Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in upravaz Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 24 Sobota* 24* marca 1934 Lelo IX Kdo naj pomaga? V obsežnih proračunskih razpravah, ki so trajale par tednov, bi bilo potom proračunskega finančnega zakona mogoče uzakoniti tudi socialnopolitične zadeve, ki so tudi pri nas izredno pereče. Eno takih vprašanj je zavarovanje za nezaposlenost, o katerem pa v narodni skupščini l 'V ni izpregovoril noben poslanec v ' ' V današnjem razvoju kapitalističnega gospodarstva je nezaposlenost najtežji udarec za nezaposlenega delavca in nameščenca in za njegovo rodbino. Pomislimo samo na tužni položaj nezaposlenca ali člana njegove rodbine, ko oboli. Ne more se lečiti; obsojen je propadanju in poginu, če ni njegova narava odporna, da prenese najhujše gorje. Toda tudi najbolj odporni individuji oslabe in polagoma propadajo. Iz tega razloga bi bilo treba borzam dela devoljevati potrebne kredite iz državnega proračuna za zdravljenje nezaposlenih. To skrb mora nekdo prevzeti, predvsem jo je dolžna sprejeti splošnost, to je, država. ' <-v Socialnopolitična vprašanja so vprašanja družbe, države in osebno predvsem onih, ki jih najbolj tepejo zle posledice / ' \ . < gospo- darstva. Ti so delavci in nameščenci. Ta vprašanja so javna zadeva. In če svobodne strok, organizacije zahtevajo vpoštevanje svojih predlogov v interesu proletarijata, je to minimalni postulat, ki pa je v interesu celote. Č.‘ Kako vse bo porabil bednostnE fond? Dohodek »bednostnega fonda« bo po proračunu znašal 5,200.000 Din. Od tega fonda nameravajo porabiti za javna dela 2,700.000 Din, zaposlitev nezaposlenih inteligentov 650.000 Din, fond za elementarne nezgode 500.000 Din, onemogle in nezaposlene 900.000 Din, javne kuhinje (za vzdrževanje) 450.000 Din. Pred vstopom Rusije v DruStvo narodov Časi se izpreminjajo Iz Pariza poročajo, da se vrše med Francijo in Rusijo pogajanja o vstopu Rusije v Društvo narodov. Pogajanja so pred zaključitvijo. Zaključena pa niso še pogajanja glede sprejela Rusije v Društvo narodov z dru-državami slanicami društva. Ob Rusi,Tlem po^e^u pogajanj utegne biti n * 2asedanju septembra mese-ca sPrc»^vDruštvo narodov. in vlada proti delavcem in nameščence«. Dollfussova vlada 1« »dala naredbo Uateri bodo so. disca in javne oblasti obveščale delodajalce, ce je bil kateri njih nameščencev sodno ali upravno kaznovan zaradi nasprotovanja režimu. Podjetnik mora dotičnika odpustiti v Štirih tednih. Zakonito varstvo, odpovedna doba za nameščence ne velja. -« Peticija za Torglerja. Angleški odbor za osvoboditev zaradi požiga nemškega parlamenta zaprtih oseb je poslal Hitlerju spomenico, v kateri prosi, da izpusti komunista Torg-ler,a iz ječe. Spomenico je podpisalo 111 znanstvenikov, parlamentarcev m drugih oseb. Dr. Nedeljko Košanin Naše socialistično gibanje je doletela težka izguba. V četrtek, dne 22. t. m. je v enem izmed graških sanatorijev po dolgem bolehanju preminul redni profesor beograjske univerze s. dr. Nedeljko Košanin. Pokojnik se je rodil 13. oktobra 1874 v Čečini, obiskoval je osnovno šolo v Pridvorici, gimnazijo v Užicah in v Beogradu, kjer je na ondotni visoki šoli študiral tudi prirodoslovne vede. Že kot dijak je bil socialist, kar je imelo tudi za posledico, da v tedanjih reakcionarnih razmerah ni mogel takoj dobiti državne službe, ampak je še-le koncem 1. 1899 bil imenovan za profesorskega pripravnika in nato za suplenta v Beogradu. Kmalu pa je zapustil državno službo in je odšel v Leipzig nadaljevat študije. L. 1905 je položil doktorat na leipzi-ški univerzi in ko se je vrnil, je postal asistent v botaničnem vrtu v Beogradu. Od aprila 1906 in do marca 1908 je bil začasni potem pa do oktobra 1910 stalni docent na beograjski univerzi. Tedaj je bil izvoljen za izrednega profesorja in 21. aprila 1921 za rednega profesorja univerze. Obenem je bil tudi upravnik botan-skega vrta. Kot botanik se je bavil z fiziologijo, potem pa specijelno z geografijo rastlinstva. Raziskoval je rastlinstvo jezer, napisal je več študij o rastilnstvu v Srbiji, zlasti tudi o vegetaciji in mahovih v Južni Srbiji. Kot vojak (1. 1913) je raziskal eno najinteresantnejših ali tudi najbolj neznanih botaničnih področij na Balkanu, Severno Albanijo, o čemur je napisal obširno studijo. O svojih znanstvenih raziskovanjih je napisal tudi celo vrsto lahko razumljivih in nadvse poučnih razprav v socialistični kulturni reviji predvojne Srbije v »Borbi«. Kot učenjak je Košanin poleg svojega znanstvenega delovanja vedno našel dovolj časa tudi za udejstvovanje v socialističnem kulturnem gibanju in v socialnodemokratič-ni stranki Srbije, koje zvest član je bil. Med delavstvom, za kojega izobrazbo in dobrobit je posvetil mnogo časa in moči, je užival velik ugled in spoštovanje. Bil je do razpusta Socialistične stranke Jugoslavije v 1. 