ŠTEV. Odpor katoličanov proti nazgstvu --I-- Predlogi federacije Z drzno neustrašenostjo je berlinski nadškof v svojem pastirskem pismu ožigosal nazijsko uničujoče delo proti cerkvi. — Poleg odredb in zakonov se vodi javna propaganda, da se v ljudstvu ubije vera. Berlin, Nemčija. — Z neustrašenostjo, ki je presenetila celo Nemčijo, je berlinski katoliški škof von Preysing-Lichtenegg - Moos udaril po nazijstvu in njegovem fanatičnem zatiranju cerkve. V pastirskem listu, ki se je či-tal zadnjo nedeljo v vseh cerkvah tukajšnje škofije, se je slišala taka ostra obsodba Hitlerjevega nazijskega režima, kakoršne se doslej ni upal :še nihče v Nemčiji javno izreči. Povdarjajoč, da imajo na-ziji namen, diktatorsko vladati ne samo nad zunanjim življenjem ljudi, marveč tudi nad njihovo vestjo, je škof v svojem pastirskem listu zagd-tovil, da se kristjan ne bo podal temu pritisku. "Pravi kristjan," je dejal, "ne bo nikdar priznal diktatorstva nad svojo vestjo. Vsak kristjan mo-J ra čuvati svoje osebne pravice in dolžnosti in nobeni zemeljski sili ne more biti dovolj eao, da bi jih odvzela." Škof je našteval odredbe in zakone, naperjene proti cerkvi, med katerimi je omenil tudi za-tvoritev dvanajst tiskarn, ker so tiskale papeško encikliko, v kate-' ri se je razlagal položaj v Nemčiji; dalje razpust društev katoliških mladeničev ter zatiranje katoliških listov. "Ena proticer-kvena odredba sledi drugi," je vzkliknil nadškof. "Duh sovraštva proti krščanstvu vlada v javnosti v čimdalje bolj naraščajočem obsegu. Cela vrsta državnih in strankarskih odred ima samo ta namen, kakor se Ham zagotavlja, da izpremeni Politično cerkev v pravo versko institucijo. V resnici pa so vse te odredbe naperjene proti delu cerkve same. In vendar ti ljudje še skušajo prepričati nemško ljudstvo, da tukaj v Nemčiji krščanstvo in cerkev lahko opravljata svoje delo svobodno in neovirano." Poleg preganjanja cerkve potom zakonov pa se proti njej vo-' di tudi v javnem življenju stalna propaganda, ' je dejal škof. bokaZ za to se lahko dobi po-^od, kjer se prodajajo knjige. Potom slik, karikatur in pam-fletov se skuša izvajati na nemško ljudstvo vpliv, ki mora v Gladini uničiti vsako spoštovale do cerkve in do krščanstva. Napadi na cerkvene organizacije so sicer vsega obžalovanja ^edni, vendar pa to še ni najhujše ; veliko bolj nevaren je uči-nek protikrščanskega duha, ki ®kuša prodreti v vsak kot nemega javnega in privatnega živ-]J'enja, je povdaril škof in nadaljeval : "V tem duhu se uporab-ja vsako sredstvo, da se nemškemu ljudstvu vtisne ideja, da j® nadnaravno življenje iznajdba možganov neumnih duhovnikov. in da je ne samo nepotreb-marveč celo škodljiva za do> "r°bit naroda. Krščanstvo s< °Pisuje kot prevraten element v ^emški politiki, delo cerkve se 2'gosa kot vrsta zločinov in delo Papeža kot neprestan napor, da Se prepreči edinstvo in napredek nemškega ljudstva," Na ta način je prišl 9 tako da- PREDSEDNIK SE VRNIL FRANCIJA SE OJAČUJE Parlament dovolil novo nakazilo za obrambo. Pariz, Francija. — Koncem zadnjega tedna je francoska nižja zbornica enoglasno odobrila, da se izdatki za armado v prihodnjem letu povišajo, kakor tudi, da se bolj u-trdijo meje. Povišek v proračunu za armadhe izdatke znaša okrog 47 milijonov dolarjev. Istočasno se je tudi zavrgel predlog, stavljen od komunistov, da se obvezna dvoletna vojaška služba zniža. Minister za obrambo je pri tem povdaril, da je ima Francija le 387,000 vojakov na nemški meji proti enemu milijonu nemških vojakov in proti 300,000 Italijanov na italijanski meji. -o- RADIO PROGRAMI IZ JUGOSLAVIJE Centralni Presbiro iz Bel-grada nas obvešča, da se na belgrajski radio oddajni postaji oddajajo dvakrat na mesec programi, namenjeni jugoslovanskim izseljencem preko morja, in sicer preko berlinske kratk ovalne postaje DJP, 25,43m, 11,855 kc, od koder se prenese program v [New York. Ta program se od-■ d'aja vsakega 15. in prvega dne v mesecu od 1. do 2:15 zjutraj po srednjeevropskem času. Po ameriškem vzhodnem času bi bilo to šest ur prej, torej 14. in zadnjega ob 7. zvečer, po srednjem času sedem ur prej, itd. -o- Predčasno se vrnil počitnic v urad. svojih Washington, D. C. — Tri dni prej, kakor je bilo določeno po prvotnem načrtu, se je predsednik Roosevelt vrnil s svojih kratkih počitnic, ki jih je preživel na morju južno od Floride. V ponedeljek je prišel predsednik nazaj v svoj urad. Uradno se omenja, da se je ta predčasni povratek izvršil zato, ker se je znova razbolelo predsednikovo zobno dlesno, ki se je vnelo pred par tedni, toda pravi vzrok je pa, kakor se trdi, v tem, ker je zunanjepolitična situacija postala zopet taka, da zahteva predsednikovo prisotnost v uradu, in pa, ker se kongres baje zopet nekaj buni. DVIG CEN ČASOPISNEMU PAPIRJU Kanadske družbe, ki izdelujejo papir za časopise, ob javljajo zvišanje cen -za 1938, in sicer od dosedanje cene $42.50 za tono na $50, kar je skoraj 20 odstotkov. Tako bo tiskarna, ki porabi na pr. $25,000 na leto za časopisni papir, morala plačati $5,000 več kakor doslej, kar bo za njo pač velik udarec. PO KAT. SVETU ODKLONIL POZIV V MOREBITNO SMRT Pariz, Francija. — Kakor več drugih sovjetskih diplomatov v tujezemstvu, je prejel nedavno tudi zastopnik ruske vlade v Atenah, Grčija, Aleks. Barmine, poziv iz Moskve, da se mora vrniti domov. Po raznih poročilih pa tem nazaj poklicanim diploi matom kaj slaba prede in jih je bilo baje celo nekaj obsojenih na' smrt, in tako se je Barmine odloČil raje za pobeg kakor pa za povratek. Podal je resignacijo na svoje mesto ter se pripeljal iz Aten semkaj. Tukaj je podal izjavo, v kateri ostro obsoja tiranstvo sovjetske vlade in omenil tudi, da ve, da ni varen pred kroglo tajnih sovjetskih agentov. Apeliral, je za protekcijo Lige za človeške pravice. -o- DVA AEROPLANA TREŠČILA DRUG ZA DRUGIM Miami, Fla. — Presunljiv vtis je napravila na številne gledalce dvojna tragedija, k; se je pripetila pretekli petek na tukajšnjem letališču ob priliki zračnih tekem. S hitrostjo 250 milj na uro sta dva aeroplana drvela f>reko leta-išča v kratki razdalji drug za drugim, toda skoraj na isti točki sta se nepričakovano z nosom obrnila navzdol in z nezmanjšano hitrostjo 3ta s strahovitim treskom udarila na zemljo. Na mestu sta bila mrtva oba pilota, namreč Rudy Kling iz Lemonta, 111.» in Frank Haines iz Detroita, Mich. Nenavadni vzrok nesreče je težko pojasniti, zlasti še, ker sta bila oba izvedena letalca: Kling j« meseca septembra odnesel na Cleveland-skih zračnih tekmah nagrado $13,500. Izvedenci trdijo, da je moral biti na tistem mestu izredno močen navpičen vetrovni val, kar potrjujejo tudi drugi letalci, ki pravijo, da so tudi oni tamkaj občutili silovit pritisk. ŽIVE SANJE Nuremberg,. Pa. — Tukajšnji poštni mojster H. Sachse, je sanjalal, da