st. 16. v Ljubljani, torek dne Uo juioiiili! socialno MMm MU 21, januarja 1919. Leto III. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredniitvo In npraTniitro y Ljubljani, Frančiškanska ulic« štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42—-, m pol leta K 21’ , *a četrt leta K 10'50, za mesec K 3*50. Za Nemčijo celo leto K 46, *a ostalo tujino in Ameriko K 54. Inaerati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI*—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije ta Ust so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Sklepi. 0 Vseslovenske soc. dem. konference v Ljubljani, dne I'). januarja 1919. Resolucija o političnem poloia'ju in taktiki. Jugoslovanska soc. dem. stranka izreka na svoji vseslovenski konferenci dne 19. januarja glede svojega bodočega delovanja sledeča vodilna načela: Pozdravljamo in zahtevamo narodno popolnoma uje-diujeno in notranje konsolidirano državo SHS, ker smatramo tako državo kot predpogoj uspešnega boja za socializem in demokratizem. Mislimo pa, da naj se v kulturnem oziru ‘vsak jugoslovanskih rodov razvija na svoji pri rodni podlagi ob vednem upoštevanju in naslanjanju na celotno Jugoslavijo. Glede »ločitve cerkve od države«, pa stojimo na stališču, da naj bo svobodna cerkev v svobodni državi. Cerkev naj izvršuje svoje versko poslanstvo nemoteno j od države pri onih, ki jo potrebujejo in si žele njenega poslanstva, a država naj brani versko svobodo posameznikov in cerkve proti vsakršnemu nasilju. V kolikor nastopajo cerkveni služabniki politično, naj veljajd za uje iste pravice in dolžnosti, kakor za vsakega drugega državljana. Razlastitev cerkvenega veleposestva vseh veroizpoveedanj je izvršiti v tem zmislu, da je urediti gospodarske strani cerkvenih organizacij tako, da' bo vsaka gospodarsko neodvisna od države. V političnem oziru smo republikanci in stojitno na stališču političnega demokratizma s svojim večinskim načelom in parlamentaričnim sistemom, odklanjamo pa v dnevnem boju vsako nasilje manjšine proti večini. Združitev vseh socialističnih strank v državi SHS je nujno potrebna. Z ozirom na posebnosti, v katerih smo dosedaj živeli, je začasno urediti skupen organ, ki naj vodi'enotno socialistično politiko v državi SHS in ki naj pripravlja enotno delavsko gibanje ter spojitev obstoječih soc. dem. strank v Jugoslovansko soc. dem. stranko. V svrho konsolidiranja razmer na Balkanu ponavljamo zahtevo po balkanski federaciji v zmislu belgraj-skih sklepov iz leta 1910. Nujno je, da pridemo na Balkanu lo tako do trajnega miru, ki ga za gospodarski in socialni razvoj krvavo potrebujejo. V gospodarskem oziru bomo nastopali vedno in povsod za socializacijo, v prvi vrsti za razlastitev veleposestev, podržavljenje rudnikov, fužin in železnic ter ! sPioh veleindustrije. Socializacija se mora vrš.ti v so- , glasi u z danimi pogoji, mi povdarjamo zadružno obli- gospodarstva,- ki naj direktno veže proizvajalca in uživalca. Veliko važnost polagamo na radikalno socialno zakonodajo, ki naj zabrani izkoriščanje ubožnega ljudstva Po kapitalistih. Zato poživljamo delavsko ljudstvo, da se intenzivno peča z dogodki v socialnem in gospodarskem boju mod delavskim na eni in izkoriščajočim razredom na drugi strani. 'Z ozirom na dejstvo, da je nastal v naši vasi velik socialni prepad med Posestniki-kmeti ter med bajtarji in kmetskimi delavci z ozirom na to, da mnogo malih kmečkih ljudi želi priti v soc. dem. stranko, izreka konferenca potrebo, da izvrševalni odbor izdela program za kmetsko ljudstvo, da ga pritegnemo v naše vrste. Konferenca dalje ponovno protestira proti italijanski okupaciji jugoslovanskih pokrajin ter obsoja njene nečloveške metode. Konferenca ne prizna samovoljnega okupacijskega čina kot pravno veljavno činjenico ter poživlja strankino vodstvo, da naveže stike v svrho razgovora in sporazuma z onimi strujami svetovnega in italijanskega socializma, ki so pripravljene rešiti vprašanje spornih ozemelj brez ozira na izvedeno okupacijo. Konferenca ponavlja svojo izjavo glede razmer v Koroški ter zahteva, da se uredi narodnostna meja v zini-, •vlu pravičnosti in da se čim prej konča to žalostno kr-X voprelitje, konstatira pa, da je sedanji odpor z naše strani izzvan po nemških vojaških