1929 njen predsednik in je bil izvoljen tudi že za predsednika bodoče Socialno demokratične stranke, ki se je nameravala ustanoviti. Zadnja leta je stalno bolehal. Pred nekaj meseci pa je odpotoval po nasvetu zdravnikov v nek graški sanatorij, kjer je tudi umrl. Njegovo truplo bo prepeljano v Beograd. S. Košanina ni več med živimi, toda v naših mislih živi naprej kot svetel vzgled vsemu delavstvu, zlasti pa intelektualcem. Kremenitemu značaju in bojevniku za pravice ročnega in duševnega proletarijata, slava! Socialistična zmaga v Argentini ji Glavno mesto Argentlnlje v socialističnih rokah Dne 11. t. m. so se vršile v Ar-gentiniji nadomestne volitve za izžrebane mandate v parlamentu in v občinsko upravo glavnega mesta Buenos Aires. Pri teh volitvah je socialistična stranka v glavnem mestu dobila več glasov kakor vse ostale stranke, z vladno stranko vred, * Za Londonom je Buenos Aires drugo svetovno mesto, ki je prišlo v socialistične roke. Tudi tukaj se je bil boj za osnovna načela demokracije. Tudi v Argentiniji je šla socialistična stranka v boj za demokracijo in svobodo ter zasiguranje socialnopolitičnih pravic delavskega razreda. Vest o zmagi socialistične misli v Argentiniji je razveselila delavstvo vsega sveta in potrjuje znova, da socialistična misel kljub trenotnim porazom v Evropi vendar le nevzdržno napreduje. Rdeči Dunaj je padel, zato pa je delavstvo zavojevalo London in Buenos Aires! Socialisti so imeli doslej v zbornici 43 mandatov. Od teh je bilo izžrebanih to pot 20. 56 poslancev pripada narodnim demokratom, ki tvorijo jedro vlade, 17 poslancev ima radikalni meščanski blok, katerega pristaš je sedanji državni predsednik general Juste, nadaljnjih 16 poslancev pa imajo nekatere provincijalne skupine. Edina meščanska opozicijska stranka so napredni demokrati, s katerimi so socialisti pri volitvah predsednika sklenili zvezo. Komunisti in fašisti nimajo v parlamentu nobenega zastopstva. Takozvani neodvisni socialisti so pa privesek meščanskih strank. Socialistična stranka v Argentiniji šteje 24 tisoč članov in 530 sekcij. Razven že omenjenih 43 poslancev v parlamentu ima stranka 21 zastopnikov v deželnih zborih, 2 zastopnika v senatu, 4 v provincialnih senatih, nadalje ima v desetih občinah socialistično večino in 12 mestnih svetnikov v glavnem mestu države. Mussolini misli o svetu kot o svojih podložnikih Politika v srednll Evropi Dne 18. t. m. je govoril v Rimu Mussolini. Poveličeval je svojo politiko ter poudarjal odnošaje do sosednjih držav. Rekel je, da so odnošaji z Jugoslavijo normalizirani in jih šaji z Jugoslavijo normalizirani in je mogoče samo še, da se gospodarski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo medsebojno izpopolnijo. Odnošaji s Francijo so se izboljšali in je upati na povoljen razvoj. O društvu narodov in razorožit-veni konferenci pravi Mussolini, da je društvo potrebno reorganizacije. Če propade razorožitvena konferenca, društvo narodov nima več pomena. (Ta politika je naperjena proti Društvu narodov v svrho upostavit-ve diktature velesil po Mussolinijevem načrtu!) i > ')w*y M Istotako pravi Mussolini, da je ab- surdno, če se Nemčiji brani oborožitev Mednarodno časopisje komentira besede različno, v splošnem pa nezaupljivo, dokler besedilo pakta (Italija, Avstrija, Madžarska) ni znano. Dr. Beneš o srednji Evropi V sredo, dne 21. t. m. je govoril o sredjeevropskem vprašanju čehoslo-vaški zunanji minister dr. Beneš na seji obeh zunanjepolitičnih odborov (parlamenta in senata). Aktualno je avstrijsko vprašanje, ki ga je razčlenil v tri možnosti. 1. Nemčija zahteva priključitev Avstrije Nemčiji, 2. Italija zahteva svoj vpliv v Podonavju, in 3. združitev Avstrije in Ogrske (federacija) z eventualno vrnitvijo Habsburžanov. Beneš sam smatra, da je samostojnost in integriteta Avstrije edino zdrava politika v Podu-navju. Edino s tem konceptom se strinja tudi mala antanta in nje zaveznice. * Kako se bo odloilla Bolgarija Mušanov proti balkanskemu paktu? Bolgarski ministrski predsednik Mušanov je izjavil v zunanjepolitičnem odboru, da Bolgarija ne namerava obnoviti diplomatske zveze z Rusijo ter da se ne namerava pridružiti balkanskemu paktu. Pripravljena pa je skleniti s sosedi nenapadalni pakt. Masaryk in demokracija »Čimbolj sem se moral baviti s svetovno politiko, tem jasneje mi je postajalo, da se svet ne bo dal vladati nikdar po eni glavi. Red našega raznovrstnega sveta bo mogoč vedno le na * pod- lagi. Zunanjepolitična demokracija je enako neizogibna kakor notranjepolitična.