bo avito v ka terem se je vozil, nekam treščil. Misleč, da bo skočil iz I avtomobila, je skočil iz postelje ter si zlomil kost v rami. — Providence, R. I. — Tukajšnji katoliški kolegij, ki ga vodijo dominikanci, je priče.1 zbirati prispevke za sklad, e katerim se bo postavilo za šolo pet novih poslopij. — Hongkong, Kitajska. — Koncem zadnjega meseca je bil posvečen za titularnega škofa Sasima škofije ameriški duhovnik, Father A. J. Pas-chang iz Martinsville, Mo. V njegovi škofiji je okrog šest milijonov prebivalcev. — Amsterdam, — Nemški nadškof iz Freiburga 'je v pred kratkim obhajal 40 letnico odkar je bil posvečen v mašnika. Ob tej priliki je podal izjavo, da je preganjanje katoličanov v Nemčiji imelo ta uspeh, da stoje ti tem bolj zedinjeni. — Cleveland, O. — V oporoki pokojnega federalnega senatorja A. Pomerene, ki se je odprla pred dvema tednoma, dobe med drugimi dediči tudi dva katoliška zavoda, namreč Villa Angela Academy in cerkev sv. Ignacija, vsak po $1000. NIKAKIH STRANK V BRAZILIJI Rio de Janeiro, Brazilija. — Novi diktator Vargas je zadnji teden izdal ukaz, po katerem se morajo razpustiti vse politične stranke v državi, tudi fašistična, in enako so tudi prepovedane vse privatne armade. NASVETI ZA MEZDNTZAKON Delavska federacija sestavila amendmente k novemu mezdnemu zakonskemu predlo- gu* Washington, D. C. — Zadnjo nedeljo je predsednik del. federacije, Wm. Green, objavil amendmente, ki jih bo zahtevala federacija, da se vključijo v novi mezdni zakon. Med temi predlogi se zahteva, da se uveljavi 40 urno-delo s 40 centi na uro v in-^ dustrijah z nizko plačo, in se določa, da ima biti vsak delodajalec, ki bi v tem oziru prekršil zakon, kaznovan z $100 globe v vsakem slučaju. Ta zakon pa ne sme preprečevati, da se potom pogajanj doseže tudi nižji delovni čas ter višja plača. Ob času nujnega dela naj se dovoli delodajalcu, da lahko prekorači določeni najvišji delovni čas, toda za čezurno delo mora plačati poldrugo mezdo. Končno je federacija ostro nasprotna temu, da bi federalni uradi regulirali delovni čas in mezde, kakor je v sedanjem zakonskem predlogu predvideno. -o- iz Jugoslavije Prvi letošnji sneg, ki je zapadel tudi na Dolenjskem, je povzročil po raznih krajih veliko škodo. — Brojanova domačija v Šutni postala ^rtev plamenov. — Smrtna kosa. — Nezgode in nesreče. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspehi PREISKUJEJO BOLEZEN NOVOROJENCEV Chicago, 111. — Že dolga leta se trudijo zdravniki, da ugotovijo vzroke neki epide-mični driski, znani pod imenom "enteriitis" kateri so izpostavljeni novorojeni otroci, toda doslej so imeli malo u-speha in na stotine otrok ji je že podleglo; samo v zadnjih dveh tednih jih je ta bolezen ugrabila deset in osem nje žrtev je ležalo v bolnici pretekli petek. Zdravniki so dognali, da ji podleže 50 odstotkov obolelih, in sicer nastopi smrt kmalu za obolenjem. Vendar pa se je ugotovilo tudi, da so v največji nevarnosti otroci do treh tednov starosti; tisti, ki to starost preživi, je skoraj varen pred njo. VOJAŠKA LETALA NAD NEW YORKOM leč, da se verni katoličan smatra v Nemčiji kot nekak zloči-neec, ki ga ne ščiti noben zakon Ogromna škoda na Dolenjskem Ljubljana, 13. nov. — Šele sedaj prihajajo v Ljubljano kratka poročila o velikanski katastrofi, ki sta jo povzročila po raznih krajih na Dolenjskem sredin naliv in nato Martinov sneg v četrtek. V sredo so se vrstile nevihte s hudimi nalivi. Ponekod je izgledalo, da se je utrgal oblak. V petek pa so besneli snežni viharji. Nalivi so povzročili izredno naglo naraščanje potokov in rek, ki so se razlili po poljih. Od Mokronoga naprej proti Sevnici je Mirna vse poplavila. Tu stoje telefonski drogovi do 1.50 m v vodi. Martinov sneg pa je po lepih bukovih gozdovih lomil drevje in se je daleč naokrog razlegal grozen pok, kakor da bi vrag podil polhe. Vsevprek so drevesa padala. Tako je pri Št. Janžu 15 bukovih dreves na veliko razdaljo pokončalo glavno telefonsko napravo, ki veže Ljubljano z Zagrebom in Belgradom. Ta telefonska proga je na mnogih krajih popolnoma uničena, polomljenih je tudi mnogo drogov. -o- V zadnjem trenutku rešeni tisočaki Šutna, 12. nov. — V začetku tedna je doletela našo vas požarna nesreča. Sredi dopoldneva je začela goreti Brojanova domačija. Sosedje so bili opozorjeni na požar zavoljo mukanja živine in so se hitro lotili reševanja, ker Brojano-vih ni bilo doma. Ogenj • je imel lahko delo, ker je streha bila krita s slamo. Zgorelo je vse, stanovanjski prostori, hlev in gospodarski prostori. Med tlem ko je hiša že gorela, je prispel domov domači sin. Tako rekoč zadnji trenutek, kajti sicer bi bil ogenj upepelil 17 tisočakov, ki so jih imeli spravljene v omare. Omara je že gorela, ko so jo spravili na prosto s kavlji. Ni pa bilo mogoče rešiti nekaj tisočakov, ki so jih imeli spravljene v spalnici. Za rešeni denar jim seveda ne bo mogoče postaviti nove domačije. --o- Dve novi šoli Iz Škofje Loke poročajo, da se zidata v tamošnjem okraju dve novi šoli in sicer ena v Ratečah in druga v Sovodnju. Rateče dobe štirirazredno šolo, ona v Sodnji bo trirazred-nica. Poleg navedenih dveh, dobi novo šolo še Črni vrh, ki spada sedaj tudi k Škofji Loki in pa Lučine v Poljanski dolini. utonil, šele po dolgem iskanju so ga našli v potoku pri Bistrici. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Simon Noč, uslužbenec drž. železnic. — V mariborski bolnici je umrla Nuša Korošec, upokojena učiteljica stara 54 let. — V Orehovi vasi pri Mariboru je umrla Ivanka Horvat, po. sestnica stara 40 let. Nesreča na Rakeku Z reševalnim avtom je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 30 letni železniški progov-ni delavec Ivan Urbas, doma iz Ivanjega sela, ki je bil u-služben na postaji na Rakeku. | Urbas je čistil progo, pa ni o-: pazil prihajajočega vlaka, ki ga je podrl na tla. Urbas je j pri tem dobil hude rane na ' glavi in po vsem životu. -o- Trdna korenina Pred kratkim je 'slavil 80 letnico rojsfoa Martin Bokal iz Grbina pri Litiji. Pred leti se je Bokal živahno udejstvo-val pri občini, bil je 12 let odbornik in svetovalec in občani so njegove nasvete poslušali. Kljub svojim letom je še čil in zdrav. Elektrika v Dobovi Iz Brežic poročajo, da se je v nedeljo 14. novembra občina Dobova pri Brežicah priključila na banovinsko električno omrežje. Priključitev se je izvršila z lepo slovesnostjo. S tem je Dobova, kakor tudi bližnji kraji do hrvatske me-ije, dobila električni tok. Mi-čen je bil ob tej priključitvi pogled na cerkev in cerkveni stolp, ki sta bila razsvetljena z reflektorji in so to razsvetljavo razločno videli daleč doli s hrvaških ravnin. Zanimiva slika, ki kaže iz zraka kos osrednjega dela mesta New Yorka z visokimi nebotičniki; nad njim pa plavate v zraku dve orjaški "leteči trdnjavi", last