne v roku enega leta, al če se za ! to dobo prekine obratovanje. Pridob-i bjene pravice ostanejo v veljavi tudi I potem, ko stopi v veljavo novi obrtni i zaikom. To velja tako za lastnike obrtov, kakor za njihove zakupnike.
Nato je poročal tajnik dr. Ivan Pless o socijalno-polltičnih določbah novega zakona o oibrtih. Uvodoma' je omenil, da so fcompilatomjii novega obrtnega zakona pri izenačenju obrtno-pravnih predpisov pokazali v polni: meri stremljenje, da izenačijo in v čim večji meri spravijo v obrtni zakon tudi socijalno-politične predpise, kii se tičejo oldnoša-jev med obrtniki, 'trgovci in industrijci ter pomožnim osebjem. Sprejeli so v zakon cel niz določil, ki so billa doslej /raztresena v /raznih zakonih, maredbaih in uredbah. Od velikega kompleksa so-aijalno-paUtionih določb, katere vsebuje novi obrtni zakon, se je dr. Pless dotaknil vseh najvažnejših, ki vsebuje-
jo kako novost ali spremembo dosedanjega stanja. Govoril je o novih določbah za odpiranje in zapiranje obrato-vališč, nadalje o. določilih glede službene pogodbe, (kolektivnih pogodb in novih, važnejših dbločil za ureditev službenega razmerja med delodajalci im delojemalci.
Z zanimanjem je zbornica sledila referentovemu poročilu o novi ureditvi 'službenega /razmerja med delodajalci /ter trgovskim /iin ostalim višjim pomožnim osebjem, zlasti o novih odpovednih rokih, konkurenčni prepOvedli, odpravninah itd'. /Zanimivo je bilo zlasti poročilo o 'Obveznem socijalnem zavarovanju Obrtnikov in trgovcev. Referent /dr. /Pless je posebno podčrtal, da bo /morala zbornica k posameznim vprašanjem, ki so odprta ih prepuščena ministru, odhosno: banu v rešitev, zavzeti /svoje 'stališče itn 'staviti konkretne predloge, da se uredijo tako kakor zahtevajo iimtere/sii našega gospodarstva.
Ob koniou ije poročal dr. Pless še o ■novih določbah glede
ambulantne trgovine in zbiranja naročil po potnikih
ter /o predlogih, ki, jih bo treba staviti, da se sedanji težki položaj domačega naseljenega trgovstva v čim večji meri zaščiti.
Poročilo je sprejela /zbcimica z živahnim /odobravanjem na znahje.
O odredbah o zaščiti domačega dela in podjetnost!
v novem 'Obrtnem redU je rejenka! fconoepbni adjunkt ig. dr. Koce. Uvodoma je 'postavljeno načelo, da morajo /država in 'samoupravna telesa za svoje potrebe naročiti Obrtne .in/ industrijske pro/izvOde, ki se izdelujejo doma, praviloma isamo pri domačih podjetjih. Isto tako morajo država in samoupravna telesa in nljih zavodi in ustanove izvrševati dela, katerih pogoje urejuje ta zakon in ki gredo na račun države, odnosno njenlilh ustanov, samo po domačih podjetjih. Podjetja1 pa, ki izvršujejo ta /dela, morajo ipmi tem uporabija-./ti materijal, ki je izdelan v državi. To načelo pa je vslabljeno s tem, da sme izjeme od njega dovoljevati v izrednih primerih 'trgovin/siki minister, odnosno ako /gre za dela tudi še minister za so-ciijalno politiko.
/Zelo važna je odredba, da se računi o izplačilu /nabav, odnosno izvršenih del morajo e/fektuiratii, čim so predmeti, Odnosno dela, licitacije (izvršeni ih po pristojnih organih prevzeti. Ako se 'izplačilo ne izvrši v roku treh mesecev, mora plačati država zakonite zamudne Obresti, državni organ, ki je zakrivil /zamudo, 'pa Odgovarja rnate-•ršjelno /in /disciplinsko. Tu pogrešamo določb glede /dolžnosti prevzema blaga po dUžavi, kar mora storiti pravilnik. Isto tako važne so odredbe, ki bodo /določile samo proceduro vršenja licitacij.