« FaSizem sodijo v Rumuniji Monstreproces proti članom »Železne garde« v Bukarešti je te dni pričel. Akti tega procesa tehtajo 46 kilogramov, sama obtožnica vsebuje 85 s strojem pisanih strani. Povabljenih je 2000 prič. Končno se je posrečilo aretirati tudi glavnega vodjo te organizacije, Gorneliusa Codreanusa, ki se je dolgo skrival po deželi. Fašistična »Železna garda«, ki so jo vladni krogi spočetka tolerirali, je z iimorom ministrskega predsednika Cuce izgubila simpatije. Omejitve kapitalističnega izkoriščanja v CehosiovaSki Čehosfovaška socialna politika Cehoslovaška vlada izda naredbo, ki bo prepovedovala ustavljanje obratov ali omejevanje produkcije. Vlada izdeluje tudi naredbo, ki bo prepovedovala zniževanje mezd. Nadalje izda vlada naredbo. reformo socialnega zavarovanja, ki bo druge dajatve nekoliko omtejila, zvišala bo pa dajatve pokojninskega zavarovanja za 60 odstotkov. V Angliji prihajajo delavci do besede: Rdeči London Nalvelje mesto sveta v socialističnih rokah Volitve v svet grofije, to je za občinsko predstavništvo največjega mesta na svetu, so bile končane s sijajno zmago angleške delavske stranke: dočim je stranka imela v prejšnjem občinskem predstavništvu nekaj več kot petino odbornikov, je v volitvah dne 8. marca dosegla več \ kot polovico odbornikov — 55.6 odstotkov — to je, da je več kot polovica prebivalstva prestolnice brit-skega cesarstva glasovalo za socialiste. In tako bo odslej delavska stranka upravljala mesto, v katerem živi osem milijonov ljudi... London je odslej rdeč. j In čeprav gre tu le za občinske volitve, vendar so te pokazale, kako silno se je izpremenilo razpoloženje angleških volilcev od zadnjih parlamentarnih volitev. V oktobru 1931 je angleška stranka nazadovala zaradi odcepitve Macdonal-dove skupine. Število nje glasov je nazadovalo od 8.3 na 6.6 milijonov, in zaradi čudnega angleškega volilnega reda je število parlamentarnih mandatov delavske stranke padlo od 265 na 50, dočim je število mandatov konservativne stranke poraslo od 263 na 472. Vladajoči razredi Velike Britanije — in z njimi bur-žuazija Evrope in Amerike — so proslavljali ta dogodek, češ, da je nevarnost, da bi delavska politika zavladala nad svetovnimi cesarstvom, odgodena za dolgo dobo. Toda zgodovina vrši hitreje svoje delo, kakor misli reakcija. Dve in pol leta je minilo od zmage »nacionalne« vlade — in že se milijoni angleških volilcev obračajo proč od vladajoče stranke. Siromašneji sloji prestolnice — in nedVomno tudi po ostalih mestih — spoznavajo pod udarci kapitalistične krize, da buržuazija ne more rešiti velikih socialnih problemov današnje dobe. Spoznavajo polagoma, da samo j močna volja aktivne socialistične stranke daje jamstvo, da more preskrbeti proletariziranim slojem vseh razredov boljšo eksistenco, da more delavska stranka mnogo bolj kot angleški konservativci poskrbeti za mir, svobodo in kruh. Seveda ima londonska zmaga velik pomen tudi za dežele daleč preko mej Anglije. Zaradi zmage fašizma v naših sosednjih deželah, mislijo meščanske stranke, da je minila do- Prav dobra in vendar poceni je k m Dobite jo povsod ba socialističnega delavskega gibanja, da je marksizem mrtev in da so fašizem, stanovska država, kršenje svobode z brutalnimi nasiljem in vedno večje kulturno barbarstvo parole bodočnosti. Malomeščanski parlamentarci in zmedeni pisci člankov onega tiska, ki obrača svojo smer po vetru, trdijo, da bodoča epoha pripada Mussoliniju, Hitlerju in Doll-fussu! Pozabljajo namreč, da so na svetu poleg Italije, Nemčije in Avstrije še druge dežele. Tudi ne vidijo, da tia Danskem in Švedskem vladata — in to z uspehom — socialistični vladi, da v Norvegiji in Finski socialisti — baš v zadnjem času — sijajno napredujejo, da v Švici pri občinskih volitvah slede socialistične zmage druga za drugo, da tudi v Franciji pri dopolnilnih volitvah narašča število socialističnih glasov, da je v Belgiji socialistično gibanje izredno živahno, da sedaj tudi v angleškem; svetovnem; imperiju socializem naglo napreduje. Resnica je, da je v nekaterih krajih socialistična fronta jako nazadovala, toda zato delavsko gibanje na drugih krajih ne miiruje, marveč napreduje, stalno napreduje. Londonska volilna zmaga dokazuje, da socialistično gibanje v demokraciji, tam, kjer je mogoča svobodna manifestacija volje in svobodne volitve, bolj in bolj zmaguje nad kapitalističnimi sloji. Prav zato bur-žuazija zahteva odstranitev demokracije, ker demokratska oblika države vodi k vladanju množic, k socializmu. Z neizobraženimi in zato fašiziranimi malomeščanskimi sloji ter najetimi hlapci buržuaziji uspeva, da tuiintam množice prevara in postavi nasilno vlado oboroženih lumpe npr oletarcev iz vseh družabnih razredov, vlado nasilja, fašistično vlado. S takimi nasilnimi metodami je mogoče vladati nad narodovo večino samo nekaj časa. Toda s tanki in topovi trajno vladati je nemogoče. Londonska zmaga nam otvar ja pogled v dobo, ki nikakor ne more biti daleč, v dobo, ko bo mogočnemu britanskemu imperiju zopet vladala delavska stranka: ko pride do obračuna s fašistično bur-žuazijo onih dežel, kjer nasilje davi svobodo in kulturo množic — in kjer bo obračun drugačen kakor v demo-kratskih deželah. Po »R. N.