armade Zed. držav. Utonil • Alojzij Nemec, 21 letni delavec iz Večeslavcev je hote nesti vrečo moke iz m!ina po brvi čez potok. Po nesrečnem naključju je fcadel v potok in Spominski križ V bližini vasi Velike Lip-1 jen je, so v gozdu kjer se je 13. oktobra na llovu smrtin|o ponesrečil Filip Vodopivec,postavil lep spominski križ s primernim napisom. Križ so postavili lovski tovariši, blagoslovil ga je pa župnik Župančič iz Škocjana pri Turjaku ob navzočnosti lovskih tovarišev in številnega domačega ter okoliškega ljudstva. -o- Nesreča V Slovenski Bistrici se je težko ponesrečil kovač Ivan Blažič iz Slovenske Bistrice. Zaposlen, je bil z drugimi delavci, ki so od parne žage "Carbofag" na malih vagon-čkih vozili deske na sosedno skladišče. Na nekem ovinku preko občinske ceste se je visoko naloženi vagonček podrl ter je pod seboj pokopal Bla žiča, ki je dobil pri tem ne varne notranje poškodbe. SS AMERIKANSKI SLOVENEC & 6 P Miklavž _____________k raw a ?IB- PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI 9 t Gorgonija __- - . . ^„„.1 EDMJZJLHIH n s paeŽaJškd * g Za vero to narod — ta pravtoo in remteo — od btfa do tmagti DK£ava* wftjt^ glasilo slov. katol. delavstva v amerjki in uradno glasilo družbe sv. družine v JOLIETU; &p.imUZBESy. mohorja s amebiSkxh. ^il^iana* chicagii zapadne slov. zveze v d enver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. t- (Official Organ of four Slovenian Organizations) ____=g====*i 1 __________ ______ _ __________.rainnn > v nrprMDCD T 1 OT7 LETNIK (VOL.) XLVI. \ Ska« 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 7. decembra 1937 izgubljajo pogum, kajti v očeh svojih žrtev so odkrili božjo luč. Njihov strah je neizmeren, zato je treba, da tudi te oči čim prej ugasnejo ... Trupla mučeneev leže pozabljena na tleh. Toda v očeh njihovih morilcev doni mogočen klic: "Naj živi Jezus Kristus!" Po svetu gre jutranja zarja novih triumfov. Konec bo ta, da se bodo od blaznega strahu obsedene človeške zveri same med seboj pokončale. Pozdrav. Mrs. J. Kastelec Mary Kraker je bila tako velika in blaga mati, da jo mora vsak občudovati kdor je poznal njena dela. Bila je tukaj rojena in nekaj nad 40 let stara, je bila mati, če se ne motim 11 otrokom, ki so bili vsi zdravi, lepo vzgojeni in poučeni, da nobena učiteljica ni mogla svojih učenk in učencev lepše podučevati in vzgajati. Njihov mali dom na Gilbertu sem najlaglje primerjal čebelnemu panju, iz katerega se ven in noter neprenehoma vsi-pajo pridne čebelice, vse v najlepšem redu in skupnem sodelovanju. V tej revni hišici je živela velika in častna družina, katere mati je bila vredna vsega spoštovanja. Njenega materinskega zasluženja ne more človek s peresom opisati. — Tako mi sporočajo, da jo je imenoval tudi duhovnik, ko je ob njeni krsti imel poslovilne besede. Ne samo to, da je vzgojila otroke in iz malih v večje, še nadalje je skrbela za nje, da gredo še naprej v šolo. Kaj to pomeni za malo hišico in veliko družino, pri kateri samo mož — oče dela. Koliko je treba za tako družino obleke in drugih potrebščin. — Pa mi je vendar enkrat pisala: "Saj se ne boste hudo vali, (piše mi lepo slovensko, dasi je bila tukaj rojena), če vas poprosim za kratek čas malo denarno podporo za mojo hčerko, da se izšola". — Res mi je ta blaga mati prav v kratkem vrnila malo po-sojilce, dasi bi nikdar tega ne pričakoval. — Vidite, kako je ta mati želela da se njen otrok izšola v višji šoli. Čast taki materi ! Ko sem se mudil na Gilbertu s slikami, me je vedno vabila naj se ne bojim priti v hišo, četudi je njih družina velika in hiša majhna. — Kolikokrat me je spremljala z avtomobilom, dasi je sama imela doma toliko dela in opravila z družino. Bila je pač taka, da je vsakemu hotela napraviti uslugo, četudi pri tem sama ni imela časa niti za jesti, niti za piti, kaj še le za počinek. Ob večerih, ko je njena deca že počivala, je šla sama na seje društev, na cerkvena zborovanja, k petju v cerkvi in prav tako na vse javne dobrodelne prireditve. V publični šoli so vedeli .za njo — nje ni manjkalo nikjer kjer se je šlo za dobrodelno so- delovanje. Z njo se je človek lahko pogovoril kot z najbolj inteligentno osebo. Bila je razumna, hitro misleča ter razsodna žena v vseh ozirih. Da je ta blaga žena umrla, imam o tem samo eno sodbo in sicer to, da je ona na tem svetu že storila vse, kar zahteva poklic in dolžnost človeške matere in božjega otroka, ki je ustvarjen da živi in umre in da zopet živi. V vsem tem je pokojna Mrs. Kraker izvršila vse. Doprinesla je veliko žrtev, ko je vzgojila tako lepo svojo številno družino. Živela je vzgledno krščansko življenje. Take matere so redke! Taka mati naj živi med nami četudi jo je zakrila že črna zemlja. Njen duh in njena velika dela naj ostaneta med nami in naj nam svetita v temi kot luč. — Mrs. Kraker je bila ameriški btrok, toda njeno življenje je bilo življenje prave starokrajske slovenske pobožne matere. Istočasno je pa bila ona tudi prava neustrašena junaška amerikan-ska mati, ki se poleg patriotizma ni sramovala pokazati tudi svojega verskega prepričanja. Bog ji daj večni mir in pokoj! — Nič manj spoštovanja vreden je tudi njen soprog Mr. John Kraker, ki je z neumornim delom svojih rok bil soprogi vselej pravi ljubeznivi mož in varuh. —Odkrito sožalje izrekam vsem, ki žalujete za njo. — Naj živi med nami blagi spomin in slava take matere! Anton Grdina KAJ NOVEGA V DETROITU v Detroit, Mich. Zopet se je nabralo nekaj gradiva, katerega polagam tukaj pred čitateljet Amerikan-skega Slovenca. — Društvo Najsv. Imena je priredilo dne 5. novembra "kinoparty," pri katerem se je napravil lep dobiček, celih $234.00. Res, potrebno je delati, saj ravno se^ daj zidamo novo dvorano. Moram tudi poročati, da sta bila v naši cerkvi'poročena in sicer v soboto 27. novembra Mr. Frank Samida in Miss Mary Srebrnak. Poročne obrede so pa imeli nevestin brat Rev. Frank Srebrnak iz Monroe, Mich. — Nadalje sta se ravno ta dan poročila v Our Lady of Rosary Church Mr. Ciril Nowotny in Miss Christine Sneider. — Novoporočen-cem želim obilo sreče in blagoslova v zakonskem stanu. Na obisku tukaj v Detroitu se je nahajala Mrs. Louise Vončina, po domače Monroe-ška Slovenka. — Nadalje nas je obiskala Mrs. Jennie Troha iz Barbertona, Ohio. — Ne dolgo tega smo dobili poziv za kratke dopise zato bom kar tukaj končal. Poročevalec S S S' ^ NOVICE IZ INDIANAPOLIS A Indianapolis, Ind. Vse je tiho, kot bi nas ne bilo več na svetu. Kar nihče se ne oglasi iz naše naselbine. Rojaki v drugih krajih pač lahko mislite, da smo že vsi odšli v večna prebivališča, toda temu ni tako. Se živimo tisti ki smo preplavali širni ocean pred mnogimi leti; še živi v nas zavest, da smo Slovenci, Slovenke, ki še nismo pozabili lepe rojstne domovine ne domačih ljubkih