Države, hi so še včeraj zastopale načelo svobodne trgovine, so začele /tekmovati z zvišanjem oatrin.
Uvoz je treba, zlasti ako je nepotreben, ,na vsak način zmanjšati. To je v interesu nas vseh, ker se s /tem denar doma izrabi v poživitev našega gospodarstva. Tudi leto/s smo v trgovini z 'Avstriljo za 56 mi/liijanov Din pasivni. Kljub temu se je Avstrija s svojo devizno /naredbo upala ovirati naš uvoz in rti dajala importerjem našega blaga na /razpolago deviz za plačilo naših faktur. PaSivmi pa smo, ker uvažamo iz Avstrije 'take izdelke, ki bi jih v /veliki mn/ožini lahko pogrešali, deloma /pa kje drugod naročali.
iH koncu svojega govora je g. referent /omenil, da gre sedaj ponovno v skoraj vseh državah Evrope val agitacije za kupovanje domačih izdelkov. Zlasti v /Anglijii se je baš te dni z ozirom na bližajoče se praznike razvila cela .propagandna vojna za /nakup domačega blaga. Jasno je, da tudi mi moramo 'spoštovati delo naših rok. Prav je torej, ako se pričakuje od nas, in to od vseh, tako od oblasti in državljanov, da gremo po potih, ki nam jih je začrtal zakon in se tudi v praksi ravnamo po .načelu svoji k svojim.
(Nadaljevanje prihodnjič).
MLAD URARSKI POMOČNIK
z lastnim orodjem, želi premeniti mesto.
Naslov: IVAN MANDELC,
urarski pomočnik,
RADOVLJICA.
Ha) je	no?
Cene tujemu denarju. Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog/56.20 Din; v devizah: 1 dolar za 56.40 do 56.57 Din; 100 francoskih 'frankov za 221.38 do 222.04 Din; 100 češkoslovaških kron za 167.69 do 168.19 Din; 100 italijanskih lir za 288.36 do 294.36 Din; Vojna škoda se je trgovala po 277 do 280 Din; investicijsko pa 65 do 67 Din.	  —
Sejmi. 7. decembra: Sevnica, Dobrna, Vuzenica, Luče, Borovnica, Brezovica, Murska Sobota, Žužemberk, Bohinjska Bistrica; 9. decembra: Dobova, Mihalo-vec, Sv. Lovrenc pri Prožinu, Mokronog, Vremske Gorce, Metlika; 10. decembra:
Št. Jurij ob južni železnici.
Enotna tarifa za zavarovanje proti požaru. Izvrševalni odbor Zveze zavarovalnih zavodov je imel v Beogradu seje, na katerih se je razpravljalo o številnih požarnih škodah, ki so v zvezi z gospodarsko krizo. Sklenjeno je bilo, da se premije zaradi tega ne smejo zniževati. Določena je bila enotna tarifa, ki se je morajo držati vse včlanjene zavarovalnice.
Koliko alkoholnih pijač popijemo v državi? V vsej državi popijemo alkoholnih pijač za skoro štiri milijarde dinarjev. Po nedavno objavljenih podatkih smo popili lani v naši državi 66,000.000 litrov žganja v vrednosti 1,320.000.000 dinarjev, 240 milijonov litrov vina v vrednosti 1 milijarde 200 milijonov dinarjev in 310 milijonov litrov piva v vrednosti 1 milijona 240 tisoč dinarjev. Skupna vrednost pijač znaša 3 milijarde 760 milijonov dinarjev. Ogromna je ta vsota, ako pomislimo, da ne znašajo na primer izdatki prosvetnega ministrstva za vse šole, knjižnice, znanstvene zavode, gledališča in podobno niti ene milijarde dinarjev. Koliko koristnega bi se lahko za zapite milijarde napravilo v državi!