četah, ki so udrle v čisto slovensko kraje —- obžaluje obenem dejstvo, da so nemški soc. demokratje pritrdili imperialistični težnji nemških nacionalcev, da ves slovenski del Koroške — ‘zvzemšj občine Jezersko — pripada pod nemško repu-bl'ko kot nemško ozemlje. * ! V državno vječo predlaga konferenca naslednje ss.: Čobnl Melhljor, nam. Sitter Ignacij, Kocmur Ivan. nam. Pečnik Josip; Kopač Jožef, nam. Golouh Rudoll; j Kristan Anton, nam. Kristan Etbin; dr. Lončar Drag., j nam. prof. Favaj Ivan; Petejan Josip, nam. dr. M. Korun. I * V pokrajinski Svet predlaga konferenca naslednje ss.: Klenovšek Jakob, dr. Korun Milan, Kristan Anton, dr. Lemež Milan, Leskovar Franc, Malovrh Karl, Mihevc Ignacij, Prepeluh Albin, Pintar Josip, Sitter Ignacij, Skobi Franc, Štebi Alojzija, Tokan Ivan, Zugvvitz Anton. * izvrševalni odbor se je dopolnil še z naslednjimi ss.: Kocmur Ivan, dr. Korun M ..Prepeluh Albin in inž. | Štebi Anton; kontrola ss.: Dražil Štefan, dr. Lemež M. j in Uratnik Fr.; razentega je priznala konferenca vsako-kratflemu glavnemu uredniku pravico glasovanja v izvr-Ševalnem odboru. Izobrazba in socializem. Premalo pažnje smo do sedaj obračali izobrazbi v svojih vrstali. In vendar je ni stranke, pri kateri tvori izobrazba temeljno zahtevo strankinega dela. Organiziran pro-letarijat mora vedeti, kam gre njegova pot, i kaj zahteva. Član socijalno demokratične I stranke je ob vsaki priliki poklican, da mora premišljevati o svojem položaju, o položaju stranke. Socijalist mora znati ločiti med dobrim in slabim, med pravilnim in nepravilnim. Socijalist pride ob vsaki priliki v položaj, da mora javno nastopati ob priliki shodov, sestankov, strankinih konferenc in strankinih zborov. Veliko zahteva stranka od svojih pristašev. Vse te dolždosti in pravice pa bodo mogli izpolnjevati oziroma izvajati strankini pristaši le tedaj, če bodo pričeli boj preti lastni nevednosti. Ni ga večjega sovražnika socija-lizma kot je nevednost. Nevednost je eden pravzrokov vsakega neuspeha v organizaciji in v boju proti kapitalizmu. Da, postavil bi nevednost in kapitalizem kot enaka sovražnika delavstva. i oda kako pričeti boj proti nevednosti v delavskih^ vrstah. Eno izmed prvih sredstev je časopisje. Čitajte in širite naše časopisje! S časopisjem bo spoznalo delavstvo socijalizem, bo spoznalo krivičnost sedanjega družabnega reda, bo spoznalo pomen izobrazbe in organizacije. Ali časopisje, to je le pričetek, časopis, to je oni zvon, ki kliče dan na dan zaspance in dremajoče k zavestnemu življenju. Več zahteva socijalizem od svojih pristašev. Socijalist mora segati po brošurah, ki v poljudnih besedah razlagajo sile in zakone, ki vladajo v družabnem in gospodarskem življenju. Sodrugi, stranka je izdala že mnogo prav lepili brošur, segajte po njih, izobražujte se, če hočete, da bodete dosegli lepše življenje in da ne bodete garali vse dni! Naše brošure ne smejo ležati po skladiščih našega uprav-ništva, brošure morajo ven med široke mase. Pri drugih strankah imajo navado, da čitajo skupno take brošure v svojih organizacijah, se pogovore o njih vsebini in tako premagajo ono prirojeno lenobo širokih mas, ki jih je tako težko spraviti do tega, da bi same segle po resnejšem čtivu in se tako naučile misliti. Zaupniki in predsedniki političnih in strokovnih organizacij, vaša dožnost je, da širite naše časopisje, vaša dolžnost pa je tudi, da naročate naše brošure, sklicujete mesečne sestanke, na katerih čitajte skupno brošure in se medsebojno razgovorite o vsebinL Uspehi ne bodo izostali. Ponos drugih socijalističnih strank so delavci samouki, ki so se povspeli do voditeljskih mest vsled duševnih zmožnosti. Verujte sodrugi, v boju doseže največ tisti, ki ima | znanje in zna to znanje s pridom uporabljati, i Mi imamo žal malo takih samoukov, četudi nismo brez njih. Ali ravno ti naši samouki vam naj bodo vzgled in opora pri stremljenju po izobrazbi. Ti naši sodrugi samouki pa niso čitali le časopisov in brošur, študirali so knjige, marsikatero so prelistali, predno so dosegli stopnjo, na kateri stoje danes. Trnjeva pot je to, ali noben socijalist se je naj ne straši. Sodrugi, izobražujte se, da bodete mogli uspešno voditi boj proti svojemu sovražniku in da bodete dosegli življenje vredno človeka! Milan Lemež. Politični pregled. Olontuški socij&hii demokratje češkoslovaški viadL Praga, 18. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: V današnji seji ministrskega predsedništva je dospela brzojavka zborovanja socijalnih demokratov olo-muškega okrožja, ki so ga priredili proti draginji in proti oderuštvu. Brzojavka pozdravlja vlado in ji izreka zaupanje. = Iz Češke. Češkoslovaško ministrstvo za javna dela se pogaja z rumunsko vlado o dobavi surovega in mineralnega olja. — Slavna češka pisatelja Ernst Denis in V. K. Rais obhajata 70- oziroma 60-letnico svojega rojstva. Rais je zelo popularen. — Češki častniki nosijo sedaj, z ozirom na naredbo ministrstva za narodno obrambo, črne žametne čepice na francoski način. — Praško vojno ministrstvo razglaša: Orožje sme nositi le vojaštvo. Izven službe ga ne smejo nositi ne častniki, ni vojaki. Pametna naredba, ki bi tudi v Ljubljani preprečila precej ubojev in pretepov. (Op. stavca)... — Češkoslovaške legije se vračajo polagoma iz Francije. Vsak dan se pripelje v Prago kak poseben vlak. — Znani češki bolj-ševik, sodrug Muna, se je vrnil z nekaj tovariši v svojo domovino in začel tam s komuni-stično-boljševiško agitacijo. Dasi vlada na Češkem zborovalna svoboda, se mora oni, ki se je vrnil pravzaprav iz ujetništva, misleč, da v svobodno domovino, skrivati vsak dan pri S kakem drugem prijatelju zato, ker hoče agi-i tirati za socijalistično republiko ... Izvoliti na-I ineravajo komisijo iz vseh čeških socijalistič-I nih strank, pred kojo naj bi se Muna zago-I varjal. Za to komisijo se vnemajo posebno | njegovi ožji rojaki Moravci in Šlezijci. Zaen-j krat je še ni. — Bmski uredniki dnevnikov so sklenili ustanoviti si stanovsko organizacijo pod imenom »SyncKkat brnskih dnevnikarjev«. — V Nemškem Brodu so se-vršile velike demonstracije proti draginji sukna in živil. — Demonstracije komunistov na Dunaju. Dunaj, 19. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Danes popoldne je bila tukaj velika komunistična demonstracija. Oddelek rdeče garde in več komunistov, ki so bili v civilu. je odšlo k mestnemu domu, kjer je govorilo več komunističnih vodij, posebno Steinhart ter organizator rdeče garde nadporočnik Kisch. Protestirali so proti umoru Liebknechta in Roze Luxemburgove ter proti odredbam zoper dunajske komuniste irr zahtevali maščevanje. Množica je hotela napasti Mestni dom, kar pa je redarstvo preprečilo. Demonstrantje so nato odšli k parlamentu. Tudi tam je bilo zbrano mnogo redarjev. Med drugimi je tam govoril nadporočnik Kisch, nakar so se demonstrantje razkropili. Redarstvo in vojaški organi so poskrbeli za današnji dan za velike varnostne priprave. Parlament in Mestni dom sta bila zastražena od redarjev. Italijanski socialisti za sporazum z JugoslovanskL mi. Te dni je bilo v Milanu zborovanje italijanske socialistične stranke, katerega so se udeležili državnozborski poslane^ izvrševalni odbor stranke in odbor Splošne delavske zveze. Na zborovanju se je razven drugega tudi sklenilo organizirati skupno kouierenco italijanskih in jugoslovanskih socialistov v svrho sporazuma glede mej ter da se prepreči novo krvopretitje. •— Prepovedan shod italijanskih nacionalistov iz Dalmacije. Pretekli torek so italijanski nacionalisti Iz Dalmacije sklicali shod v Milanu, da manifestirajo za ujedi-njeno Dalmacijo z Italijo. Shod je bil v zadnjem momentu prepovedan, ker se je vlada ustrašila protidemon-stracije, ki bi jih priredili zlasti organizirani delavci. = Povratek družinskih n eniških vojnih ujetnikov. Berlin, 19. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Glede piovratka nemških vojnih ujetnikov in olajšanja prometa med zasedenimi in nezasedenimi nemškimi pokrajinami se je med predsednikom nemške komisije za premirje, državnim tajnikom Erzbergerjem in maršalom Fochom dosegel sporazum, glasom katerega je Foch obljubil, da bo prošnjo, naj se družinski očetje in vojni ujetniki, ki se več kot 18 mesecev nahajajo v ujetništvu, ter bolni in ranjeni ujetniki čim prej povmejo, predložil aliiranim vladam in je priporočal. Nadalje je maršal Foch izjavil svojo pripravljenost, dovoliti izmeno blaga med zasedenimi in nezasedenimi nemškimi pokrajinami, v kolikor je to združeno