«. B. Beograjčani bi radi imeli veliko mesto. Beogradu se priključi Zemun iti še tri kmetiške vasi. Ozemlje velikega Beograd^ bo merilo 45.211 ha (največje mesto London meri samo 30.01H) ha), na katerem bo prebivalo po zadnjih štetjih 298.000 prebivalcev (v Londonu 7 milijonov). NI VSE KAR PRIDE v trgovino pod imenom »sladna kava« resnično sladareno kakor Kathreiner Kneippova sladna kava! Kathreiner Kneippovo slaidno kavo dobite samo v originalnih zavitkih! Ne poslabSatl, izboljšati je treba socialno zašiito Nadaljne resolucije, sprejete na konferenci svobodnih strokovnih organizacij v Dravski banovini Dodatno k že objavljenemu poro- \ Čilu o poteku konference svobodnih strokovnih organizacij v Ljubljani, prinašamo še te-le resolucije: S. Čelesnik je ob zaključku svojega referata o socialnopolitičnih prilikah predložil to-le resolucijo, ki jo je kongres soglasno osvojil: Konferenca svobodnih strokovnih organizacij URSSJ za dravsko banovino ugotavlja: 1. Obstoječa delavska zaščitna zakonodaja je nepopolna in se 2. ne izvaja, posebno glede delavskih zaupnikov, ki se jim ne nudi zakonite zaščite ter strokovnih organizacij, ki jih delodajalci ne priznavajo, kljub temu, da so priznane v obrtnem zakonu. Konferenca zahteva: 1. da delovni čas z ozirom na obstoječo brezposelnost v nobenem slučaju ne sme znašati več kot 8 ur in da se zniža na 40 ur v tednu; 2. da se čezurno delo prepove in le v izjemnih slučajih dovoli, da pa se mora brezpogojno plačevati s 50 odstotnim poviškom; v 3. da se prepove pod pretnjo najstrožjih kazni zaposlitev žensk in mladoletnih pri nočnem delu; 4. da se inšpekcijam dela potom naknadnih kreditov omogoči redno poslovanje ter da se vzpostavi Inšpekcija dela v Mariboru za bivšo mariborsko oblast; 5. da se revizija obrtnega zakona, ki jo zahtevajo delodajalci, ne izvrši, ker stremi za poslabšanjem sedanjih socialnih pridobitev obrtnega zakona; 6. da se v obrtnem zakonu ročnemu delavstvu zasigura redne dopuste po 1 letnem službovanju in odpravnino po 5 letnem službovanju: 7. da se poleg obrtnega sodišča v Ljubljani ustanovi tudi obrtno sodišče v Mariboru. Za razsojanje sporov po obrtnem zakonu pa naj se pritegne kot predsednike razsodišč poklicne sodnike. V slučaju revizije zakona pa zahteva: 8. da se izvede zavarovanje za starost, onemoglost in smrt ter zavarovanje za slučaj brezposelnosti; 9. da se brezpogojno zaščiti delavske zaupnike z zakonom in potom strokovnih organizacij. Nadalje je predložil referent s. Šober to-le: Resolucijo k referatu o socijalnem zavarovanju rudarskega in plavžarskega delavstva. Konferenca Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, dne 18. marca 1934, je na podlagi poročila o stanju pokojninske blagajne Bratovske skladnice sklenila zaprositi vlado in bansko upravo v Ljubljani: 1. da se takoj uzakoni osnutek zakonskega načrta o ustanovitvi »Sklada za sanacijo pokojninskih blagajn Bratovskih skladnic«, ki ga je sprejela in že predložila glavna skupščina Bratovskih skladnic v Ljubljani, dne 21. maja 1933; 2. da se bo izguba na imetju pokojninske blagajne povzročena vsled inflacije in zamenjave kron v dinarje nadoknadila postopoma iz vsakoletnega državnega in banovinskega proračuna do popolnega kritja, ter da se v banovinskih proračunih že vstavljene vsote nakažejo Glavni bratovski skladnici v Ljubljani; 3. da se s splošnim izboljšanjem, so-cijalne zakonodaje, uredi predvsem brezposelno zavarovanje delavstva tako, da brezposelno delavstvo v svojem; obupnem položaju s svojimi družinami ne bo padalo v breme drugih panog socialnega zavarovanja. V zavesti, da hočemo s tem pomagati onim našim najbednejšim, ki niso po lastni krivdi bili izločeni iz delovnega procesa in torej niso po lastni krivdi padli v breme zavarovanja, da bodo dobili toliko, kolikor jim je za skromno preživljanje potrebno, pričakujemo, da se bodo naše zahteve upoštevale. Tudi to resolucijo soglasno osvojila. je konferenca V kamnolomu gradbene tvrdke Batignolles je plaz zasul 40 delavcev. 