pesmic. Na pr.: V prijetni dolinici, — ali Na prijaznem hribčku je ljubi moj dom. Zlasti mi je ljuba kitica te pesmice ki se glasi: Domače cvetlice najlepše cveto in ptičke domače. najslaje pojo. — Prijatlji domači so mil' ga srcca, ljubezen zvestoba le biva doma. Sedaj naj pa še poročam, da se letos neizprosna "smrt vse prepogosto oglaša v naši naselbini. Pobrala nam je že nekaj žena in v zadnjih mesecih segla po moških v najboljših letih, kar je vsekako žalostno. Če bo tako šlo naprej, bodo kmalu ostali samo še tukaj rojeni slovenski Ame-rikanci. Mladi fantje in dekleta se pa v tem letu prav pridno sučejo in več parov je že bilo poročenih. Vsem tem želim mnogo sreče in veselja v zakonskem stanu. — Na zahvalni dan sta se poročila Mr. Louis Milharčič ter Mise Agnes Deželan. Nevesta je iz ugledne Mr. in Mrs. Frank Deželanove rodbine, pri katerih se je tudi vršila ženito-tanjska gostija, na kateri je rilo veliko povabljencev. Na tem ;e pač vidi, koliko prijateljev imata ženin in nevesta in pa De-želanova hiša. — Mladima poro-;encema kličem: Živela v sreči in veselju! Na mnoga leta! Da bote vedeli, da smo tudi v Inianapolisu veseli ljudje in da se včasih poveselimo in pozabavamo, vam povem, da sta pred kratkim slavila srebrno poroko Mr. in Mrs. Anton Kos. Ker pa je Mrs. Kos tudi članica podr. št. 5, SŽZ., ?mo se sosestre v sporazumu predsednice in tajnice na skrivoma zmenile prispevati našima jubilantoma darilo in tako smo zbrale skupaj svoto 520.00. Na večer njune 25 letnice smo sosestre hitele skupaj k jubilantoma In jima Sastitale ter izročile ocenjeno Jarilo s pripombo, da naj si za ta denar kupita kar ju veseli. Oba sta bila tega prav vesela in se vsem prijazno zahvalila. Napravila sta lep party ter nas vse povabila za bogato obložene mize, kjer je bilo vsega dovolj. Okusna pijača nas je ogrela, da smo začeli vsakovrstne napitnice. Lepo število nas je bilo .tam zbranih, tudi muzikanta ni manjkalo. Dolgo smo se zabavali in veselili, dokler nas ni pozna ura razgnala, da smo se vračali v dežju domov. — Jubilantoma želimo da bi zdrava in vesela dočakala še tudi zlato poroko. — Hvala vsem sosedom in prijateljem za prijaznost, posebno pa ti-, stim, ki so prispevale za darilo 'jubilantoma. Vaša imena so vpisana globoko v srcih jubilantov. — Moram nehati, ker sem najbrže že prekoračila pravilo za kratke dopise, zato končam in pozdravljam vse čitatelje tega lista. Annie Koren -o- ŠTIRIDESETURNA FOBOŽ-NOST IN DRUGO IZ KANSASA Kansas City, Kans. Lepe, vesele in milosti polne dneve smo doživeli, ko se je mudil med nami č. g. Vital Vodušek in nam na naša srca polagal resnice sv. vere, za časa štirideseturne pobožnosti. Njegove pridige so se nam tako dopa.dle, da bi radi videli, da bi č. g. imel tukaj še sv. misijon, predno se vrne v domovino. Naj Bog blagoslovi njegovo delo povsod kjer bo oznanjal božjo besedo, da bi obrodilo stoteren sad pri vseh ameriških Slovencih. — Lepo je bilo vse dneve štirideseturne pobožnosti, a na jlepše je bilo ob sklepu, ko je bila tudi procesija in so se je udeležili vsi šolski otroci lepo belo oblečeni ter velika vrsta masnih strežnikov in seveda tudi čč. gg. duhovn'ikov. Da je bilo ves čas obilo lepega petja, se že samo po sebi razume. Č. sestre so lepo ozaljšale oltarje, zlasti veliki oltar, da se nam je videlo, kot da rože rastejo na oltarju. Naj tudi omenim,da so nam za Zahvalni dan naše vrle žene postregle s prav okusno večerjo, ki je v veliko zadovoljstvo č. g. župnika in vseh faranov v vsakem oziru, moralnem in finančnem!, prinesla prav lep uspeh. — Starka zima nas je letos že tx'do prijela in nam prinesla že drugo SLAVA TAKI MATERI! Cleveland, O. Iz železnega okrožja v Minne-soti mi sporočajo žalostno vest. — Stara pijonirka in našel j en-ka Mrs. Uršula Babič iz Grea-ney, Minn., kjer je družina Babič naseljena že nad 45 let, mi je sporočila pred nekaj časom sledeče: Mojo hčer Mrs. Mary Kraker iz Gilberta, so odpeljali zelo bolno v bolnišnico v Duluth. Bojimo se za njo, ker je resno zbolela. — Nekaj časa pozneje i mi piše Mrs. Angela Pregled iz Gilberta med drugim tudi to: Vse žaluje tukaj za pokojno Mrs. Kraker; vse jo je ljubilo in spoštovalo. — Na moje pismo sem prejel odgovor od žalostne Mrs Babič pismo, ki se glasi nekako tako le: Radi prevelike žalosti ki nas je vse zadela, Ti nismo mogli poprej sporočiti o smrti drage hčere in matere številnih otrok. Vsi smo jo tako ljubili; a ne samo mi, marveč vsi naši in drugi ljudje. Ona je vsem delila dobrote, četudi je bila sama v pomanjkanju. Nikomur se nikoli ni zamerila. Kako jo je narod ljubil je pokazal njen pogreb. Hišo so vso obložili z venci in darovali so za več kot 200 sv. maš. Vse mesto je žalovalo, vsakdo je hotel in skušal skazati spoštovanje do nje in Krakerje-ve družine. — Saj je to pa tudi zaslužila, kajti sama je rada obiskovala bolnike; vse povsod je rada pomagala, tako društvom, cerkvi, klubom in za javne naprave. Bila je povsod v pomoč. Menim, da je dovolj povedano v zgorajšnjih vrsticah. Sam sem za vse to vedel že poprej iz svojega lastnega prepričanja, ko sem obiskoval Minnesoto. Rečem samo to, da se njenega življenja ne da in ne more popisati kolikor bi bilo vredno. — Mrs. LEPO božično darilo je tudi, čs naročiš svojemu očetu, materi, prijatelju ali znancu za eno leto list "Amerikanski Slovenec",ki stane letno 5.00; za pol leta $2.50. Za Chicago in stari kraj pa letno $S.OO; za pol leta $3.00. ORCHESTRA HALL Nedelja pop..® J« 12 Dec. HENRY E. VOEGELI objavlja vijolmsko predvajanje ki ga daje ZLATKO BALOKOVIC Svetovno slavni vijolinist, ki je nastopil kot solist s Chicago Symphony in s simfonijami v vseh glavnih mestih sveta. Vstopnite — $2.20, $1.10, 40c, Davek vključen. vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na naj bližnji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš< cene: V JUGOSLAVIJO: V ITALIJO: Za $ 2.55.................. 100 Din Za $ 6.50................. 100 Lir Za $ 5.00................... 200 Din Za $ 12.25................ Z00 Lir Za $ 7.20.................. 300 Din Za $ 30.0.0................... 500 Lir Za $10.00.................. 420 Din Za $ 57.00...................1000 Lir Za $11.65---------------- 500 Din Za $112.50....................2000 Lir Za $23.00....................1000 Din Za $167.50....................3000 Lir Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85 Za $25.00 pošljite............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERICH 1849 VV. Cermak Road, Chicago, Illinois (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZAN NA RAZISKOVANJU" "Pritrdite si varnostne pasove in zavarujte' si glave/' spregovori zdajci pilot obrnjen v kabino za potnike; "kajti primoran boin tla pristanem prav, luuiilu." — Trenutek nato topet reče: "KunVa je manjkalo! Kaša rc-SitfeV s"o se jamft vrhoVj dreves." .