z varnostjo ententnih armad. = Nova nemška državna ustava. Berlin, 19. jan. ( Lj. k. u. — Brezžično.) Poglavja, iz katerih obstoji načrt za novo državno ustavo, imajo nastopne nadpise: I. Država in nemške svobodne države. II. Temeljne pravice nemškega naroda. III. Državni zbor. IV. Državni predsednik in državna vlada. — Znotraj meja dosedanje nemške države se smejo, kjer tako preuredbo zahtevajo oziri na plemenske posebnosti, na gospodarske razmere in na zgodovinske odnošaje, ustanoviti nove države, in sicer brez ozira na dosedanje meje. Nobena na novo ustanovljena svobodna država naj ne šteje manj nego dva milijona prebivalcev. Več sestavnih držav se lahko združi v novo svobodno državo. Treba le, da se sklene državna pogodba in da to pogodbo odobrita narodno zastopstvo in pa državno zastopstvo. Ako zeli kak del prebivalstva izločitev iz dosedanje državne zveze, da se priklopi drugi nemški svobodni državi ali da se osamosvoji v posebno svobodno državo znotraj meja dosedanje nemške države, je za to treba ljudskega glasovanja. — Za državnega predsednika more biti izvoljen, kdor je prekoračil 35. leto starosti in' je nemški državljan najmanj deset let. Izvoli se z absolutno večino vseh v nemški državi oddanih glasov, ako je treba, tudi z ožjo volitvijo. — Ako je državni predsednik zadržan, ga more za dobo največ treh mesecev nadomeščati predsednik zbornice držav. - Volitve v Berlinu. Berlin, 19. lanuaria. (LJ. k uj čehoslov. tisk. urad poroča: Volitve v Berlinu so bfe popolnoma mirne. 7 divizij je skrbelo za red. Udeležilo se jih ie 80 do 90%. Izid do sedaj še m znan. — Obdukcija Liebknechtovega trupla. Berlin, 19. Januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Včeraj opoldne so obducirali truplo dr. Liebknechtovo. Pred obdukcijo je prišel brat umorjenega, dr. Viljem Lieb- ; knecht, in dal posneti malčev odtisk raznikovega obraza. Truplo so tudi fotografirali. Obdukciji ie prisostvoval vodja neodvisnih socialistov Haaso. Drugi brat umorjenega, dr. Božidar Liebknecht, je v imenu svoje rodbine protestiral, ker se je preiskava umora poverila vojaškim oblastvom. Izjavil je, da sta Liebknecht in Roza Luksem-burgova žrtvi zločina militarizma in naj so obtožijo vojaške oblasti, ne pa da se jim poveri preiskava. Odločno zahteva, da se jim odvzame preiskava in da se imenuje komisija revolucionarnih, socilističnlh In komunističnih strank, ki naj vodi preiskavo. _ Zaplemba imetja špartakovsklh voditeljev. Berlin, 19. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča. Vlada je odredila zaplembo imetja voditeljev zvez špar-takovcev in njihovih žen. Berlinske banke so dobile povelje, oddati vladi vse račune in drugo imetje, ki ga imajo od špartakovcev. . = Nemška narodna skupščina. Basel, 18 jan (Lj k u — Brezžično.) Scheidemann je'na tukajšnjem' ljudskem shodu povedal, da se je vlada odločila, narodno skupščino sklicati najbrž že 6. februarja. = 25-000 stavkujočlh. Kattovitz, 18. jan. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Delavci 15 rovov so pričeli danes stavkati. Teroristični nemiri do sedaj niso pričeli. Število stavkujočlh cenijo na 25.000. . . , = Spartakovci v Llpskem. Lipsko, 18. jan. (Lj. k. u.) Kakor poroča Dun. kor. urad, so včeraj med demonstracijami za Liebknechta in Luxemburgovo Špartakovci zasedli poslopje lista »Leipziger Neueste Nachrichten«. = Nemški vojni ujetniki obnove opusto. šeno ozemlje. Berlin, 18. jan. (Lj. k. u. Brezžično.) Iz Nantesa poročajo brezžično, da je francoski kabinet sklenil, uporabiti pri delih za obnovo opustošenih pokrajin vojne ujetnike, ki se nahajajo na Francoskem. Do 20. marca nameravajo za ta dela dati na razpolago 200.000 vojnih ujetnikov. = Sestava ogrskega kabineta. Budimpešta, 18. jan. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Kabinet bo v prihodnjih urah sestavljen. Delavski svet je sprejel kompromis, da bodo imeli socijalni demokratje 4 ministre, meščanske skupine pa 7. — Nacionalna vlada v Rumuniji. Bukarešta, 19. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča brezžično: Vlada se ao Bratianuovega povratka ne bo izpremenila. Ko se Bratianu vrne, se bo začel pogajati z .Ionescom. Najbrž se tedaj sestavi nacionalna vlada. — Upokli-cujejo se pod zastave nekateri letniki. — »Vsled naraščanja boljševizma v Ukrajini.