6 delavcev pa je padajoče skalovje težko poškodovalo. V očigled ogromnemu številu delavskih žrtev zahtevamo, da se proti tvrdki Batignolles postopa z vso Pri vasi Banjica v Srbiji ima francoska železniška družba Batig- nollcs kamnolom. Dne 19. t. m. je delalo v kamnolomu okoli 50 delavcev. Nenadoma sta se vsula nanje kamenje in zemlja iz višine ter podsula večje število delavcev, ki so pod velikim usadom našli smrt. Mrtvih utes-ne biti 40 delavcev; živega so rešili samo enega zasutega delavca. * Vest o grozni nesreči v kamnolomu tvrdke Batignolles je vzbudila v vsej državi upravičeno ogorčenje. Obseg nesreče daje z gotovostjo slutiti, da so delavci postali žrtve > ir " V- Upravičena je domneva, da je tvrdka pri tem nevarnem delu zaposljevala nekvalificirane, in tudi sicer v tem poslu ne-izvežbane delavce iz bližnjih naselbin, katerim nevarnosti dela v kam nolomih ne morejo biti znane. Prepričani smo, da bi se tako velika nesreča ne mogla nikoli zgoditi, ako bi bilo na licu mesta dovoljno število strokovnjakov zaposlenih, ki bi pravočasno posvarili delavce pred ka-menitim plazom. brezobzirnostjo, da bodo krivci občutili vso strogost naših zakonov. ; ske?a Skrbeti je treba za to, da bodo svojci ponesrečenih žrtev in delavci-invalidi dobili primerno preskrbo na račun družbe in magari, če bi bilo treba v to svrho zaseči njeno celotno premoženje. Obenem pa je treba ukreniti vse potrebno, da se za bodoče preprečijo take in podobne nesreče. Zato je treba nujno poostriti državno delovno nadzorstvo s pomnožitvijo inšpekcij dela. S tem ne smemo več odlašati, 40 mrtvih delavcev v kamnolomu tvrdke Batignolles je dovolj resen opomin! ______________________ Če sl z narožnlno v zaostanku, |o poravnal takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrievatl lzkl|urjtrjj| Kurent. » Bergmandelc;’ je nekaj, kar je ostalo iz davnih dni še danes v naši domišljiji. Današnji svet, ki hoče vse bolje vedeti, vanj več ne veruje, zato se tudi nikomur več ne razodene. Naši davni predniki so pa vanj verovali, ravnotako kakor mi danes verujemo v nevarne jaitvske pline, ki jih tuvu ne vidimo, a večkrat tembolj učinkovito občuti- m°' (Dalje priliodniifi.) Doma in po svetu Starešine brez mladine. Kakor poroča »Ponedeljski Slovenec«, je imelo na Jožefov dan svoj občni zbor slovensko katoliško akademsko starešinstvo, ki mu predseduje znani dr. Gosar. Občni zbor je pozdravil samo zastopnik katoliškega kluba akademske mladine »Danica«. Vsi drugi krščanski klubi so izostali. Sama katoliška mladina vedno teže razume, da bi bila sedanja oficielna politika klerikalizma po ' t • j v interesu naroda. Zato zapušča klerikalno starešinstvo. Gosarjev recept za ureditev človeške družbe. Gosarja cenijo kot specialista naših katoliških krogoy za socialno vprašanje. Kot tak je svoj čas odpravil vsako zaščito stanovanjskih najemnikov v naši državi. Na občnem zboru katol. akademskih starešin je pa povedal novo odrešilno idejo za človeštvo: »Vsak poedinec in vsaka družabna skupina naj o svojih stvareh sama odloča.« (Citirano točno po »Slovencu« 20. t. m.) S tem misli • 4 t starešina, da je rešil uganko rešitve sedanje gospodarske in družabne krize. In njegov recept se res imenitno glasi. Bodo vendar vsi ljudje zadovoljni, če bo vsaka oseba in vsaka družabna skupina sama odločala o svoji usodi. To bi bilo popol-no uveljavljenje — ne krščanskih, Pač pa skrajnih individualističnih in liberalističnih načel, ki jih sicer katoliška cerkev pobija. Saj baš ta svoboda poedincev, ki razpolagajo z bogastvom in denarjem, je povzročila današnjo krizo cele družbe, gospodarstva in kulture. Ves pameten svet že vidi danes, da je treba vse gospodarstvo urediti po nekem določenem načrtu, da se ne sme več dopustiti, da bo vsakdo po svoji mili volji radi samega dobička kopičil blago, ki obleži in povzroča splošen zastoj, brezposelnost in lakoto, samo dr. Gosar misli, da bi bilo treba sedaj pustiti vso svobdo privatnemu kapit. gospodarstvu. No, pa Gosar ima gotovo plemenitejše namene. Smo za to, da jih začnemo kar prakticirati: Vsak poedinec naj sedaj sklene — Gosarjev recept mu to dovoljuje in posamezne družabne skupine, ki sestoje iz poedincev, bodo tudi privolile — da se mu bo od jutri naprej dobro godilo, da bo brez dolgov, da bo imel sigurno delo in starostno rento in da bo sploh.z vsem preskrbljen. In če je Gosarjevo načelo pravilno, bo njegova beseda meso postala in med nami prebivala. Sigurno krmari v svetovni politiki »Slovenec«, odkar so se avstrijski klerikalci udinjali politiki italijanskega fašizma. N. pr. v torek, 20. mar-Ca piše, kakor da je fašizem opustil sv°je imperialistične namene in postal popolnoma krotek, ker je seveda nanj blažilno vplivala družba f ... kanclerja. Pravi: »Ta govor Inamreč Mussolinijev po podpisu av-stro-madjarsko-italijanske zveze, op. je kakor noč in dan v primeru z nssolinijcvim govorom v Livorni Pfed dvema letoma, koje grmel proti anciji in kb je označil »sunek v odonavje in na Balkan« kot pogladi.?8 Pravca italijanske zunanje po-t>nke'- Podčrtali mi.) Zadnji njegovi ferc^f1 Bokanu in neuspeh kon-klicaif v Rimu so Mussoliniju pride 1ti y„U8ta popolnojna nove bese- čaranja . P°lnT* ”ekS£a *ih,ega ^ t m na «!