Državni dohodki Jugoslavije v prvih sedmih mesecih proračunskega leta 1931-32 so nesli 450,600.000 Din, lani v istem času 509 milijonov dinarjev. Letošnji proračun je predvideval 468 milijonov dinarjev.
Format opeke v Jugoslaviji bo od 1.
januarja 1932 naprej 25X12 in 5X5.5 centimetrov in se bo leta 1932 izdelovala le opeka tega formata. Dosedanji formati se bodo pripustili le za poprave in za prigraditve.
Film v službi narodnega gospodarstva.
V	prostorih Centralnega presbiroja v Beogradu se je vršila v petek 27. m. m. ustanovna skupščina zadruge za gospodarski film. V zadrugo je vpisanih 500 zadružnih deležev. Za predsednika upravnega odbora je bil na tej skupščini izvoljen dr. Juraj Tomičič, šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. V upravnem odboru je tudi generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani gosp.
I.	Mohorič. Zadruga bo začela delati šele potem, ko zbere zadostno število deležev. Na zborovanju so ugotovili veliko zanimanje za delo zadruge tako pri prisotnih kakor pri številnih drugih uglednih gospodarstvenikih iz vse države.
Preselitev celjske katastrske uprave.
Katastrska uprava v Celju se je v ponedeljek 23. it. m. preselila iz dosedanjih prosto/nov v drugo uadstrapje Poštnega /poslopja. Vhod v nove prostore katastrske uprave je s Cankarjeve ceste.
Zvišanje zavarovalne premije pri OUZD in znižanje podporne dobe od 12 na 6 mesecev Od dne 1. decembra tega leta je po odredbi ministra za socijalno politiko in narodno zdravje bolniško zavarovalna premija za ljubljanski Okrožni urad zvišana od 6 na 6.5 odstotka, za ostale urade pa do 7 odstotkov. Tedenski bolniški zavarovalni prispevek se tako v najvišjem mezdnem razredu zviša od. Din 17.28 na Din 18.72, od česar odpade na zavarovanega delavca Din 10.61 namesto preje Din 9.94. Odredbo utemeljuje ministrstvo s težko krizo, v kateri se vsled splošne gospodarske krize nahaja tudi bolniško zavarovanje. Celotno zvišanje bo doseglo eno dvanajstino sedanjih prispevkov ali okroglo 3 milijone dinarjev letno.
Od istega dne dalje ie najdaljša podporna doba v bolniškem zavarovanju znižana od enega na pol leta. To znižanje ima veljati za čas trajanja sedanje finančne krize.
Za zavarovance pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani se prispevki niso zvišali.
Z9NA15KA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0. d. potfružfliCd Ljubljana
Telefon Stev. 30—20.
Centrala: BEOGRAD
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje.
Dunajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Glavna podružnica: ZAGREB
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Račun poitne hranilnice Stev. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. IzvrSuje vse ostale bančne posle.
Ne smemo pa šteti zakonodajavcu v zlo, ker je za ustanovitev kolektiv«
f Bitenc (Paolo
ne rodbinske vzgoje z mojstrsko nujno potreben — lahko rečemo — nenado-
	
Obrtniški	
PLES	
se bo vršil v soboto	
16.	
januarja 1932	\\m^m
v Kazini	II ■■Mi
■M. Malovič, mizarski mojster Novo mesto:
Za kolektivne ali strokovne zadruge!
Na kratko dobo sedanjega časa je stavljeno to vprašanje. Izkušnja nam kaže to predvsem v Sloveniji: za in proti. Naj v triintridesetletni dobisVo« jega sodelovanja na zadružno obrtni« škern polju na Dolenjskem — v No« vem mestu — podam svoje mnenje! Blagopokojma ces. svetnik Murnik — bivši tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo — je 1. 1898. posta« vi] prvi temenj za ustanovitev kolek« tivne zadruge v Novem mestu za sod« Ai okraj novomeški. V to zadrugo so spadale vse obrtne stroke: rdkodel« ski, dopuščeni in koneesijonirani obr« ti, izvzemši gostilničarjev. Naj večje preglavice so delali novoustanovljeni zadrugi mlinarji in žagarji, ki pa so bili v nekaj letih izločeni. Pravega uspeha tudi pozneje ni moglo zadruž« no načelstvo doseči, to pa ne zaradi tega, ker je zahtevala ena strokovna panoga, da se uvede zanjo kaj korist« nega v smislu obrtnega reda, in so ugovarjale druge stroke temu, češ, da se ostale ne bodo žrtvovale v korist posameznih strok. Posledica tega je bila, da so se mizarji prvi oglasili, da se odločijo iz kolektivne zadruge in ustanove lastno strokovno zadrugo. Ta je bila 1. 1908. v resnici ustanovljena. Kmalu je sledila njenemu zgledu čev« ljarska, ki je bila razširjena na ob« močje celega okrajnega glavarstva.
Po vojni je bil razid še bolj viden, ko so prvim sledile še: krojaška, ko« vinarska in mesarska stroka, tako, da je vstopalo po ustanovitvi raznih stro« kovnih podeželskih zadrug pod ime« nom Deželna zadruga v te veliko šte« vilo obrtnikov posameznih , strok. Obrtnikov namreč ni bilo toliko po številu, da bi se izplačalo za vsako pa« nogo obrta ustanoviti svojo lokalno zadrugo; pri tem mislim predvsem na brivce, urarje, dežnika rje in razne dru« ge obrtnike. V kolektivni zadrugi pa je danes včlanjenih le še prav malo članov. Vse osamosvojene zadruge de« lujejo sedaj z največjim uspehom v korist svojih članov, kar pa zavisi le od načelstva, če so v njem zastopani možje na mestu.
Vse to pa, kar velja za Dolenjsko, velja za vso Dravsko banovino, nam« reč, da se posamezne obrtne stroke izločujejo iz kolektivnih zadrug ter si snujejo lastne strokovne zadruge. Pravo čudo je, da v večjih krajih kot je n. pr. Kranj, še obstoja kolektivna zadruga v kateri so še danes včlanje« ne vse stroke razen onih, ki so v de« ielskih zadrugah. Ne samo to, še več drugega bi lahko navedel proti temu, da bi se razpustile strokovne zadruge in ustanovile brezplodne kolektivne zadruge — kakor določa naš novi obrtni zakon.
nih zadrug. Ima pač gotovo svoj po« men ta celotni obrtni zakon, ki je enoten za vso državo, predvsem za ti« ste kraje, kjer ni obrtni stan dovolj razvit, ne pozna reda in nima stanov« ske zavednosti do organizacije. Baš . tam so v prvi vrsti potrebne kolek« tivne zadruge, da prično orati ledino na obrtnem polju. Saj je bilo v Slo« veniji pred 30 leti podobno in so še danes potrebne kolektivne zadruge tam, kjer ni stanovska zavednost do« volj jaka. Zato moramo v novem za« konu pozdraviti določbo, da se ustano« ve kolektivne zadruge tam, kjer jih danes ni. Srbski obrtni zakon iz leta 1910. se nanaša le na bivšo Srbijo, a novi pa na vse pokrajine nove Jugo« slavije. Smemo pa pričakovati od ko« lektivnih zadrug, kjer te danes še ne obstoje, gotovih koristi za ves obrtni stan; ker le stanovska zavednost si bo skušala doseči vse ono, kar ji je v korist. Iz tega vidika se bodo iz kolek« tivnih zadrug ustanovile počasi stro« kovne; zgled jim bode pri tem Slove« nija.
Novi zakon vsebuje tudi določbo o j udruženju v okrožju, srezih in posa« meznih okrajih n. pr. večjih mestih in industrijskih krajih, da se ima tam vpeljati to udiruženje. Nekaj sličnega je imel tudi avstrijski zakon o zadruž« niih zvezah (§ 130 c). Še bolj jasno pa je določeno to v § 130 i, ki je veleval, da se zamore ustanoviti okrajna zve« za, če so le tri zadruge za to. Ta važ« na določba iz avstrijskega zakona nam v novem zakonu — zakonodajalec di« relktno ukazuje — daje dolžnost udru« zevanja, kar moramo odobravati z največjim zadoščenjem.