« Berlin, 18. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Vsled neprestanega naraščanja boljševizma v Ukrajini, postaja položaj tamošnjih nemških čet vedno bolj nezdržljiv. Prevoz nemških čet po železnicah je popolnoma nemogoč. Poroča se, da bosta ententina admirala Cathorpe in Lcjay priporočala pri svojih vladah ponovni predlog, da naj se prepeljejo nemške čete preko morja v domovino. — Internacionalni socialistični kongres. Bern, 19. januarja. (Lj. k. u.) Švicarska agentura javlja: Henderson in Huysmans sta dospela semkaj. Prihodnje dni pride pet angleških delegatov. Delegati Nemške Avstrije in Ceho-slovaške republike so naznanili svoje potovanje. Internacionalni socialistični kongres bo 27. januarja. —■ Dnevni red mirovne konference. Pariz, 19. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V svojem govoru na mirovnem kongresu je Clemenceau izjavil glede dnevnega reda: »Prvo vprašanje je odgovornost povzročiteljev vojne, drugo kazenske odredbe proti zločinom med vojno, tretje mednarodno zakonodajstvo glede dela«. Spomenica, izročena delegatom, ima napis: »Preiskava o odgovornosti cesarja Viljema II.« — Otvoritev mirovne konference. Pariz, 19. januarja. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: 2e od dveh popoldne se je zbirala velika množica pred poslopjem mi-nistrstv za zunanje stvari. Prdsednik Wilson se )e pripeljal ob tričetrt na tri. Konference se udeleži 72 gospodov. Govor Poincarejev je prevedel tolmač v angleščino. Poincare je stisnil vsem odposlancem roko in zapustil dvorano. Nato je sedel Clemenceau na mesto predsednikovo in je sporočil, da določi dnevni red imenovanje defintivnega predsednika. Predsednik NVilson je predlaga! za predsednika Clemenceauja, da bi s tem izrazil spoštovanje do francoske republike in do Clemenceauja. Predlog so enoglasno sprejeli. Nato so sklenili ustanovitev inedzavezniškega redakcijskega odseka. Predsednik Clemenceau je izjavil, da bo vprašanje zveze narodov na prvem mestu dnevnega reda prihodnje seje. Ob polu petih popoldne je bila seja zaključena. Po seji se je Clemenceau dlje časa razgovarjal s predsednikom \Vilsonom, Lloyd Georgem in Sonninom. ___________ Dopisi. Iz Tržiča. Tudi tržiško delavstvo usnjarske industrije se je začelo zavedati. Dosedaj so bili organizirani samo posamezni učeni strojarji, sedaj so pa delavci iz-prevideli, da ne gre drugače, da se organizirajo vsi. Zatorej so sklicali 15. t. m. zvečer v gostilni pri Kavčiču sestanek pod predsedstvom sodruga Hribarja, kjer je so-drug Vrhunc pojasnil pomen strokovne organizacije. Delavci so bili zadovoljni s tem, kar so slišali in so si Izvolili odbor in se vpisali v organizacijo. Več kot tri četrtine vseh delavcev, zaposlenih v tej industriji je že pristopilo. — Torej, delavci, postavili ste si temelj, kakršnega še ni imela ta organizacija. Le tako naprej! Pri-glašajo se vsak dan novi člani, kmalu bodo vsi delavci organizirani in potem se bomo kos boriti za izboljšanje svoj.lt slabih razmer. vsa vodilna mesta zasedena v poverjeništvu za promet. Poverjeništvo za promet pa je tega don Kišota premestilo na višje mesto v Ljubljano z 18. t. m. Železničarji zahtevajo, da se take osebe odstrani od službe tako, da z osob-jem ne pridejo več v dotiko. Ker se bo to brutalno postopanje pred sodiščem reševalo, že vnaprej opozarjamo merodajne faktorje, da se tukaj vpelje stroga preiskava. Osobje si ni niti življenja varno pred takimi okrutneži, kadar se poda k počitku. To pa ni prvi slučaj tega Don Kišota. On je znani pretepač na državni železnici. Za danes samo to, drugič pa objavimo kaj več. — Državni železničarji. m -- ________M________________ Umetnost in književnost. Brutalno postopanje strojnega mojstra Zakotnika in nadkurjača Saderja v Novem mestu. 