* j?ko' Drugi dan ze 21. nonolnoma ®t*.Skjvenec« v uvodniku ElTuLtt0'• ■ >" k»,sr vei dvomiti . ”■ šča H« Mfllp »ve- f 8V°Na sca do male zveze in tudi do Fran- iS«V' viteJlki, 80 mogočni fn MVl’ k,akor: Po nmski konferenci «r!k«S?lSOl,ni,7fm. g°\°.ru: »Z* «as prihajajo burni časi —- Mučen vtis po JffSST ~T Mostovi so porušeni« itd. Vsi ti naslovi potrjujejo »Slovenčev« uvodnik od 21. t. m. in pobijajo »Slovenca« od 20 t m M: ..... »arJrorfn ir, VT m< razumemo zadrego in težave »Slovenčevih« urednikov m izdelvalcev naslovov: *ak° " ! kot katoliški list branijo politični katolicizem m kako naj zopet zatajujejo ta politični katolici- NaSe delavski kolesarji zborujejo .. zem, ki ima tu svoje prste vmes. Ah, kako je nerodno, da ni Dollfuss ali Mussolini framazon? Tedaj bi »Slovenec« takoj pravo pogruntal in bi vsaj dva dni gonil isto lajno. Proces proti članom »Ustaša«. V Zagrebu se je pričel senzacijonelen proces proti vstašem Orebu, Begovi-ču in Podgorelcu, ki so bili decembra mesecia poslani iz taborišča hr-vatskih vstašev iz Vischetta v Italiji, da izvrše v Zagrebu 16. decembra atentat na kralja, ki se je tisti dan pripeljal v Zagreb. Atentatorji so bili pa pravočasno odkriti in so bili na begu aretirani, potem1 ko je Oreb ustrelil dva detektiva. Proces odkriva zanimive podrobnosti iz gibanja in organizacije hrvatskih vstašev v ino- j zemstvu, pod vodstvom zloglasnega Paveliča. Pariški reakcionarni tisk zopet hujska, »Echo de Pariš« objavlja fantastično vest, da se v severni Franciji zbirajo oboroženi socijalisti, ki nameravajo marširati proti Parizu in ga zavzeti. Organizirajo baje pravo vojsko in pozivajo vse člane, ki so služili kedaj pri vojakih, da se jim pridružijo, zlasti vse tiste, ki znajo ravnati s strojnicami. Pokret ima baje čisto revolucijonaren značaj. Napetost v Vzhodni Aziji popušča, Najboljši dokaz za to je, da je japonska vlada sklenila odpoklicati iz Mandžurije dve svoji diviziji. Dobili bomo zopet nove svetnike. Letos v Vatikanu novi svetniki kar dežujejo: po znani francoski Mali Tereziji in lurški pastirici Bernardki in še par drugih, dobimo v kratkem zopet tri nove svetnike. Značilno je, da so vsi novi svetniki Francozi ali pa Italijani. Kurija smatra menda sedanji čas za najbolj ugoden, da si pridobi zopet naklonjenost Francozov. Sicer pa s Francozi ni bilo, kljub »framasonstvu«. nikdar tako slabo, kakor se pritožujejo gotovi krogi, saj je znana tista prislovica: »Es geht ihm gut wie dem Herrgott in Frankreich.« Potrebni so krematoriji Pokopališče zastruplja okolico. V vasi Glincah, v cazinskem okraju v Bosni, je imovit kmet Nikola Petrovič, katerega domačija leži pod klancem, nad katerim se nahaja vaško pokopališče. Pred kratkim je zbolela 14 letna Petrovičeva hčerka. Začela je hudo bljuvati in drugi dan čudno besneti. Dva dni pozneje je zbolel še 16 letni sin in druga, 18 letna hči, ki so kazali iste znake bolezni. Deset dni po pojavu bolezni je udarila vsem trem pri očeh, ušesih, nosu in ustih kri na dan in vsi trije so umrli v groznih mukah. Par dni pozneje je zbolel Petroviču še četrti otrok, 25 letno dekle, na istih znakih bolezni in se bori s smrtjo. Takoj, ko so prvi otroci zboleli, so poklicali iz bližnje Velike Kladuše zdravnika, dr. Sergija Mihajlova, ki je ugotovil znake težkega zastrupljenja, ni pa mogel dognati, po kakem strupu. Opozorjen je bil na vodnjak, ki se nahaja pod pokopališčem' in domači so mu pravili, da so opazili zadnje dni na vodi neko čudno maščobno površino. Zanimivo je tudi, da vsebuje vodnjak od prošle jeseni, ko je bilo obilo dežja, veliko več vode kakor kdaj prej. Smatra se za nesporno, da je voda, ki se je zbirala na pokopališču, proniknila skozi grobove v bližnji vodnjak in je prinesla s seboj mnogo strupenih mrliških snovi in plinov. Sanitetne oblasti bi morale takim pojavom posvetiti naj-večjo pažnjo. Pri sistemu vpepeljevanja mrličev v krematorijih bi se kaj takega ne mo-glo zgoditi.____________________________ Ljubljana VI. (XXV.) Delavski prosvetni večer priredita »Svoboda« in »Zarja« v soboto, dne 24. marca 1934 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu so recitacije, petje (mešani zbor »Svobode«), godbene točke (»Zarja«) in predavanje pisatelja R. Golouha o prevratu v Nemčiji. Občni zbor podrainice »Svobod*« «• bo vršil v petek, da« 6. aprila 1934 ob 8. uri zvečer v mali dvorani Delavske zbornice, Čopova ul. 1. — Vso člane lijubljanalce podružnic« »Svobode« pozivamo, da se občnega »bora sigurno udeleže. Stoletnica Senefeldeefeve smrti. Ob priliki stoletnice smrti izumitelja litografije (kamenotiska) eo priredili grafičarji v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani »čno tgo-dovinskornzvojno razstavo v dneh od 17. do 20. t. m. Zanimiva je zgodovina A. Senerel-derja, ki je bil iaprva pisatelj, potem gledališki igralec in končno prepisovalec no*. To opravilo ga je dovedlo do odkritja litografije sa razmnoževanje. Danes je litografija dovršena umetnost zlasti ta reklam*. Letni zbor I. delavskega kolesarskega osrednjega društva za Dravsko banovino v Mariboru. Minulo nedeljo, dne 18. marca t. 1.. je bil letni občni zbor Osrednjega društva naših sodrugov kolesarjev, ki je zbral v dvorani gostilne »Pri zlatem konju« prav lepo število kolesarjev, sodružic in sodrugov. Občni zbor je vodil dosedanji poslevodeči predsednik -s. Vampi s častnim predsednikom s. Košuto, ki vodi društvo že od njegove ustanovitve naprej, t. j. celih 37 let. To društvo je torej eno najstarejših naših delavskih kulturnih organizacij in se kljub temu še ni prav nič postaralo, ampak nasprotno oživelo, kakor so kazala poročila funkcionarjev, tajnika s. Perka, blagajnika s. Magdiča in ostalih. V imenu preglednikov je poročal s. Veleč, da je našel račune v naj-lepšem redu. Blagajniški promet (je znašal Din 14.485.57, premoženje društva pa predstavlja Din 42.708.57. Društvo ima tudi svojo godbo, ki pod vodstvom s. Kekeca prav lepo uspeva. Navzoči so bili tudi delegati kolesarskih društev delavcev iz Trbovelj, Zagorja, Pobrežja in zastopana društva Litija, Slov. Bistrica, kjer se snuje nova podružnica, in Studenci. Pri volitvah je bil novi odbor okrepljen z mladimi močmi, ki so vsi obljubili delovati za nov razcvit te zveze delavskih kolesarskih društev. Staremu odboru je bila izrečena še enkrat razrešnica s pohvalo, a za novega predsednika je bil izvoljen dosedanji tajnik s. Edvard Perko. Med sklepi občnega zbora je najvažnejša prireditev kolesarskga dne, ki se bo vršil o Binkoštih v Trbovljah, in še medklubska dirka na Pobrežju. Imenom Krajevnega medstrokovnega odbora je pozdravil občni zbor s. dr. Avg. Reisman, ki je spregovoril o idejnem pomenu kolesarskih društev za delavce, kar so sprejeli navzoči z velikim navdušenjem in obljubili, ves prosti čas do majnika posvetiti nabiranju novih članov in pa naročnikov za »Delavsko Politiko«. Ob koncu je društvena godba zasvirala par komadov in s tem prijetno 'presenetila občni zbor. Maribor »Svoboda«, podružnica Maribor. V sredo, 28. t. m., bo v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9, zanimiva diskusija »Socializem in vera« pod vodstvom s. Dolarja. Začetek ob 20. uri. Zveza delavskih žena in deklet, podružnica Maribor, priredi v nedeljo, dne 25. marca 1934 ob 16. uri v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-II, ženski dan. Na sporedu je petje, godba, predavanje, recitacije in deklamacije. Sodrugi in sodružice so vabljeni, da se prireditve v najlepšemi številu udeleže. Izplačilo ubožnih podpor. Z ozirom na velikonočne praznike se bodo mesečne ubožne podipore izplačevale pri mestni blagajni že v soboto, dne 31. marca 1934. Narasla Drava, ki je prekinila dela pri gradnji mostu na Mariborski otok, je začela zopet padati. Odnesla je še ostanek starega mostu in mnogo materijala, pripravljenega za gradnjo novega, tako da ima gradbena tvrdka Jelenc in Šlajmer 10.000 Din škode. Tlak v Sodni ulici, katerega stanje smo zadnjič kritizirali, so mestni delavci končno ostrgali in oplaknili. Še druigod tako. »Merkur«, društvo trg. in priv. nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, podružnica v Mariboru, sporoča svojemu članstvu, da se vrši v nedeljo, dne 25. marca 1934 ob 9. uri dopoldne v Aljaževi sobi hotela »Orel« na Grajskem trgu IV. redni letni občni zbor podružnice »Merkur«-ja. Z ozirom na važnost in dolžnost vsakega člana je, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleži. Predrzen vlom so izvršili d o zdaj še neznani vlomilci v prodajni kiosk nad mestnim parkom, kjer ima gospa Orovič branjarijo in trafiko in so odnesli blaga za več tisoč dinarjev. Pripeljali so se baje z avtomobilom. Na sličen način so pTed par dnevi vlomili tudi v neko trgovino v Počehovi pri Mariboru in v Makolah. Gre najbrž za dobro organizirano vlomilsko tolpo. S. K. »Svoboda«, Maribor. V petek, dne 23. marca 1934 ob 8. uri se vrši članski sestanek vseh sportnikov-Svobodašev, in prijateljev delavskega siporta, Ker je 'prvenstvo tik pred vrati, je udeležba za aktivne člane strogo obvezna. Po članskem sestanku seja odbora. DSK »Svoboda« - SK »Maribor« 3 : S. Pri prijateljski tekmi med obema imenovanima športnima kluboma v nedeljo, dne 18. t. m. je odnesel zmago SK »Maribor«. »Svoboda« je zlasti v drugem polčasu pokazala izredno lepo igro, Rezultat zadovoljuje. Tur. društvo »Prijatelj prirode«, podr. Maribor, priredi v nedeljo, dne 25. marca izlet preko Pobrežja an Nuplek in Zimski potok, nazaj preko Sv. Petra. Odhod ob pol 7. uri zjutraj. Zbirališče Ruška cesta 7. — V pon del jek 26. marca pa se vrši ob 8, uri zvečer v društvenem lokalu društveni večer. Delavci in nameščenci jedo samo i v Javni kuhinji na Slomškovem trgu I št. 6. Trbovlje