-t-Nato z'opct: "Držite Se trdno! primoran slim pristati!" Komaj je poteklo nekaj trenutkov po teh razburljivih besedah, se oglasi jean Grey stok in reče pilotu: "Glej, glej, saj smo že pod nevarnimi oblaki." — "To položaja .nmpfe'o nQ spremeni, dokler ne hajduoio primernega mesta ža pristati," reče. pilot- "Kot izgleda se b'o treba pac' pripraviti na "konec." *' '• Pilot Brown se je po teh besedah ki jih je govoril princ Sborov svoji mi-lostljivi obrnil proti njemu da bi mu povedal kar mu' gre in primerno razložil kaj misli o nadiiti gospgdi, toda premislil sc je, kajti vjelo bi mu to preveč c»iJ, eolsg t$S» je pa maral paziti hi'Iet'aJO) da s t' ubgjjt nesreči. "Ako bi mi imeli kakega francoskega pilota, bi prav gotovo nikoli ne prišli v take neprilike in nevarnosti v ka-koršnih sc nahajamo sedaj," je govoril princ Sborov jvoji milojtljivi, ki si ie v$a obupana brisala pot z otyaza. "Ta Am^nkauec j'e pr^v .njč.ne^azujne .na ptfotiraHje," nadaljuje princ* Sbofov." Amerikanski Slovenec &n»i & wit£gr*š6i slovenski STtm first and the Oldest Slovsm IM « Ameriki. Newspaper in America. W«Wljlij l«ta Itfl, Established 1891. felt; * WNft mm itmm ««Ml wmm- Iraad fttfer, •»•?* Sunday, Mem »r Ik fin'i. tm iwmIMi Avaodtodv sifter holidays. ZMtfs I« PobHuhad by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO tnsSov aredHBtvg hi upuvs: Address of publication of flea: 1346 W. Cermak Rd^Chtea^o 1849 W. Onmak Rd.,Chicag< Yetefom CAHA& 9944 Phone: CANAL 5544 HVOttrtM; Subscription: J& cMo few For om rm______——-$5.0< •h pti hrt« i.. if« For half a yrar__2.5« *s Srcrt law ... 1,58 For three months--1-5' toI I« Bttopo: Chicago, Canada and Evrope: 8S Hftv „„.„.„.,..,.,-„..,„, ... .ffl.ffl For one year______ Ba pel hrta . 3.W For half a year_____3.0) la istrf ftrts . 1.75 For three months ___ 1.7i frwapiCTpa ftergfcs . 3c Single copy--------------------- 3< £t#st n para—n m tttro objavo morajo bfti dopodanl na uredristvc «•} t an la pol pr*4 Omnm. J» Uide list — Za satajo Itevf&o v tadoa ie &*t to StfrflM AerxMtoa. — Sa tasftm brer podpisu se ne acara. — Rokopisov ured ft^fjtvt) Bj| fnt^L Istw*« M motmd class matter Nnwtnber 1®, 1925, at the post office a ČKh*f, nihata, mitt the Act of March 3, 1879. Strah pred Bogom Pod tem naslovom prinaša "Osservatore Romano" sledeče misli: Preganjanje katoliške cerkve, ki je izbruhnilo v ev-l-opskih in izvenevropskih deželah, se v zadnjem času s tako strašno zagrizenostjo nadaljuje, da je svet na to dejstvo moral postati pozoren. Celo Cerkvi sovražni nasprotni krogi si stavljajo vprašanje, čemu vse to. Problem trpeče in preganjane Cerkve je naenkrat zopet postal pereč. Povsod ljudje skušajo k temu vprašanju zavzeti stališče. To se dogaja celo pri velikih prireditvah, ki jih je danes povsod na svetu vse polno. Zaradi tega so preganjalci Cerkve prisiljeni, da se branijo in da pokažejo svojo pravo barvo. Opazujemo celo to, da poskušajo napram javnemu mnenju opravičiti svoje ravnanje. Nekateri izjavljajo, da je vera opij za narod. Človeštvu je treba dati izobrazbo in če treba, jih tudi s silo in terorjem voditi v pravi zemeljski paradiž, kjer ni več ovir in verig, ki bi človeka vezale z Bogom. Drugod ?opet pravijo, da se je duhovščina preveč vmešala v pozemske posle in da se je obogatila z dobrinami tega sveta. V dobah velikega pomanjkanja, ko morajo mnogi ljudje stradati, je premoženje velikih in malih eprkva, ki se je nabralo v mnogih stoletjih, postalo v pohujšanje potrebnim. Saj gre, kakor pravijo, za popolnoma neproduktivne zaklade. Torej je treba Cerkvi vzeti njeno imetje. In res so marsikje vzeli vse, ne da bi s tem, kar so Cerkvi pobrali, storili katerokoli res dobro delo. Cerkve, ki so bile mnogokje edinstveni umetniški spomeniki, so bile spremenjene v kasarne, ali pa so jih porušili in požgali. V srcu Evrope se z zagrizeno srditostjo bore proti katoliški Cerkvi in proti vsemu krščanstvu. V strašni brez-umnosti hočejo narodom vsiliti novo vero krvi in plemena. Z neverjetno brezobzirno propagando, ki je ne pozna zgodovina in ki se ne plaši najostudnejših klevet, hočejo nove ideje vsiliti narodu. Ustvarja naj se nova narodna enota in narod naj veruje v njeno^.moč in silo. Stanje brutalne sile so skušali legalizirati s krivičnimi zakoni. Pre vrgli so socialni red in žigosajo za zločinca tistega, ki brani vero v osebno svobodo. Kljub vsemu temu nasilju pa spoznava velik del človeštva, ki veruje v višjo pravičnost, da je katoliška Cerkev edina luč sveta. Že skoraj 2000 let stoji in človeško sovraštvo je ni moglo podreti, ker je božje delo. Toda ali je Bog, ki vodi svojo Cerkev, ki jo brani in ki jo kljub vsem bojem, ponižanjem in preganjanjem vodi do končne zmage? Ravno božji sovražniki nudijo najboljši dokaz za bivanje božje! Nihče se ne bori proti nečemu, kar ne obstoja. Bog s svojo mpčjo in svojo neizprosno pravičnostjo teži nad vestjo in zavestjo božjih sovražnikov. Ne morejo se mu odtegniti in so v globino svoie duše zaradi tega pretreseni. Ako so se spočetka upirali Bogu, imajo sedaj strah pred njim in delajo nove programe in sestavljajo nove načrte, po katerih bi hoteli Boga ubiti. Kajti on je preveč neprijeten Gospod za nje in za njihove zločine. Toda sami bodo morali priznati, da jih do teh korakov vodi blazen obup. Da bi dokazali, da ni Boga, ustvarjajo cele armade brezbožnikov, ki naj bi prevrgli verni svet. Ali so to brezbožniki ? Saj je menda čisto jasno, da iščejo le pretveze, da bi mogli biti neodvisni od Boga in da bi mogli ravnati kljub njegovim postavam. Zmedo, ki jo ustvarjajo, nadkriljuje samo še strah in obup, ki se iz njega rodi. Treba je samo, da pogledamo okrog sebe, pa vidimo božje stopinje in slišimo božji glas, , nezmotljiv glas Cerkve in njenih zvonov. Da, tudi te'mu je treba napraviti hitro konec! Torej proč S cerkvami, proč z zvoniki in zvonovi! Toda iz razvalin se kljub temu še dviga križ proti nebu. Po vsem svetu raztreseni duhovniki ustvarjajo iz najtemnejših kotov cerkve, mašujejo in molijo za svoje preganjalce. Torej proč tudi s temi trdovratnimi duhovniki, ld neprestano o Bogu govore in širijo njegove nauke! Zato jill zapirajo, jih blatijo, vodico jih pred sodišča in v ječe. 'Todp, kaj re godi v dušah teh duhovnikov, ki se jtfe boje smrti, v jkaterih očeh gori luč; E vznemirja njihove preganjalce? §edaj šele spoznajo preganjalci svoje delo in Stran 3 AMERIKANSKI «1 OVENPC Torek, 7. decembra 1937 je zadel ob kamnita obcestne imajo karabinerji in njihovi : katerega so avstrijske oblasti ■robnike. Peljala' sta~ga v 'trža- pcdčTastnTki vifffldfll'jah: " izgnale iz Avstrije kjer je bil ško bolnišnico, kjer so ugoto- * rojen in ker je bil njegov oče vili, da je njegovo stanje ze-^ Novi grobovi. V poslednjih pristojen v Jugoslavijo. Dan lo težko in da ima prebito lo- tednih sta v Trstu umrla Kar- pred vlomom je prišel v ob- banjo. — Valentin Tavčar iz lo Košuta in vseučiliški profe- činsko pisarno, kjer je bil Barkovelj pri Trstu, star SO sor dr. Ferdinand Trost. Po- sprejet za občana in dobil na let, je delal na neki zgradbi, kojni Košuta, star 48 let, je roko nekaj dinarjev. Ker je pa je z višine nekaj metrov bil iz znane družine pri Sv. moral nekaj časa čakati, si je padel, da so. ga morali prepe- Križu. Prva leta po vojni je vse natanko ogledal in pono- ljati v bolnišnico. bil poštni uslužbenec. Šele 34 či izvršil vlom. — Pač hva- * let stari prof. Trost je bil v ležnost! Ministrstvo za kolonfije je tržaških znanstvenih krogih -o- razpisalo natečaj za 2250 ko- zelo čislan. Na univerzi je . Zlata poroka lonijskih policijskih stražni- predaval o blagoznanstvu. Pri V dobri krščanski družini kov in podčastnikov. Prejema- vseh študentih je bil zelo pri- pri Mulejevih na Lavi v celjski l'i bodo enako plačo, kakor jo ljubljen. okolici sta slavila pred krat- —u—..—____„_________,_„____„_________________„____kim zlato poroko Anton in { j Terezija, jMuMj. Jubilantoma j TO IN ONO IZ DOMOVINE ! NAPRAVIL KONEC STAVKI Trgovska bilanca Jugoslovanska trgovska bilanca je bila v juliju aktivna za 105.4 milijona din. proti 17.2 mil. Din v istem mesecu lani. Izvoz je znašal julija 429.300 ton (lani v juliju (214,000 ton) v vrednosti 522.5 mil. Din (lani 330). Za prvih sedem mesecev letošnjega leta dosega trgovinska bilanca aktivnost s 505 mil. Din, lani pa je bila v tem razdobju pasivna za 352 mil. Din. Torej smo letos v tem razdobju dejansko napredovali v izvozu za 857 mil. dinarjev. (TORD) Srebrni jubilej Dne 12. novembra je slavil g. Jurij Jamšek, železniški uradnik in hišni posestnik v Melju pri Mariboru s svojo soprogo Jožefo 25 letnico zakonskega življenja. Jamšek je bil rojen v Poljčanah. IZ GORIŠKE, PRIM0RJA IN ISTRE štev. S3, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. J«dnoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Math Slana, ml., preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. Tatovi Prem, oktobra 1937. — V hi-Josipa Kovačiča v Smrjah, so !lco noč vdrli tatovi. Izkoristi-So Priliko, ko je bil gospodar etiran radi tihotapstva in so Priplazili v spalnico. Gospo-nJa je sicer še pravočasno rila-denar, hčerka pa je alar-Irala okolico, da so morali ta-vi Pobegniti brez plena. Za zli-IVci ni sledu. Društvo sv. Vida Stev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. fftvde in zločini na Gori-skem gorica, 17. nov. — Kakor po državi se prične te ( 1 tudi na Goriškem novo sod-jfcto. Listi so glede na to ob-daljša poročila o sodstvu sodnih poslih v poslednjih lejSecih, v katerih obravnavajo °vanje sodišč v goriški po-na področju ljudskega civilno-pravnih porav-.. ' mladinskega skrbstva in ci-'obv°Sa ter bazenskega sodstva .Ce- Tako med drugim nava-i>ol°' C'a Je število pravd v prvi , °Vlci t. 1. nasproti podatkom Uo uUskih prvih 6 mesecev pa-jv za celo petino na 344. Sodi-s° razsodila tudi v 25 delov-^Porih. ^Kazenskih razprav je bilo le-n v omenjenem razdobju 2007, j^J&e za 100- več kakor lani. jj in prestopki proti imovi-80 se v splošnem pomnožili, ^Uar to ne velja za nasilna de-Med njimi so V pretežni . ^ manjše tatvine in tiho-llafS'ti Prestopki, ki se po svojih ^^•ielnih učinkih prav tako pijejo na neznatne zadevice. °sebej opozarjajo listi na .^čevanje, ki.se v Italiji do-ler.strogo kaznuje zaradi dege-...'u"Ujočih in demoralizirajo-0 vPlivov alkohola. Tako je bi-n,.v »oriški pokrajini 1. 1933 'Javljenih sodiščem 384 pijan-j,Naslednje leto 406, predlan-^ 414, lani pa 435. Listi o naraščajočega malega j finala podrobno ne razprav-:eu0'. Uce° prepuščajo razlago Pojavov pdklwaium fc'odni-'Snnteljem. 'širite Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. Družinska pratika DVA NAZIJSKA VELJAKA KOLEDARJI Kdor želi imeti v stanovanju velik stenski koledar; za leto 1938 si ga lahko narbči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo za svojce v stari kraj za isto ceno. Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj za svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. '," za razna električna t dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr, Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. ZA LETO 1938 Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. £rasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Pokličite: LAWndale 7404 300 svetih maš letno v Življenju in po smrti, so deležni člani "Masne zveze za Afriko". Članarina enkrat za',vedno -25c za tsako osebo, iivo ali umrlo. —"Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA ' ' ? za afriške misijone, 3624,W. Pine Boalevarid, ,[ St Louis, Mo. II ,"».-) .!!im*("iw Milini.....II Ml M m Hll 1|Ulj |I,I| ■mi I I m I i ' Dvc"jaogočiu osebnosti, ki držite usodo na*ijsko Nemčija v svojih ro-tah Na desni je dobro znani obraz diktatorja Hitlerja in'Spremljevalec na cyi je H. Gocring. Slika je bila vzeta ob nedavni obletnici .' znamenitega Bier Hallo" puča. » • •1 < * ...... AMER. SLOVENCA"* Nedeljski pmmemki naawaoaa a vnaaam vonna_ Advent — doba pričakovanja. — Primerjajo jo dobi pred Kri-stovim prihodom, tisočletjem, ko so Judje s hrepenenjem čakali Odrešenika. Pa se je zgodilo. da je za premnoge Odreše-nik šel mimo, brez milosti zveličavnega rojstva Jezusovega je taoral judovski narod po svetu ln še danes, večina Judov čaka... Da ne bomo mi zašli v isto napako praznega čakanja. Advent Je doba pričakovanja, svetega hrepenenja, ki se mora izliti v udejstvitev vere; ne pa doba čakanja brez prave volje slediti OdreSenikovim navdihom. Kakor so premnogi Judje praznovali svoje praznike le iz nekega spoštovanja do tradicije in je ta tradicija prešla v kri ln drago naravo, tako, se lahko zgodi nam kristjanom, da bomo k1-]ub tolikim Božičem, ki jih že tako dolgo praznujemo, ostali Praznih rok, ker so nam prazm-naše vere in našega odrešenja le lepi spominski dnevi iz 2°rnih let detinstva in mladosti, lle Pa dnevi, ko bi se morali Predvsem udejstvovati v veri in P°kaazti da nam praznik ni le tradicija, temveč dan, ko Bog znova našo dušo preosnava in zveličuje, dan, ko naša duša Bo-Pričaka in z milostjo odrešena sodeluje. Podomače: dosti je puhlega ^'ščanstva, ki samo na lavori-ah Jezusovega delovanja v Cer- kvi sedi in noče migniti mezinca za novo in obnovljeno delo v novih dneh naše dobe. Dosti je nemarnega beraštva, ki se v nas razodeva, beraštva, ki samo ob durih svete zgodovine čepi in drugega nima pokazati kot nekaj cap sebičnosti in puhle samohvale. Dosti je trkanja po prsih: češ, kristjan sem in kristjan očem ostati, ker me je mati tako učila, vera mi je sveta svetinja . . .; le raje ven na križpotja in tam tudi malo prave vere pokažimo, tiste vere, ki sta ji sestra upanje in ljubezen. Kolikokrat je v nas vera brez soli upanja. Vera, ki gleda le v časnost, hoče le zemskemu živ- c Ijenju kruha, malo je sledu v t njej o previdnosti božji ali večnih božjih namerah. | s Kolikokrat je v nas vera brez « kvasa ljubezni. Vera, ki sicer z g onim očesom pomežikuje proti nebu, drugo oko pa zapira v za- r krknjeni samopašnosti. Bogu bi g še dal en cent, bližnjemu pa v g grdi verižnosti in sebičnem po- \ hlepu še počenega centa ne. « Božič je praznik odkrite vere, j, iskrenega upanja, nesebične lju- ^ bežni. j Pričakujmo ga s trdnim skle- i pom v srcu, da to leto ne bo šel mimo nas, če ne, bomo Boga še r dolgo čakali, nikdar pa ne pri- r čakali in po pravici nas bo lahko ^ Bog ožigosal s pečatom sramote: t Krščeni Judje. |" _____■••■ - ma*- f Načelnik CIO avtomobilske unije, Homer Martin (na desni), ko je nedavno pregovoril delavstvo v Fisher Body v Pontiac, Mich., da so prenehali s sedečo stavko in prišli iz poslopja. I so padli kot dobrovoijci v 1 Španiji (tudi med temi sta dva ^ Slovenca). i Po deželi in tudi v mestih so " razdelili nagrade učencem, ki so i se odlikovali v učenju italijan-' skega jezika. Nagrade so bile po " 100 lir vsaka. Proslulo društvo "Dante Alighier-i" jih je nakaza- > lo po 63 za vsako obmejno po-" krajino. i —°- . . . . Zaplenjeni (jugoslovanski listi 1 Trst, nov. 1937:' — V drugi 3 polovici oktobra sta bila ponov-. no zaplenjena "Ponedeljski Slo-j venec" in "Novosti". Prej naj-: bolj razširjeni list, ljubljansko i "Jutro", je že tretji teden pre-. povedan. , ► -o- 1 Pretep I Trst, nov. 1937. — V Bazovici .sta se dva Benečana na poti v ! Obrov ustavila v neki krčmi, j, Pričela sta izzivati domače fan-; te. Zaradi tega se je Vnel prepir, ' ki se je končal s teni, da sta mo-| rala oba Benečana mesto po kup-^ čijah v Istro, v tržaško bolnico v zdravniško oskrbo. KRATKE NOVICE Komisija geologov, ki naj bi - ugotovila, če se nahaja v Istri 3 res petrolej, je prispela v Trst -! in je nato odpotovala v Istro. 2 Tu je baje prof. Ervai Simon i našel sledove petroleja in i trdi, da ga je v nekaterih pre-i delih precej. Če mo uspeh j pozitiven, bo v Istri zrasla - kmalu nova industrija, ker je - to danes kot nalašč za Itali- - jo, ki se želi osamosvojiti go- 3 spodarsko od zunanjega sve- - ta. i Ker se ni prijavil k naboru Proslava fašističnih prazniko-v Trst, jiov. 1937. — Po vsej lulijski Krajini so na slovesen način fašisti proslavili obletnico pohoda na Rim, 28. oktober. Letos so raztegnili to . proslavo še na naslednjo nedeljo, • 31. oktobra. V vseh obmejnih pokrajinah so tega dne izročili v uporabo razna javna dela. Povsod sc morali po radiju poslušati duče-jev govor. Vršile so se tudi maš« zadušnice za padlimi fašisti ir za padlimi "dobrovoijci" n£ Španskem. Imena teh so vklesal: v spominske plošče. V Gorici sc posebno slovesno odkrili posebno svetišče mrtvih v samem sedežu fašja. Tam so vklesali imena onih, ki so padli za fašistične stvar, ki so padli v Vzhodni A-friki (med temi je deset Slovencev iz Goriške pokrajine) in k je bil 24 letni France Lipužič d iz Idrije pred goriškim sodi- j t< ščem obsojen na 6 mesecev N zapora in plačilo vseh sodnih ii stroškov. Iz enakega razloga j< so karabinerji prijavili gori- S] škemu sodišču Andreja Štruk- z Ija iz Kanala. Nagrado za dvojčke sta prejela Sinorčič iz Vižinjana ? in neki Mušič Dominik iz ju Krka. Prvi je dobil 700 lir,;s drugi pa 600. Kakor je zna- ^ no, je dobila fašistična stran: ka, ki vodi borbo za povečanje števila rojstev v Italiji, tako zvano "demografsko bitko", pred kratkim ponoven kredit iz državne blagajne v znesku 100 milijonov lir, ki „ jih sme uporabiti'v ta namen' ^ g Odlikovani so bili zaradi p zaslug, ki so si jih pridobili v y borbah z razkropi j enimi abe-sinskimi četami, neki Blaž Zakaj iz Poreča, Pap6ž*'Hettrik iz Buj pri Trstu, Reja Karel iz Sv. Martina pri Gorici in ■ neki gval (Zual?) Viljem iz Tomaja. Dobili so odlikovanje n in' listino, v kateri je opisano , njihovo junaško dejanje. sii Smrtna kazen. V Kopru je v bila izvršena smrtna kazen nad Matejem in Josipom Vi- z vodo, ki sta bila od koprske- z ga sodišča obsojena na smrt. g Oba brata sta v spanju umo- • rila dva zakonca in ju izro-pala. Kazen je bila izvršena s streljanjem v hrbet. * l Manjše nezgode. V gozdu ^ pri Lokavcah se je pri nakla- ^ danju drv ponesrečil Anton j Blaško, ki si je pri delu zlo- ^ mil nogo. — Med Škofijami in ŠkOcijanom pri Divači sta ^ našla dva avtomobilista na cesti ležečega Josipa Orla, starega 40 let, doma iz Vrem. { Ponesrečenec je ležal v globo- } ki nezavesti in nista mogla u-gotoviti vzroka nesreče. Ker pa je ležalo poleg njega kolo, sta domnevala, da se je ponesrečil z le-tem. Najbrž je padel s kolesa tako nesrečno, da j , il. —»o. V dimu se je zadušil V vasi Radatoviči v Žum-berku se je v dimu zadušil Janez Dacar, klepar iz Ljublja-l ne. V hiši Janka Popoviča, je! nastal požar in stanovalci so i pričeli naglo reševati potrebne; stvari ter jih znašali v klet ; druge Popovičeve, hiše, v kateri je stanoval Janez Dacar. Nekatere stvari SO tlele in znova pričele goreti. «Dim i je pa prodrl v sobo kjer je ; spal Decar in siromak se je zadušil. -o- ' Podlegel V ptujski bolnici je podle- J gel poškodbam Andrej Pečnik iz Gereče vasi. Med fantovskim pretepom je med drugimi on dobil najhujše poškodbe, saj so mu z ročicami popolnoma razbili glavo. -o- Nesreča delavca Nesreča je zadela 28 letne- i ga železniškega delavca Janeza Štrusa., .ki je po. rodu iz ; Zgornje Duplice pri Kamniku. Bil je zaposlen na ljubljan- : skem kolodvoru, kjer mu je pri delu zmečkalo prste na levi nogi in so ga morali reševalci odpeljati v bolnico. ---o—-. Smrtna nesreča Na tovornem avtomobilu ,se je vračal z dela Anton Vozlič^ posestnik in' zidar iz Grlič nad Medvedjim selom. Med ;potjo je skočil z drvečega tru-> 'ka, pa je tako nesrečno priletel na tla, da je obležal nezavesten. Takega so našli ljudje naslednjega jutra, poklicali zdravnika, ki je bolnika obvezal in ga dal odpeljati v celjsko bolnico, kjer je še isti dan izdihnjil.. --o- Požar V Vareji pri Sv. Vidu v bližini Ptuja je do tal zgorel hlev posestnika Kranjca. Z hlevom vred je zgorela vsa krma in velik kup slame. Z .velikimi težavami se. je posrečilo da so rešili živino. 