16. t. m. je imelo strojno osobje državne železnice priliko se prepričati o surovosti svojega predpostavljenega strojnega mojstra. Nadkurjač in strojni mojster sta vdrla v spalnico, v kateri je počivalo strojno osobje vlaka št. 2259,, strojevodja Žorga in kurjač lndof. Brez vsake besede je nadkurjač Sader planil po kurjaču, ga začel daviti in pretepati na postelji. Ko se je na to strojevodja, ki je še počival, zgražal nad tem živinskim postopanjem, se je nadkurjač odstranil. Nato je pokazal strojni mojster, znani kričač zoper socialne demokrate, svojo moč nad ubogim trpinom ter ga tudi on začel pretepati, ga ranil na očesa in izbil iz ust zobe. Tako postopanje je nesramno, in to tembolj, če predstojniki sami na to vplivajo in vrhtega še sami pretepajo železniško osobje. Take stvari se dogajajo lahko le v takih krajih, kjer ima žolta organizacija »Zveza jugoslovanskih železničarjev« Iz gledališko pisarne. Torek. 21. t. m.: Čajkovski): »Jevgenij Onjegin« ob pol S. zvečer za abonement »A«. Sreda, 22. t m.: Jvo Vojnovič: »Smrt majice Jugovičev« ob pol 8. zvečer za abonement »B«. — Četrtek, 23. t. m.. Cajkovskij: »Jevgenij Onjegin« ob pol 8. zvečer za abonement »C«. Petek, 24. t. m.: Ivo Vojnovič: »Smrt majke Jugovičev« ob pol 8. zvečer za abonement »A«. • K dramski pesmi »Smrt majke Jugovičev« je povabil gledališki konsorcij pesnika Ivo Vojnoviča. V odgovor je pa prejel njegovo brzojavno obvestilo, da vsled bolezni osebno ne more priti, da pa pozdravlja mlado slovensko narodno gledališče z vročo željo, da se razvije kar najlepše in najvišje. Obenem pripominjamo, da je dekoracije za to predstavo naslikal akad. slikar M. Sternen. Baletna šola v Narodnem gledališču. Vsi, ki so se priglasili v intendančni pisarni za baletno šolo, se vabijo, da se zglase 22. t. m. ob peti uri popoldne v » Narodnem domu« v Slavčevl dvorani pri plesnem mojstru V. Vlčku, kjer dobe vse informacije glede poteka šole. Priti jo točno ob napovedani uri. Smrt majke Jugovičev. Dramska pesem v treh spevih. Spisal Ivo Vojnovič. — Po dolgih mesecih tipanj, iskanj ter večalimanj uspelih poskusov, ki pa so skoro brezizjemno v celoti očitovali znake diletantizma, po psevdoteatraliki Sudermanovi, škandaloznem »Desetem bratu«, »Charleyevi teti«, nesorazmerno igranem »Kralju na Betajnovi« in »Hamletu« se očividno bliža slov. Drama svojemu velikemu preporodu tiste edine in resnične umetnosti, ki mora pomeniti najvišji vzgon naše kulturne zavesti in najvišjo potenco naših umetniških možnosti, kakor so to gledišča vseh kulturnih narodov. Ne trdim, da nam je predsinočnji večer že dal vse to v neoporek-Ijivi popolnosti, ki je edin kriterij vsake umetnine; še smo opažali v celoti vrzeli, v soigri nesorazmerne zmožnosti akterjev, pomanjkljivosti tehnične in artistične nravi, a dal nam je slutnjo naše slovensko-jugoslovanske umetnosti, prvo slutnjo tega, v kakšno smer naj se razvija naš umetniški oder in kako naj se igra na njem. To slutnjo nam je obudit dramski poem Ivo Vojnovičeve »Smrt majke Jugovičev« in slov. nar. gledišče je ž njo najdostojneje proslavilo šestdesetletnico bratskega poeta, avtorja »Dubrovačke trlogije«, »Ekvinokcija« in »Impe-ratrix«. V tej Jugovički, majki devetero sokolov-junakov, ki so pali na Kosovem, a niso izumrli do današnjega dne v vsej neprekinjeni tragediji srbske zgodovine, je zajčl pesnik dušo srbskega naroda ob tistem najusodnejšem in najstrašnejšem trenotku, ko je izkrvavelo to ljudstvo, poraženo od silnega navala turških čet Bajazita, za stoletja in stoletja. Vidov dan, Kosovo polje, pognojeno » kostmi junakov in konj, kjer je stala nekoč kri do pasa in cvete zdaj rdeča trava, kakor peva .narodna peserh — je torišče te največje žaloigre srbske pretčklosti. U. Vojnovič je svojo dramsko pesnitev naslonil tesno ob narodno pesem. Iz te kompaktne tragedije, ki govori o njej beseda neznanega guslarja s toliko pretresli ivostjo, je zgrabil en sam drobec — srbsko ženo in mater — ter ga izpilil in izcezillral s takšno finočo kakor žlahten dragulj, da izžarja v čudovitili refleksih vso bolestno lepoto celotnega trpečega ljudstva. Brez silnih stranskih in glavnih konfliktov, s katerimi kakor igraje tako rada operira Shakespearova grandiozna umetnost, ie g. Vojnovič s sliakespearskim tehničnim in sceničnim aparatom postavil na oder pravzaprav en sam tip, nositelja vsega naroda, ter ga po romanskem načinu opremil s fragmentarnimi epizodami, ki v opojni melodiki jeziki fascinirajo gledalca ter mu nudijo vtis dragocene ša-renc tkanine, iz katere pa manjkajo nekatere niti, da sč mu zdi v celoti kakor torso. V drugem spevu pa, ki je dramatsko in pesniško na višku, v vizionarnem triu vrh polnočne stražnice nas zgrabi in razpali kruta, stopnjevana, psihološko mojstersko zgrajena tragedija treh sre. da zaslutimo za njo misterij velikega poeta. — To poosebljeno trpljenje srbskega naroda, ženo vseh žen, pričakujočo, trpečo, ljubečo s kruto ljubeznijo in neskončno požrtvovalnostjo, ko Mater Dolores, nam je ustvarila £• Borštnik-Ivonarjeva. V svoji igri, skozinskoz dosledni, morda za las preživahni in s premladim akcentom za svoja leta, je rastla preko same sebe In ie v drugčm spevu, ko je bruhnilo iz nje vse ljubeče samozatajevanjc, dosegla naravnost klasično višino umetniških možnosti: razvnela je občinstvo in ga uklonila v čar svojega hlm-nijskega zanosa. Po prvem spevu, ki le v soigri, igralsko in režijsko pomenil višek večera, le prinesla g. Borštnl- '■ kovi gdč. Garvasova, ki je v družbi devetero sinah, belih metuljev, predstavljala prvo, velik bel venec, povit ■s slovenskim trakom, ki naj bo tudi nam znamenje, da :ši, gostu, kličemo: dobrodošla na slov. odru! — G. Borštnikovi ob strani je stala Angjelija (gdč. Marjanovič-Mar-kova), ki je bila včasi malo prediskretna, a je pred koncem drugega speva, razgaljajoč svojo zbičano žensko dušo, našla pot do gledalčevih src. Ne povsem zlit vase in neenakih umetniških višin ie bil Damjan g. Nučiča. Njegov prihod na oder je bil sijajen, a mu je potem igra nekoliko popustila in se je našel šele ob sklepu, kar ni bil več patos, marveč poslednje obupno slovo od življenja Damjanovega, tega »glasnika smrti«. Njegova maska pa me je bolj spominjala danskega princa, nego srb. junaka. G. Nučič je vodil tudi režijo predstave, ki se ji je poznala velika točnost in vestnost. — Vse ostale manjše in večje uloge so bile pravilno in z ozirom na razpoložljive moči dobro zasedene. Zlasti slikovita in ubrana v igri je bila skupina osmero sinah, dobra je bila Starka, personifikacija smrti, (g. Bukšekova) in njen mladi vnučič. Slepega guslarja je podal g. Danilo, kosovko Djevojko pa je odela Šaričeva, ta gospodična najlepše bodočnosti, v samosvoj, bajen čar. Sprevod krščanskih ujetnikov je bil seve samo nekak surogat, nekateri lučni Mekti in tisto beganje senc za odrom, ki moti gledalca, c, s i ar, o temi: »Moderno smeri v umetnosti In Slovenci«. — Žigosanje bankovcev po deželi. Opozarjamo in prosimo vsa okrajna glavarstvt, da poduče z vso strogostjo podrejena jim županstva, da moraio bankovce štempljati do vštete večine vsak dan, ako pridejo take stranke. Dogaja se namreč vedno in vedno, da prinašajo kmetice in kmetje denar z dežele h komisijam v Ljubljano, češ da domači župan noče več štempljati, da je v dotični občini že vse opravljeno itd. Ce župani svojih državljanskih dolžnosti nočejo vršiti, naj se jih prav občutno kaznuje in odstavi. Vsak bi zabavljal čez razmere, če pa mora sam vršiti poverjeno državljansko dolžnost, ki ni prav nič težka, pač pa važna, se pa skuša odtegniti ii! Naj županstva določijo gotove ure za žigosanje. Predpis zahteva, da mora vsak človek dati bankovce štemp-liati v oni občini, v kateri stanuje. — Žigosanje bankovcev. Razun že objavljenih zavodov, kateri žigosajo bankovce, se občinstvo opozarja, da ie ta posel prevzela tudi »Zadružna zveza« Dunajska cesta št 38. — Pri žigosanju bankovcev naj občinstvo satno na to pazi, da dobi vsak bankovec za kron ali več poleg štampllije tudi številko zapisnika. Zgodilo se je pri par komisijah iz-početka, da so pri manjših množinah bankovcev (brez pismene prijave) pozabile na bankovce pripisati tudi številko. — Ljudje, ki ne stanujejo v Ljubljani, morajo iti le k svojim županstvom žigosat, ne v mesto. — Prošnjo na tajništvo Akademskega doma. Ker vkljub vsem noticam po naših časopisi^ gotovi g. viso-košolci še vedno ne znajo doposlati pravilno opremljenih prošenj, javlja tajništvo Akademskega društva, še enkrat sledeče: tisti, ki hočejo biti sprejeti v Akademski Dom brezplačno, ali proti znižanemu plačilu, naj pošljejo tajništvu Akademskega društva, prošnje s sledečimi prilogami: ubožni list, maturitetno izpričevalo in če mo-, goče, tudi potrdilo o upisu na Zagrebško univerzo. Even-tuelno tudi potrdilo o vojaškem službovanju. Oni dijaki torej, ki so prosili za brezplačen ali polovičen vsprejem v Akademski Dom, pa še niso poslali, gori omenjenih prilog, naj nemudoma pošljejo dotične priloge tajništvu Akademskega društva v Ljubljani. — Beguncem, ki so dobivali do sedaj begunsko podporo na plačilne pole okrajnega glavarstva: odd. skrb za vojne begunce v Ljubljani, se je begunska podpora vsem, brez Izjeme na podlagi naredbe št. 267 uradnega lista s 15. januarjem 1919. ustavila. Ker bo begunski oddelek podpore po določilih naredbe št. 260 uradnega lista na novo odmeril, se morajo vsi begunci tega okoliša, ki imajo po novi naredbi pravico do podpore, če jo hočejo še dobiti, na novo zglasiti, in sicer v Ljubljani pri policiji, oziroma pri policijskih stražnicah dotičnega mestnega okraja, kjer stanujejo, v okolici in v vrhniškem okraju pa pri županstvih. Begunski urad do konca februarja ne bode sprejemal nobenih prijav, da zamore hitreje izvršiti odmero. — Sprejemanje strank. Stranke se sprejemajo pri Vojnem, dopolnilnem poveljstvu Ljubljana samo od 8. do 11. ure dopoldne. Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana. — Dr. Rešetar odpuščen Iz službe. Znanega učenjaka dr. Rešetarja, profesorja slovanske filologije na dunajski univerzi, je odpustila Nemška Avstrija iz službe. Sprejme ga bržkone zagrebško vseučilišče. — Imenovanje. Okrajni glavar dr. Milko Lubec, ki je služboval v ministerstvu za uk in bogočastje na Dunaju je prevzet v državno službo v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani in prideljen oddelku za uk in bogočastje. — Dvoje volov je ušlo neznanokam v soboto popoldne ob 5. uri iz mestne klavnice. Voli imajo vrezane rimske številke. Kdor bi kaj vedel o voleh, naj to naznani vratarju na mestni klavnici. Svari se pred nakupom volov. — Naredba finančnega ministrstva. Finančni minister je v zvezi z naredbama o žigosanju in popisovanju avstroogrskih in bul-garskih bankovcev na teritoriju države SHS izdal naredbo, ki določuje, da morajo vsi de-< narni zavodi, trgovske tvrdke, akcijske in ko-manditne duržbe, zadruge, obrtna podjetja kakor tudi vsi privatniki prijaviti vse svoje zahteve v inozemstvu v kronski in levski valuti po stanju dne 31. januarja 1918. Te prijave je treba predložiti do 5. februarja t. 1. nadzorui-štvu .finančnega ministrstva v Belgradu, oziroma poverjeništvom za finance v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevern, Splitu in na Cetinjah. Zvišanje adjuta za praktikante In avskultante. Na- j rodna vlada je sklenila, predlagati skupni vladi v Beogradu, da se zviša pričenši s 1. januarjem 1919. praktikantom skupine A (%52 službene pragmatike z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št. 15) adjutum na letnih 2100 K in 2400 K, praktikantom skupine B na letnih 1680 K in 1800 K, ostalini praktikantom na letnih 1200 K in 1500 K. Pravnim praktikantom i liavskultantom se po predlogu Narodne vlade zviša adjutum na letnih 2100 K in 2400 K. — Premogovnika v Velenju in Zabukovci samostojni podjetji. Narodna vlada SHS v Ljubljani je v svoji sej! dne 9. t. m. sklenila, da se proglasita premogovnika v Velenju in Zabukovci, katera sta bila dosedaj podrejena »Rudarskemu in plavžarskemu oskrbništvu v Celju«, kot upravno samostojna podjetja. Naslovi teh podjetij se glase: Rudarsko oskrbništvo SHS v Velenju, Rudarsko oskrbništvo SHS v Zabukovci, Plavžarsko oskrbništvo SHS v Celju. — Redni železniški promet v Banatu. V Banatu je zopet otvorjen reden železniški promet. Iz stranke. Seja izvrševalnega odbora J. S. D. S. se vrši danes ob 8. url zvečer v uredništvu »Napreja«. Pridite vsi. Zadnje vesti. Pogoji premirja na Koroškem. Ljubljana, 20. jan. (Lj. k. u.) Boji na Koroškem končani. Narodna vlada je v svoji včerajšnji seji sklenila, da ne sprejme zahtev, ki so jih stavili Nemci v svojem ultiinatumu z dne 18. t. m. Z ozirom na pogoje za premirje je bilo pričakovati, da bodo Nemci premirje odpovedali s 24 urnim rokom. To so tudi hoteli storiti, vendar sta pa ameriška častnika, polkovnik Miles in poročnik King, ki sta bila pri posvetovanjih navzoča, nastopila proti obnovitvi sovražnosti, češ da so nepotrebne. Mirovna konferenca, da se ne bo ozirala na trenotni vojaški položaj na Koroškem ntnprvine, jezika, narodopisja, litera ure, umetnosti, geob-g-je, f-vne, flore i. t. d. Delo nai obsega najmanj 10 tiskanih pol in bodi zamišljeni i