Rudarsko zborovanje. II. skupina rudarske zadruge je sklicala člansko zborovanje dne 19. marca v Delavskem domu, na katerem so poročali delegati o svojem delovanju, o izvršenih intervencijah kakor tudi o stanovanjskih in drugih važnih rudarskih zadevah. Obisk je bil zelo velik, kar je sicer razumljivo, ker je rudarsko delavstvo najhuše prizadeto vsled krize in neurejenosti premogovnega gospodarstva sploh. Poročila so bila zelo izčrpna. Vodstvo je napravilo nešteto vlog na oblastva, TPD in Rudarsko glavarstvo. Posebno se je II. skupina trudila, da se pogajanja za odjem' premoga državnim železnicam pravočasno začno in s tem v zvezi sklenejo povoljne pogodbe, s katerimi bi se osigurala eksistenca rudarjev kakor tudi preprečile redukcije. Razpravljalo se je tudi o višini povračil od nakupov v rudniških konzumih, o podpori, za katero je zaprosilo delavsko zastopstvo TPD, o regulaciji šihtov v praznovalnih dneh, o zaposlitvi rudarskih sinov itd. Zanimivo in značilno je bilo poročilo o stanovanjskih zadevah. Ugotovilo se je, da hoče neki dobro znani gospod svojim političnim privržencem deliti rudniška stanovanja ne glede na to, ali so dotični sploh upravičeni ali ne. Vzemimo en slučaj: V prošnji za zamenjavo stanovanja, katero je priporočal g. Pleskovič s svojim lastnim podpisom, je bilo navedeno, da je bil prosilec 12 let v službi pri TPD, v resnici je bil pa manj kot 9 let. Po potrefi bomo tudi objavili še par podrobnih stvari naših narodnih. Radi silne agitacije s strani paznikov, poduradnikov in uradnikov, o čemer smo na tem mestu že ponovno pisali, je bilo delavsko zastopstvo primorano pojasniti, da se delavstvo med službo ne sme šikanirati ali nadlegovati z razno politično ali strokovno agitacijo. Ako nadrejeni organi agitirajo za katerokoli politično stranko ali drugo organizacijo med službo, potem naj Jih delavci tisti trenotek in tako dolgo, dokler se agitacija vrši, ne smatrajo za svoje predpostavljene, ampak za enostavne agitatorje in eksponente do-tične stranke oziroma organizacije, za katero agitirajo. Enkrat za vselej mora nehati to umazano igračkanje z bedo delavstva, da si ne bo nihče več koval iz delavčeve mi-zerije svoj politični kapital.- To je eno umazano poglavje v tragediji rudarjev in, če bo potrebno, bomo morali brezobzirno povedati in napisati resnico, ki bo marsikoga bolela. Na zborovanju so bile sprejete resolucije, ki so bile odposlane na merodajna mesta. Omeniti je tudi treba, da je hotel motiti zborovanje brezposelni Pristav, kateri je dolgo v noč popival • i - Ko je pa uvidel, da bi ga rudarji sami vrgli iz zborovalne dvorane, je popolnoma obmolknil. Dobre službice. Zopet se je pojavila agitacija »narodnih«, posebno v Bevškem, z dobrimi službicami pri rudniku. Sedaj agitira bivši znani orjunaš, češ, če pristopite k naši stranki, boste dobili delo. Pravi tudi, da jim bo na njegovo prošnjo g. K. na separaciji dal »gvišno« dober kšeft. Mi bi si skromno dovolili vprašati vodstvo rudnika, ali res razpolaga s tolikimi lahkimi in dobrimi službami, da jih lahko ponuja po Bevškem človek, ki nima z rudnikom nič skupnega. Marsikdo pozna dotičnega gospoda, kakšen prijatelj delavstva je bil. Ptui Kaj je delavski zaupnik? O tem važnem delavskem vprašanju je predaval v četrtek v »Svobodi« s. dr. Reisman ter v poldrugo-urnein predavanju podrobno razložil pravice in dolžnosti delavskih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavstva, kakor tudi o nalogah' delavskih strokovnih organizacij v zvezi z volitvami in poslovanjem delavskih zaupnikov. Predavanje je bilo zopet tako lepo obiskano, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Pevski zbor je tudi, to pot otvoril predavateljski Večer s pesmijo delavecv, po predavanju pa sta spregovorila še ss. Gabrijel in Matjašič o .raznih perečih ptujskih delavskih zadevah, vabila delavce v organizacije in jih opozarjala na potrebo izobraževanja, zlasti čitanja knjig, ki jih ima »Svoboda« v lepem številu. Dr. Reisman bo nadaljeval predavanje čez kake 3 tedne. Važno žensko vprašanje t kazenske« zakoniku. Podružnica »Zveze del. žen in deklet« v Ptuju bo priredila v pondeljek, dn* 26. marca t. 1. prediranje o važnem moderniziranem določilu § 171 novega kazenskega zakonika, ki določa kazen radi odprav* plodil. Predaval bo s. Šegula in eo vabljen* delavke in delavci. O postanku življenja. V četrtek, dne 29. marca, to je na veliki četrtek, se bo na željo našega delavstva zapet vršilo zanimiv« predavanje s skioptičnimi slikami o postanku življenja. Predaval bo prof. g. Onič in sicer radi obsežnosti predavanja 2 krat. Tako skuša naša »Svoboda« res ob polnem zanimanju in razumevanju naših sodružic in so-dru.gov dohiteti svoje važno izobraževalno delo tekom minule zime. Ptujsko delavstvo se res z veliko ljubeznijo okle