Novomeški srez šteje 7 zadrug, te so: kolektivna, mizarska, čevljarska, krojaška, kovinarska, mesarska in go« stilničarska; vse s sedežem v Novem mestu. Navedene zadruge stremijo že par let za tem, da bi se ustanovila okrajna zveza, ki naj bi imela skup« nega tajnika, ki je verziran v obrtnih zadevah, poznanju obrtnega zakona in njegovih predpisih. Vsaka zadruga bi se po skupnem tajniku vodila zase, tajnik pa bi imel tudi nalog prisostvo« vati vsem sejam, voditi vse sezname in blagajno pod nadzorstvom posa« meznih zadrug in njihovih načelstev. Vsa važna obrtna, stanovska in go« spodarska vprašanja, ki so v občo obrtniško korist, naj bi se v takozva« nem zadružnem udruženju razmotri« vala na skupni seji vseh zadružnih na« čelnikov. Sklepi bi se predložili potem banovinski zvezi obrtnih zadrug, obrt« nim oblastvom, posebno pa Zbornici za TOI. S to novo izpopolnjeno orga« nizacijo pridemo do enotnega delova« nja. Posamezne zadruge bodo razbre« menjene v tajniškem poslovanju, po« slovanje se poceni in uvede se enoten red za vse zadruge po strokah. En pi« sarniški prostor bi zadostoval za vse zadruge, dočim vsaka posamezna stro« ka tega ne more vzdrževati. Glavno pa je pri tem to — in sicer pri spre« membi 'načelstva pri posameznih za« drogah —, da so s temi funkcijami po« čaščene le zanesljive osebe, brez ozi« ra na to, so li zmožne voditi tajniške posle ali ne. Glavno je, da je na čelu takega načelstva mož poštenjak in vreden zaupanja vseh. Strokovnjak mora biti, kar je umljivo, v tisti obrti, ki jo zastopa. Res je,'da se'mojster obrtnik ne more danes toliko ukvar« jati z organizacijo, kolikor ona terja dela, ker bi moral domala ves čas žrt« vovati izključno v korist organizacije. Taka zahteva s strani članov bi bila tudi nesocijalna. To je tudi eden glav« nih vzrokov, da ne donašajo zadruge onih koristi, ki jih posamezni člani od njih terjajo ali pričakujejo.
To je moje osebno mnenje na pod« lagi izkušenj, ki sem si jih pridobil kot dolgoletni delavec na zadružnem po« lju. So li vse moje izpovedi in mnenja povsem točna in pravilna, o tem pre« puščam razsojo stanovskim kolegom.
25. novembra t. 1. je umrla po krat« ki in težki bolezni v ljubljanski ženski bolnici gospa Pavla Bitenc, so« proga uglednega načelnika Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kra« nju gospoda Jože Bitenca. Truplo blagopokojne so prepeljali naslednji dan na njen dom na Hujah pri Kra« nju, odkoder se je vršil pogreb na kranjsko pokopališče. Številna udelež« ba je pričala, kako je bila pokojnica obče spoštovana in priljubljena, saj so bb njeni prerani smrti sočustvovali z* neutolažljivim soprogom in štirimi nepreskrbljenimi otroki vsi, ki so po« znali njen blag značaj.
Bdagopokojna pa je bila tudi prava zavedna obrtniška žena, saj ni bijo skoro obrtniške prireditve, pri kateri ne bi sodelovala s posebnim' veseljem in pridnostjo. Zato je njena prerana smrt bridko odjeknila tudi v vrstah našega zavednega gorenjskega obrt« ništva.
Vizomi obrtniški ženi bodi ohranjen časten in svitel spomin, užaloščenemu soprogu in otrokom pa bodi izrečeno naše iskreno sožalje!
Novodobna vzgoja vajencev
Ne bomo govorili o slučaju, če pri splošnem stremljenju naše današnje obrti in industrije po racijonalizaciji in j mehanizaciji pridemo do zaključka, da je za bodočnost teh dveh panog gospodarstva v prvi vrsti potreben dobro vzgojen, praktično izvežban in izšolan naraščaj.— naš obrtniški vajenec.
Z ozirom na mesto, ki ga zavzema na-. ša država v velikem krogu svetovnega gospodarstva, ko ji stoji nasproti ne-broj gospodarskih velesil, ne moremo govoriti o kakem tekmovanju z ostalimi zapadnoevropskimi državami, kakor te med seboj tekmujejo: Nemčija, Anglija, Francija in Amerika, pač pa lahko v tem pogledu govorimo pri nas le o gospodarstvu, ki je šele v razvoju. Pri tem se poslužujemo naukov in praktičnih izkušenj, ki so jih nam sosedne gospodarske sile uporabile za današnjo aktivno produktivnost tako na polju gospodarstva, kakor tudi v kulturnem in socijalnem pogledu.
V pogledu na naše lastne gospodarske prilike v luči svetovnega gospodarstva- smo le nebogljeno dete, ki v gigantskem tekmovanju štirih velesil lovi le v mejah svoje lastne finančne in gospodarske sposobnosti moralne drobtine ter jih skuša uporabljati v prid izgraditve svojega lastnega neodvisnega gospodarstva. V tem našem stremljenju kakor tudi z ozirom na dejstvo, da preplavlja naš trg dobesedno tuji izdelek na škodo onega kar imamo tudi že sami, pa je naša dolžnost do nas samih in do svoje države, da skušamo usmeriti vsa naša prizadevanja v prvi vrsti k smotru: rešiti iz tega tujega morja vse ono, kar je našega lastnega boljšega ali pa tudi deloma še slabšega in je obvarovati pred tujim pečatom, ki ne bode nikdar pripustil našemu narodne-
■ mu gospodarstvu svobodnega in napredujočega razmaha, dokler sami tega ne bodemo hoteli.
V primeri s kapljo v morju, ki jo predstavlja naše gospodarstvo v okvirju svetovnega, pač še dolgo ne bo pri nas govora o kvantiteti naše produkcije, pač pa si lahko ustvarimo vidno mesto kvalitete in zato je naša prva naloga, posvetiti v naslednjem naša razmišljanja kvalitativnemu delavcu v naših domačih obratih, ki pa ima predvsem svoje moralno ozadje.
Kot enega najrazličnejših činiteljev pri vzgoji našega obrtnega naraščaja bi pač v prvi vrsti poudarjali njegovo vzgojo v hiši mojstra samega. Vsepovsod -opažamo dandanes pomanjkanje vzgoje, ker je bil v vojnem in predvojnem času, ko je nedostajalo močne očetove roke, vpliv rodbihske vzgoje potisnjen v najširšem smislu .v ozadje. Vsled tega je baš danes nadomestek izgublje-
mestljiv. Ta zahteva časovnih prilik samih je tembolj upravičena in nujna, ko nam za vzgojo vajenca primanjkuje celo najnujnejših strokovnih šol, s katerimi bi se dalo razbremeniti roditelje in mojstre.
Trije činitelji torej:	pomanjkanje
kvalitativnih delavcev, zaostala rodbinska vzgoja in pomanjkanje številnih in dobrih strokovnih šol nas silijo, da o vprašanju našega vajenca izpregovori-mo resno besedo in da čimprej pristopimo k pozitivnemu delu: izvršiti In ukreniti v tem pravcu vse, kar je v naši moči in v mejah naše volje po povzdigi in napredku našega narodnega gospodarstva s pomočjo dobrih kvalitativnih delavcev, ki jih lahko vzgojimo le v svojem obrtnem naraščaju.
Bolj kot vse drugo je danes pri nas važno vprašanje našega vajenca in zato bi bilo potrebno vse druge manj nujne interese podrediti temu velikemu problemu naše bodočnosti.
Poudarjali smo že poprej moralno ozadje tega vprašanja in radi tega bi na tem mestu poudarili to, da baš ono tvori bistvo in podlago našega prvega pozitivnega koraka in dela v pravcu smotrene in aktivne vzgoje naših kvalitetnih moči. Mojstrska vzgoja, kot nadomestilo zamujene rodbinske vzgoje, na kateri danes hira naš naraščaj, tvori vsekakor hrbtenico naših prizadevanj po povzdigi naše obrti in industrije potom vajenca — bodočega kvalitativnega delavca. V splošnem pa je vsaj praktično pri nas tudi mojstrska vzgoja
v	marsičem pomanjkljiva, in v dobi splošne gospodarske krize našim mojstrom ni šteti v zlo, da se ne morejo intenzivno zavzeti v tem pravcu za svoje vajence. Eno pa je pri tem, kar vsakemu mojstru že ostane in kar bi moralo biti vsakomur tudi dolžnost: dati svojemu vajencu vsaj moralno vzpodbudo s tem; da se ga uvede v iavno vzgojo, k.ier bi si zamosrel vsakdo iznolniti v svojem znanju in v svojem karakterju vrzeli, ki jih niti mojstrska, niti šolska vzeoja ne moreta dandanes še v polni meri izpolniti.
(Konec prihodnjič).
Vsem cenj. naročnikom in čitateljem lista
Uprava lista opozarja vse cenj. na« ročnike, da bo izdala novoletno šte« vilko v povečani izdaji in se radi tega obrača do vseh tovarišev obrtnikov in ostalih cenj. čitateljev, da pošljejo za novoletno številko svoje oglase. V tej številki naj bo enkrat jasno prikazana in izražena naša stanovska zavednost s tem, da naj ne manjka obrtnika, ki ne bi poslal v lastno stanovsko glasilo vsaj najmanjšega inserata — voščila za ceno Din 20.—.
Obenem prosimo cenjene tovariše obrtnike, da preskrbe tudi inserate in voščila tvrdk, pri katerih nakupujejo surovine. Predvsem se obračamo s to prošnjo na vsa naša obrtna društva, da nam po možnosti priskočijo na po« moč in zberejo v svojem okolišu čim več inseratov«voščil za našo novo* letno številko, ki naj bo glasen in vi* den dokument naše samozavesti in propagande med obrtništvom samim za svojo obrt in strokovni list.
UPRAVA LISTA.
Naročite Obrtniški koledar za leto 1932
pri Zvezi obrtnih zadrug!
Objave
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev In graverjev v Ljubljani obvešča isvotje člane:
1. Službeni list Kralj, banske uprave dravske banovfme z dine 28. novembra 1931, lš't. 75 predpisuje dopolnilo k »Zakoniti o kiomtinoiiranju čistine izdelkov te zli at a, srebra in platine«, ki smo ga pred dnevi razposlali vsem članom:
Členu 2. se dioda nov odstavek, ki se glasi:	Zlatniki,	kovani	v	domačih
kovnicah, imajo čistino 966Ve tisočink (986 V» 1000).
2. Ministrstvo trgovine in Must ritje v Beogradu mas }e obvestilo, da bo izdalo s 1. januarjem 1923 nove slike državnih žigov za izdelke iz zlata, srebra itd., ki stopijo v veljavo namesto dosedanjih slik državnih žigov. Novs slike bodo razpasllane meseca' marca ali aprila prihodnjega 'ieita.
3. V Kostajnioi na ttrvatskem se za-rad' 'bolezni odda dolhro an lepo vpeljana nrarska delavnica im tngovina, stara 30 let, edina v tem kraju s 500 prebivalci. Trgovina1 zdk> dobro uspeva,
dela (popravil) pa veliko, ofbode brez koinlkurenoe, ker daleč na okrog ni nobenega urarja. Stanovanjske, življen-slke iin prometne razmere so zallo ugodne in cenene. Pire vzame se lahko samo trgoviska oprava in popravila, lahko pa tudi celo ali delno zalogo. Resni in vestni interesemtje natf se obrnejo ■na:	Diušan Kovačič, uirar, Kostantfica
na Hirvatskem.
Bolniška blagajna samostojnih mojstrov v Ljubljani razpisuje 6 ustanov po Din 100 — kot podporo vdovam bivših članov te blagajne. Prošnje je vložiti do 15. dec. t. 1. pri blagajniku 'gosp. Iv. Kersniču v Ljubljani, Prečna ul. 4.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. decembra t. 1. ponudbe gllede dobave 165 kv. m šip, 250 kub. m vodnega peska in 300 q žganega apna; do 10. decembra t. 1. glede dobave 200 Ikg rozin; do 14. decembra >t. 1. pa glede dobave vodnih izasuinkiorv.
Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do
2.	decembra t. 1. ponudbe za dobavo smrekovih desk. Direkcija drž. železnic, ctrojni oddelek v Ljubljani sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe za dobavo ša-motne opeke. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do' 7. decembra t. 1. ponudbe za dobavo bencina. — Pri upra-
vi	drž. monopolov v Beogradu se bo vršila dne 7. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave papirja (brez lesa). Direkcija drž. železnic v Vareš-Maj-danu sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe za dcbavo železne pločevine. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Direkcija državnega rudnika Breza spredema do 9. decerrtbra t. 1. ponudbe glede dobave '1500 ikg bencina, 3000 'kg Zračnikov, 1000 kg vtijakov, raznih barv, krede, 'terpentina itd. —■
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani isprejama do 4. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 16 parov 'škornjev; do 5. decembra t. 1. pa glede dobave 400 komadov lopat za premog. —
Tečaji in predavanja
Mizarski tečaj za luženje v Ribnici.
Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo 5. in 6. decembra v Ribnici v prostorih,, ki jih bo udeležencem označila tamošnja obrtna zadruga ( zbornični član g. Češarek), tečaj za luženje lesa za mizarske mojstre in pomočnike ribniškega in velikolaškega sodnega okraja. Tečaj bo trajal ves dan in se bo pričel v soboto zjutraj ob 8. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice v dimenzijah 10 do 20 cm in 6 do 8 mm debeline, in sicer masivne ali furnirane, 3 komade češnjevega, 3 hruškovega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorjevega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Pristojbina za mojstre 50, za pomočnike 25 Din. Pozivamo mojstre in pomočnike mizarske stroke ribniškega in velikolaškega okraja, da se udeleže tega tečaja in se v ta namen zglase, pri g. Alojziju Češarku, članu Zbornice za TOI, gostilničarju in ključavničarju v Ribnici.
KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
3van •Mihelčič
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvrfiitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Že v 24 urah
kemično snaži, pliaira in barva obledele obleke, plafiče, klobuke itd. — fikrobl ln Bvetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Tvornica ZA DUŠIK D. D
adru&ene JagasiaT. tvornice aeetlleaa ln •ktigena d. d.
Pristopajte Obrtniški samopomoči v Ljubljani
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA :
—ru&vA
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
LDUBLU AMA
-VODNIKOV TRG ST. s.—
avtogenskih varilcev
te sadite tloofterim *»ii ia MtlBinebel«
acetilensko
luč
Vsem naročnikom!
Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj naročnike, da takoj poravnajo zaostalo naročnino.
Kakarifttajte tail Tl te
pNicrtd« ▼	korlte!
HColinsfea teatra t
AVGUST ACNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zr* cal in šip. Kompletne opreme za gostilo ne, restavracije, hotele, kavarne in bare Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo Ljubljana, Dunajska cesta St. 10 Telefon 2478
VI SIGURNO RABITE
RAČUNE, PISEMSKI PAPIR IN KUVERTE Z VASO firmo ter druob poslovne tiskovine
TO VAM IZVRŠI SOLIDNO IN POOENI
TISKARNA GRAFIKA L3UBL3ANA Resljeva c«ita 4
Kdor oglašuje, ta naprednje
Tiska Narodna tiskam a. — Predstavnik Fr. Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič,