Štev. 23
Celje in okolica
Za nastanek, kakor za razvoj mest je najvažnejša njihova lega. Tako je tudi pri Celja, id je menda eno najstarejših mest v srednji Evropi; obstojalo je že v tisti dobi, ko so bHa naseljena v naših pokrajinah prastara plemena,	_ katerim so sledili Rimljani. V rimski dobi je zelo napredovalo in bilo eno izmed najvažnejših prometnih križišč in to baš radi pokrajinskih oblik in pa važne vodne ceste, reke Savinje. Na kako visoki stopnji je bilo Celje pod Rimljani, priča razen še sedaj služeče kanalizacije, cela vrsta znamenitih rimskih spomenikov, ki so po večini shranjeni v celjskem muzeju. Pa tudi v srednjem veku je imelo Celje izredno slavno zgodovino. Najslavnejši so bili grofi Celjani, izhajajoči iz Stare slovenske koroške plemenitaške rodbine ter uživali velik svetovni ugled. Njih oblast se je širila na Češkem in končno tudi na Balkanu. Celjani so bili v neprestanih borbah s tiijimi Habsburžani, ki so si svojevoljno lastili slovenskih pokrajin in pod jarmi jevali naš narod.
S končano slavo grofov Celjanov, je Celje mnogo izgubilo, kot tekmec Celja se je začel razvijati Maribor, ki je bil v tisti dobi precej nemško mesto. V letih okoli 1860 so se jeli širiti tudi v Celju Nemci; hoteli so ga za vsako ceno spremeniti v nemško trdnjavo, kar jim je pa uspelo le deloma. Mlačnih meščanov so sicer precej pokupili za judeževe groše in jih ponemčili, o čimur pričajo še danes mnoga slovenska imena nemških celjskih meščanov, okoliški kmetje pa so ostali verni svojemu narodu in vztrajali neomah-ljivi tudi v najhujši razna-rodevalni dobi zadnjih let pred vojno, katere nesrečni izid je prinesel velika razočaranja vsem avstrijskim Nemcem, Po preobratu pa je dobilo tudi Celje popolnoma novo lice, pač tako,
kakršno je zaslužilo po svoH važni in lepi legi, okoliškemu narodnemu ljudstvu in svoji davni zgodovini. Večina Slovencem odvzetega nepoštenim potom je prišlo zopet v njihovo last. Nekaj zagrizenih avstrijsko čutečih Nemcev se Je izselilo, tisti pa, ki so ostali, so se pač morali sprijazniti z novimi uredbami ia uživajo kot vsi
Župna cerkev sv. Danijela s Savinjo v Celju.
Narodni dom v Celju.
drugi naši državljani svoje državljanske pravce. — Celje je danes tretje največje mesto v Sloveniji in šteje okoli 10.000 prebivalcev. V mestu je poleg starinskih poslopij mnogo lepih modernih zgradb, ki
so jih po veČini izgradili priseljeni Nemci in poncmčeni Slovenci iz velikih dohodkov, katere so črpali od slovenskih okoličanov. V predmestju, kjer so lepa sprehajališča, je mnogo lepih modernih vil, s krasnimi vrtovi. Vse to privabi vsako leto v Celje nebroj tujcev; Nekaj jih ostane v mestu, mnogo pa jih odide v prekrasno Savinjsko dolino, kjer se kosata krasota nebotičnih gora gornje doline z ljubkostjo holmov in gričev spodnjesa dela. Največ letoviščarjev pa odide v svetovno znano kopališče Rogaško Slatino. Celje zelo napreduje kljub splošni gospodarski krizi.
Izredno lepa je celjska okolica, kjer je naseljen slovenski kmet, ki se oavi po večini s poljedelstvom. Vse žitarice uspevajo precej dobro. Tudi živinoreja dobro napreduje in imajo okoliški živinorejci prav dobre odjemalce mleka baš pri meščanih. Ugodno mehko podnebje celjske kotline pa je kakor nalašč ustvarjeno za sadjarstvo, ki se je jelo zelo razvijati, posebno v zadnjih letih. Kmetje iz celjske okolice uvidevajo, kako zelo važna gospodarska veja je sadjarstvo in od leta do leta za-sajajo svoje vrtove in sadovnjake z mladim drevjem, najfinejših sadnih vrst, posebno sloveča so štajerska jabolka, katera razpošiljajo po vsej naši državi in tudi v inozemstvo. Pa tudi vinogradi so v neposredni celjski okolici, kjer raste srednje dobro vino. V Savinski dolini pa je najbolj razvito hmeljarstvo, ki nudi v ugodnih letinah res zlate zaklade slovenskim kmetom. Spretni hmeljarji pa se tega tudi prav dobro zavedajo in goje boljše vrste izredno vzorno, tako, da prihaja naš hmelj zelo v poštev na svetovnem hmeljarskem trgu. Pole« tega zaslužka pa nudi celjskim okoličanom precej dohodkov tudi vrtnarstvo in sploh pridelava sočivja, ki ga dnevno prinašajo na celjski trg. Tudi sadjarstvo vrže prav lepe dohodke.
Leto HI.
• V Ljubljani, dne 9. junija 1927
Veliko delavsko zborovanje na binkoštno nedeljo na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Starosta Sokola Ljubljana 5. br. Pavle Pestotolk Izroča novi prapor zastavonoši br. Ropičn.
Na sredi:
Elizabeta Viikovčeva s Save pri Litiji je minuli teden pri najboljšem zdravju dopolnila sto let. Doma je iz Kamne gorice v Ažmanovi družini. Pravi, da je dosegla visoko starost zato, ker se ni nikdar jezila, ni pila alkohola in ni uživala slanih jedi. Je še popolnoma trdna ter še vedno bere časopise in sama vderie ši-
Boris, sinček dr. Janka Berceta iz Ljubljane, ki ga je v Zagrebu do smrti povozil tamvaj, ko je spremljal svojega bratca na binkoštno nedeljo k birmi. V sredo so mu v Ljubljani šolarji in velika množica Ljubljančanov, ki jiin je žalostna usoda ljubeznjivega dečka pretresla srce, priredili krasen pogreb.
Slavnostno razvitje novega prapora So kola I. na Taboru v Ljubljani.
Orožniki, ki vodijo razbojnike Prpiča Malega (I.), Brdariča (III.) in Krkiča (II.) na kraje storjenih zločinov. Za Prpičem (I) stoji narednik Lazar Kuga, levo (X)
narednik Pokrajac in na desni (XX) naš rojak narednik Ivan Otoperec.
Stara grofija, sedanje okrožno sodišče v Celju.
do Fimmen, tajnik Internacijonalne ansportne zveze, ki je prišel iz Am-ierdama na III. balkansko železnižar-sko konferenco v Ljubljani.
Trojica krvoločnih razbojnikov. Poslednji član Carugo-ve tolpe Prpič Mali (v sredini) ter njegova tovariša: na levi Nikola Brdarič in na desni Ibrahim Krkič. (Glej čla-
Igralci, ki so pod vodstvom nadučitelja Primožiča z velikim uspehom igra® » Miklovo Zalo« v Sokolskem domu v Železnikih.
Glavni delegati na konferenci železničarjev v Ljubljani. V prvi vrsti sede od leve na desno: Hofer iz Celovca; Kovač, predsednik U. S. Žel. J.; Bolgar Maka-rijev, Dunajčan Weigel, Poljak Maksamin, strijski zastopniki in
Desno:
Miza za krstno slavo z blagoslovljeno svečo, vodo, oslajenim kuhanim žitom in kolačem. Srbi praznujejo patro-na družine, zato se pa ne vezujejo ob godovih posameznikov. V hišo pride pravoslaven duhoven, ki blagoslovi žito in kolač ter ga lomi z gospodarjem hiše, potem pa razdeli med navzoče člane družine, sorodnike in druge goste. Slavo pa praznujejo tudi šole ln polki, ki določijo dan kake velike zmage, ko se je polk posebno odlikoval, za ta pra-zmik.
Celjski dom, nekdanja trdnjava celjskih nemškutarjev, ki so zopet začeli dvigati glave, ker jih podpirajo klerikalci, ki so se zvezali, s temi zagrizenimi sovražniki Slovencev.
Ciani sokolske&a društva »Ložka dolina« v Starem trgu pri Ložu na izletu v
Žirovnico.
Na desni: Razbiti avtomobil izletnikov Iz Siska, ki so se na binkoštno nedeljo na veliki cesti med Kranjem in Medvodami težko ponesrečili.
Desno:
Svetilnik zmage v Trstu, ki so ga Italijani ob navzočnosti kralja in množice fašistov odkrili z največjo slavnostjo na dan obletnice, ko je
Italija napovedala Avstriji vojno. Slav-nost se je razvila v manifestacijo za od-cepljenje Dalmacije od naše države. Ker so pri teh demonstracijah proti naši državi najbolj razsajali Talijanaši iz Dalmacije, posebno iz Dubrovnika, jih Dubrovčani ob po-vratku domov seveda niso prav prijazno sprejeli, a niso Talijanašem skrivili niti lasu. Kaznovani pa niso bili Talijanaši, pač pa zavedni
Haponska soba, ki jo je uredila in razstavila v Ljubljani gospa Skuškova, rojena Jugosloveni.
Japonka, ki jo vidimo na sliki.