't. . - ... . ' : ■ ■-- _:—-o-- Podivjanost V mariborsko bolnico je bil pred kratkim pripeljan Alojzij Obretan in Črne, katerega STENSKI _ ■ so napadli trije podivjanci in ga z nožem vsega porezali, j Žalosten prizor je bil, ko je , poleg ranjenca na vozu sedel -njegov brat, ki mu je držal j ranjeno drobovje na rokah. , Orožnikom se je posrečilo da so vse tri razgrajače prijeli. i -o--j Podlegel V mariborski bolnici je j umrl 26 letni posestniški sin j Franc Pliberšek iz Loke pri . Framu. — Nekaj dni poprej \ so Pliberška napadli fantje ter mu zadali več nevarnih ' ran, katerim je v bolnici podlegel. Ranjena je imel tudi pljuča. -o- Odkrite stare slike Iz Ptujske gore poročajo: ' Ko so zidarji v našem svetišču Matere božje odbijali , stari omet,so naleteli na južni strani cerkve ob koru na lepe ■ stare, še dobro ohranjene fre-sko-slike. — Po slikah sodeč so freske zelo stare, menda iste starosti kot j cerkev. O najdbi je bil obveščen spomeniški urad v Ljubljani. • -o- Izvoz lesa Izvoz lesa je znašal v prvih osmih mesecih letošnjega leta 793,786 ton v vrednosti 750.1 mil. dinarjev; v istem času 1. 1936 pa 423,119 ton za 401.8 mil. Din. Lansko leto je znašal izvoz lesa celo leto le 580 mil. Din.,a letos samo v osmih mesecih že 750.1 mil. Din. To pomeni porast za 170 mil. Din. ali za 30% v primeri z lanskim izvozom. šlo je pa lesa v Anglijo 138,000 ton, za 159.8 mil Din; v Italijo 181,000 ton za 138 mil. Din; na Madžarsko 86,-458 ton za 51.9 mil. Din. Kot vidimo iz teh številk uvaža Anglija le boljše vrste les. — Vse kaže, da bo letošnji izvoz lesa dosegel nad milijardo dinarjev in se tako v primeri z lanskim povečal za skoraj 100%. (TORD). . . .... ——o- Nehvaležen občan V Selnici ob Dravi je bilo vlomljeno v občinško pisarno. Dognalo se je, da je ta vlom izvršil najnovejši selniški občan 26 letni Ivan Wutterer, | VELIKO Blasstikovo PRATIKO AjraiKANSKl SLOVENEC. & "Dušica" H ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulu* XVII. ( Pisano polje J. ML Kontrola. To je pravi Molkov ljubljenček. Baje je dr. Harold Sax-ton Burr iznašel nek strojček, ki bi natančno označil neko dobo...in G. Molek je ves v ro žicah, strupeno pa piše o "katoliških svetih zvijačah.." Upam, da bo o zadevi več merodajnih razprav, ne le de magoških udriha,nj, kakršna so v takih kočljivih zadevah na dnevnem redu, pa niso me-rodajna. Naprava za ugotavljanje dotičnega fiziološkega stanja je mogoča. Saj imajo baje napravo, da odkrijejo, če kdo laže. Naprava bi bila povsem nevtralna. Tudi dotično fiziološko stanje ne tvori nobene zapreke ali moralne prepovedi za take, ki imajo neoporečno pravico v brezhibni zakonski zvezi. Recimo, da bi naprava nikoli ne varala, in bi se naprave posluževali vsi in bi sploh ne bilo več rojstev, bi človeški rod izumrl, recimo tako. Kaj bi bilo reči na to iz moralnega stališča? Prav ničesar. Moralno bi bilo to brezhibno pri pravih zakoncih. Poznamo svetniške in vrlo čednostne zakonske, ki se niso posluževali iz višjih namenov zakonskih pravic in niso imeli otrok. Lahko bi bili vsi ljudje taki, dasi bi jih ne vodila čednost, višji namen, temveč — strojček dr. Burra. Vsaj pri pravih katoličanih glede zakona ne bo pomisel-kov, ampak to se mora postaviti kot predpogoj. Ako pa "zakon" ni zakon, n. pr., ker je le civilen, in bi se tudi ta ki "zakonski" posluževali strojčka, bi moralno ne bili prizadeti radi strojčka, pač pa radi — zakona, ki ni zakon, in enako vs!i drugi, ki niti na zunaj niso v zakonu. Dejstvo morda, da so se tudi katoličanke hotele poslu žiti časa, pa so se varale, iny ker so se varale, so se vrnile h kontroliranju, ki menda izda, ne zadene niti najmanje katoliške morale, in se#ti ni treba posluževati nobenih zvijač, pač pa zadene kontroli-rovce same, naj bodo ti potem katoliški ali nekatoliški. Kak stroj ne izpreminja katoliške morale; radi "zvijač" more skakati in se repenčiti le, kdor pač morale ne pozna, tiste prave morale, ki je večna in popolnoma neodvis-nar * Ruski zvezdniki. Pred vojsko vsaj je bilo rusko gledališče glede prave umetnosti pri proizvajanjih na vrhuncu, kakor je zatrjevala kritika. V baletu so bili Rusi neprekosljivi. Ne vem, ali so bili igralci slovanski Rusi vsaj večinoma, govor, petje..je bilo rusko, ^li pa so bili ti igralci pač le "Rusi" in neslovan-ske krvi. Glecfališče v prejšnjem po- menu je stopilo v najnovejši dobi precej v ozadje, dasi še ni popolnoma izginilo, v o» spredje pa je prišel film. Najnovejše izpopolnitve pri govorečem filmu lahko tudi v umetnostnem oz"iru konkurira« jo z najboljšimi gledališkimi predstami. O mnogem filmskem šundu tu ni govora. Komunizem je zdaj v Rusiji zajel tudi film v svrho propagande. Taki filmi bodo težko kake umetnine. Menda pa ni vse le propaganda. Čital sem, da proizvajajo zdaj v Rusiji tudi filme, ki dosegajo umetniško najboljše amerikanske filme in jih celo prekašajo. Pisal je tako komunist, pa je lahko govoril tudi resnico.Kdo so ti ruski zvezdniki ali zvezdnice, ki prekašajo amerikanske, bo težko dognati. Ali so slovanski Rusi, ali pa le "Rusi"? Znano je, da je imel judovski element že prej pri gledališčih, in še bolj zdaj pri filmih velik vpliv. Nič na tem, ako so resnični umetniki, dasi sami ravno nočejo kazati svojega značaja. Na Dunaju so pač — Dunajčani, v Moskvi so "Rusi", in pri nas s o enako le pod označbo "Russians." Nisem antisemit, ako gre za pravo umetnost. Naš Hollywood ima nekaj zvezd, ki nosijo lepa ruska imena. Kdor jih pozna in vidi, lahko takoj zapazi, da dobro igrajo, ampak "rusko" je le ime, pokolenja so pa judovskega. Vsaj na slovansko Rusijo pri tem ničesar ne odpade razen lepega imena. Drugo je, da pišem. Pogo-stoma nastopa v filmu kak ruski aristokrat. Prejšnja ru* ska aristokracija ni bila dosti ruska, niti ne dosti vredna. Zdaj je šla, nihče ne bo za njo točil solz. Mrtvega leva vsak brcnei, pravijo. Zdaj je duh tak. Kadar ^nastopi kak ruski aristokrat, igra navadno vrlo klaverno vlogo, navadno vlogo kakega prismuka,'Hoch-stapplera'...in končno mora prevzeti vlogo kakega — vratarja. Umetnost stopi popolnoma v ozadje^, vse je le neka persiflaža nekdanje ruske aristokracije, pa zopet na sebi nl nobeno čudo, saj je znano, da so bivši ruski aristokrati zdaj šoferji, vratarji in še manj. Kar bi zanimalo kakega Slovana, je to, da je vrlo malo slovanske in ruske umetnosti, zvezde jmajo le ruska imena, so le "ruske" zvezdi in nekdanja slava morda reS slovanskega in ruskega gleda-lišča ni prešla v moderne f^' me, dasi so ti prevzeli vlog0 prejšnjih najboljših gledališč Ako so res filmi v sedanj1 Rusiji dobri, morajo biti prvic umetniški filmi, ne propaga^' distični, in drugič se mora v njih zrcaliti res ruski in sl°" vanski značaj. -o--f •Širite amer. slovenca' BOŽIČNE RAZGLEDNICE v slovenskem jeziku lahko dobite od naše Knjigarne: Navadne dopisnice (karte) ducat....................40c Razglednice (Folders) s kuvertami Male oblike, ducat.........................................75c Pol ducata .......................-............................40c Večje Razglednice (Folders) z kuvertami, ducat....................................$1.00 Pol ducata................................................... 55c Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois