Poštnina plačana w gotovini
V	Ljubljani, ponedeljek 19. decembra 1938
Slovaški narod je glasoval za svojo samostojnost
Pri včerajšnih prvih volitvah v slovaški avtonomni državni zbor je 98% vseh volivcev glasovalo za avtonomistični program sedanje vlade
Bratislava, 19. decembra, o. Včeraj so bile po vsei Slovaški prve volitve za slovaško avtonomno poslansko zbornico, katere naloga bo, da potrdi sedanjo vlado in ukrepe, ki jih je ta vlada do zdaj izdala, da izdela novo avtonomno ustavo, po kateri bodo prihodnje leto spet volitve.
Pri včerajšnjih volitvah je nastopila ena sama stranka, v katero so se združile vse bivše slovaško politične stranke razen komunistov in socialistov. Zaradi tega je bila postavljena ena sama kandidatna lista. To so volivci ali potrdili ali odklonili. Volivci so morali pri glasovanju odgovoriti na vprašanje »Ali hočete sodelovati pri zidanju novo svobodno in neodvisne Slovaške?« z »da« ali »ne«.
Volitve so včeraj potekle po vsem Slovaškem v največjem redu in miru med silnim navdušenjem prebivalstva. Vsa slovaška država je bila v zastavah, tudi tisti kraji, kjer prebiva nemška manjšina. Tam so izobesili zastave s kljukastim kri-
žem. Ljudstvo je prihajalo na volišča v sprevodih, z zastavami in cerkvenimi banderi. Volivci so pred volišči manifestirali za »samostojno Slovaško, za svoje voditelje, proti Judom in proti vsem, ki jim Slovaška avtonomija ni po godu. Voli v n a udelžha je znašala nad 98%. Število volivcev, ki so glasovali z »da« in s tem za avtonomistični program, je prav toliko. V 200 slovaških občinah so šli volit vsi volivci in so vsi glasovali za program sedanje avtonomne v 1 a d e.
Nova slovaška poslanska zbornica se bo sestala na prvo sejo sredi januarja. Zbornica ne bo imela določenega števila članov. Na vsakih 20.000 oddanih glasov pride po en poslanec, celotno število poslancev ne sme presegati 70.
V	avtonomni skupščini bodo zastopane tudi narodne manjšine. Nemci bodo imeli dva poslanca, in sicer Franza Karmasina, voditelja nemške stran-
ke na Slovaškem, in Steinhudela. Madžarsko manjšino bo zastopal grof Jan Esterhazi, znan po svoji kampanji za priključitev slovaških pokrajin Madžarski. Čehi, ki jih je na Slovaškem 100.000, ne bodo v skupščini zastopani, glasovanje pa je tudi zanjo obvezno. V vseh mestih, kjer žive narodne manjšine, bo postavljenih pet volivnih skrinjic: ena za Slovake, ena za Nemce, ena za Madžare, ena za Čehe in ena za Jude. Judje so sami zahtevali zase posebno votivno skrinjico, da bi bilo možno kontrolirati njihovo lojalnost pri volitvah.
Volitve so imele značaj plebiscita. Ogromna udeležba, kakršne razen v Hitlerjevi Nemčiji ne poznamo, priča, da stoji ves slovaški narod strnjeno in enodušno za sedanjo vlado in si hoče po svoji volji urediti svojo državo in politično življenje v njej. Slovaški listi poudarjajo, da je Slovaška včeraj pokazala svojo politično zrelost in zavednost, katere ji nihče ne bo mogel nikdar več odrekati.
Na posredovan:« Anglije govoru omenil ne Tunisa,
Rim. 19. dec. o. Predsednik italijanske vlade Mussolini je v soboto odpotoval na Sardinijo, da se udeleži slovesnosti ob blagoslovitvi novega rudarskega mesta Carbonije. Zaradi spora, ki se je zadnje čase razvnel med Francijo in Italijo, je ta pot bila izrazito demonstrativnega značaja, zlasti še, ko je bilo uradno sporočena, da bo Mussolini pri tej priliki imel velik govor. Evropska javnost je pričakovala, da bo Mussolini v tem govoru uradno postavil italijanske zahteve do Francije, glede Tunisa, glede Džibutija in proge, ki veže abesinsko prestolnico s tem pristaniščem ter gledo italijanske udeležbe pri sueški prekopni družbi. Mussolini se je pripeljal v sardinsko prestolnico Cagliari včeraj zjutraj. Sprejema se je udeležilo kakih 50.000 sardinskega prebivalstva. Pri slovesnostih v novem rudarskem mestu je imel predsednik vlade govor, v katerem je dejal:
»Črne srajce, tovariši inženirji, pesniki in delavci 1 Dan 18. decembra 19. leta fašistične vlade se poraja s to preprosto blagoslovitvijo najmlajše občine v kraljevini Italiji. Ta občina ima avojo nalogo in usodo. Imela bo svoj pomen kot svetilnik, ki obvladuje. Ta občina še enkrat potrjuje in bo potrjevala skozi stoletja veliko organizatorično sposobnost fašistične Italije.
Pred 12 meseci, ko so semkaj prišli prvi geometri, ki so določili obseg nove občine, so našli zemljo skoraj pusto. Nikjer ni bilo nobenega človeka, nobene hiše, nobenih poti in niti kapljice pitne vode. Bila je to žalostna pokrajina. Toda ta košček zemlje hrani v sebi ogromno bogastvo premoga, pravega italijanskega premoga, ki v ničemer ne zaostaja za tujim in ki je čakal, da pridejo semkaj italijanski rudarji.
Prva doba je bila doba pionirjev. Ti časi so bili zelo težavni. In zdaj po dvanajstih mesecih naših naporov šteje Carbonia 12.000 prebivalcev in jih bo v kratkem imela 24.000.
Ta čudež je ustvarila železna volja fašizma ter predstavlja pobudo za avtarkijo, kajti 6tara in najzvestejša ter v nekaterih časih pozabljena zemlja Sardinija nam odpira zdaj svoje bogastvo. Najdragocenejše od vsega je ljudstvo vztrajnih delavcev in najodločnejših borcev, ki so s krvjo napisali nepozabne strani italijanske zgodovine. Ta pomembni dogodek v Carboniji sovpada 6 triletnico »Dneva zvestobe«, ko so Italijani, ženske in moški, prinašali na oltar domovine celo 6voje prstane.
Kadjir je narod sposoben in pripravljen na takšne žrtve, tedaj lahko mirno gleda v oči vsakomur in vedno. (Vzkliki kralju, Italija, Italija,
ni Mussolini včeraj v svojem ne Korzike, ne Džibutija
Tunisl, Tunis!) Za vse to, kar ste storili, tovariši inženirji, pesniki in delavci, in za vse, kar še bosta storili, se vam zahvaljujem, ker je to vaše delo v korist vsemu italijanskemu narodu.«
V	govoru ni torej z besedo omenil Francije ali zahtev, katere bi Italija imela do nje.
To dejstvo je vzbudilo v Evropi veliko pozornost. Označujejo ga kot umik Italije. Do tega umika je prišlo na angleški pritisk. Pred dvema dnevoma je angleški poslanik v Rimu lord Perth bil pri zunanjem ministru Cianu in se z njim raz-govarjal glede spora s Francijo, Pravijo, da je
angleški poslanik pri tej priliki izjavil, da predsednik angleške vla^le Chamberlain in zunanji minister lord Halifaz odpovedujeta svoj januarski obisk v Rimu, če bi Mussolini na i lrdiniji uradno postavil kake zahteve glede Francije. Anglija ne more dovoliti, da bi se zaradi italijanskih zahtev spreminjalo sedanje stanje in razmerje na Sredozemskem morju. To bi se pa zgodilo, če bi Italija hotela priti v posest Tunisa. S tem bi bil sam po sebi razveljavljen angleško-italijanski sporazum, čigar glavno določilo je ravno ohranitev sedanjega stanja na Sredozemlju. Angleški poslanik naj bi bil pri tej priliki obljubil italijanskemu zunanjemu ministru, da bo Anglija posredovala za prijateljsko ureditev spora s Francijo in sicer tako, da bi na njeno prigovarjanje Francija dala Italiji v Džibutfju prosto pristanišče, da bi začela z njo pogajanja glede železnice v Addis Abebo in da
Ihi znižala prekopne tarife za italijanske ladje, ki plovejo po Suezu.
Veliki knez Vladimir, naslednik ruskih carfev je danes odpotoval v Nemčijo
kjer se bo z nemškimi voditelji pogajal o ustanovitvi samostojne Ukrajine
Pariz, 19. dec. o. Veliki knez Vladimir, ki ga ruski begunci v tujini smatrajo za naslednika ruskih carjev, bo danes odpotoval v Nemčijo. Uradno poročajo, da bo ta obisk zgolj zasebnega značaja, ker hoče veliki knez prebiti praznike pri svoji sestri, ki se je letos spomladi poročila z drugim sinom bivšega nemškega prestolonaslednika, Ludvikom Ferdinadom Pruskim, ki velja pri nemških legitimistih za naslednika bivših nemških cesarjev. Ker pa je prišlo do tega nenadnega potovanja ravno v času, ko se v Nemčiji začenja velika propagandna ofenziva za ustanovitev neodvisne ukrajinske države pod nemškim gospodarskim in političnim vodstvom, dobiva to nenadno potovanje mladega »carja vseh Rusov« v Nemčijo poseben pomen. Da je temu tako, pričajo velike slovesnosti, ki so jih ruski begunci priredili v Parizu včeraj, ko se je knez Vladimir prvič uradno predstavil svojim »podanikom«.
Na posebni svečanosti je včeraj ruska emigracija v Parizu slovesno proglasila velikega kneza Vladimirja za 6vojega vrhovnega poglavarja. Na tej slovesnosti so bili številni veliki knezi bivše carske Rusije, prav tako pa tudi višji ruski duhovniki z metropolitom Evlogijem na čelu. Metropolit je velikega kneza pozdravil pri vhodu v dvorano, nato pa opravil molitve za uspeh njegovega dela. Predsednik ruskega plemstva v tujini Medeljev je
M iaSill I
v -
„ *
I •*'	•!
________I
f Anton Hribar iz Bušečc vasi pri Cerkljah na mrtvaškem odru. Padel je kot žrtev nasprotnikov slovenskega naroda v petek 9. decembra. Ubijalci, člani liberalnega političnega tabora, pri zadnjih volitvah mačkovski priganjači, so ga kamenjali iz zasede, ko se je .vračal z votivnega shoda, ter ga do smrti pobili. Isti politični tabor, čigar preteklost je že od leta 1924. dalje omadeževana s slovensko krvjo, nosi na sebi pečat dveh političnih umorov: akademika Rudolfa Dolinarja lani in slovenskega kmeta Hribarja Antona letos. Prinašamo to sliko v opomin slovenskemu ljudstvu, da bo za vse čase vedelo, kdo je v svobodni državi s krvavim nasiljem hotel dušiti njegovo prepričanjo
in njegove zahteve po pravici.
prisegel velikemu knezu Vladimirju kot pretendentu na ruski carski prestol v imenu V6eh ruskih organizacij v tujini.
Poročajo, da bo knez Vladimir za svojega bivanja v Nemčiji sprejet pri kanclerju Hitlerju, ki naj bi mu ob tej priliki ponudil v novi ukrajinski državi mesto velikega hetmana, vrhovnega kozaškega poglavarja. S tem bi se Nemčija izognila sjroru z ruskimi begunci, ki bi v ustanovitvi samostojno ukrajinske kneževine ali kraljevine videli okrnitev velike Rusije, ki je še vedno njihov ideal. Ustanovitev velikega hotmanstva ijkrajinskega pa bi odgovarjala ruskim zgodovinskim načelom, ker bi predstavljala samo prvo stopnjo za obnovitev velikega ruskega carstva.
Prihodnji ■ teden bo prinesel v tem oziru nedvomno važne novosti, saj se bo naslednik ruskih carjev v Nemčiji sestal tudi z vsemi uglednejšimi voditelji ruskih beguncev in Ukrajincev, med njimi z generalom Turkulom, ki je po umoru generala Miillerja postal poveljnik ruskih bojevnikov v tujini.
Knez Razumovski, eden najvplivnejših nekdanjih ukraijnskih plemenitašev, je te dni v Nemčiji izdal razglas o ustanovitvi svobodne ukrajinske armado, ki bi po organizaciji odgovarjala na primer
Vesti 19. decembra
Zastopniki nemških in italijanskih plovnih družbo so izdelali spomenico, v kateri zahtevajo znižanje pristojbin skozi Sueški kanal.
Nemški gospodarski minister Funk je odpotoval na Sicilijo, od tam pa pojde v Rim. Potovanje je zasebnega značaja, kakor navadno.
Pariški nadškof kardinal Verdier je včeraj obiskal zunanjega ministra Bonneta in se z njim posvetoval, kako bi vlada omogočila prevoz božičnih daril, ki so jih francoski katoličani zbrali za uboge otroke v rdeči in nacionalistični Španiji. Pravijo, da sta se kardinal in zunanji minister raztovarjala tudi o morebitnem posredovanju za božično premirje v Španiji.
Načelnik francoskega generalnega štaba Ga-melin in poveljnik mornarice admiral Darlan bosta januarja uradno obiskala francosko severno Afriko, zatem pa zahodno Afriko in Antilske otoke.
Sklad lorda Baldwina za politične begunce iz Nemčije je dosegel včeraj 40.000 funtov šterlingov.
Ameriško mornariško ministrstvo je izdelalo načrt, po katerem bodo Havajsko otročje spremenili v najbolj utrjeno mornariško oporišče na svetu. Otoki bodo imeli velika varna pristanišča, orožarne, tovarne za strelivo, za avtomobile, podzemska letališča, vodovode in najmodernejše utrdbe, tako ,da bodo lahko služili ameriški mornarici kot izhodišče v kakem sjoopadu.
Ogromen finančni škandal je odkrila policija v Newyorku, kjer se je pred tremi dnevi ustrelil »lekarniški kralj« Donald Coster, ki je veljal za enega najbogatejših trgovcev v Združenih državah. Vse njegovo gospodarjenje pa je temeljilo na ogromnih goljufijah, s katerimi je Coster dolga leta sleparil banke in lahkoverno javnost. Policija je odkrila, da so Coster in njegovi družabniki bili v resnici zloglasni bratje Musiča, italijanski .Judje, s katerimi je pred 30 leti imela oblast veliko opraviti, a so se pozneje potajili, se prekrstili in pod novimi imeni uganjali svojo obrt dalje.
Občinske volitve so bile včeraj na Poljskem, a je zanje vladalo silno majhno zanimanje, tako da znaša povprečna udeležba 30%. Vlada pripisuje majhno udeležbo hudemu mrazu.
Mehiška fašistična organizacija »Zlate srajce« je poskušala zanetiti vstajo v nekaterih predelih države. Pri spopadih je bilo 30 fašistov ubitih.
Silen mraz nad Evropo in Jugoslavijo
llubliunn, 19. decembra. 0 mrazu, kakršen je zajel zadnja dva dneva Slovenijo, poročajo tudi iz ostale države in iz Evrope.
Mrzli jsračni val, ki ee je od Urala razširil na vso Evropo, je zajel vso Jugoslavijo. Od povsod poročajo, da je zavladal nenavadno hud mraz. —
V	Subotici je barometer kazal včeraj 15 stopinj pod ničlo. Po nekaterih krajih v Podonavju in Liki divjajo siloviti snežni viharji ter je ves promet zelo otežkočen. Vlaki imajo velike zamude. V Ljubljani^ je bilo danes 9 stopinj pod ničlo.
Poročajo, da mrzli zračni val še vedno vlada nad Poljsko. Včeraj je barometer kazal v Varšavi
13	stopinj pod ničlo. V Vi'nu je bilo 28 stopinj mraza. V Gdansku je zaradi velikega mraza za nekaj časa skoraj popolnoma zastal ves promet. Tokrat so v teh krajih prvič videli polarno svetlobo.
Pat: Na področju vzhodnih Karpatov je bilo včeraj 30 stopinj mraza. Skoraj vse reke so zamrznjene ter pokrite z visokim ledom in je moral biti na njih ustavljen vsak promet.
Hud mraz stiska tudi severno Nemčijo, kjer so zaradi zamrznjenih rek velike težave s prome-tojn. Iz Anglije poročajo, da je po vsem otočju včeraj padlo živo srebro za več stopinj pod ničlo. Mraz je zajel tudi že Holandijo, Belgijo in severno Francijo.
bivši narodnosocialistični avstrijski legiji. Ta ukrajinska vojska, ki bi se organizirala v Nemčiji, naj bi tvorila vojaško jedro bodoče ukraijnske države.
Obisk italijanskega zunanjega ministra Ciana v Budimpešti:
Ukrajina - glavna točka italijansko madžarskih razgovorov
Budimpešta, 19. dec. o. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj dopoldne odpotoval iz Rima in bo danes dospel v Budimpešto, kjer bo ostal tri dni. Zunanjega ministra spremlja madžarski poslanik v Rimu, več italijanskih zunanjepolitičnih in vojaških strokovnjakov.
O	potovanju italijanskega državnika v Budimpešto veliko piše zlasti poljski tisk in pravi, da bo glavna točka pri razgovorih v Budimpešti vprašanje ukrajinske države in določitev stališča, ki ga bosta do tega vprašanja zavzeli Madžarska in Italija.
Rimski dopisnik »Gazette Polske« poroča, da madžarski krogi v Rimu izjavljajo, da bodo na sestankih med grofom Cianom in grojom Czakijem
največ govorili o vprašanjih, ki so se razpletla po sklepih razsodišča na Dunaju. Govorili bodo posebno o ukrajinskem vprašanju in o možnostih za plebiscit v Podkarpatski Ukrajini. Sklepi dunajskega razsodišča bi se torej morali spremeniti.
Govorili bodo tudi o razmerju med Madžarsko in Nemčijo, posebno še zaradi tega, ker je bilo v zadnjem času opaziti, da je prišlo do nasprotij med obema državama. Ciano in Czaki bosta obravnavala razmerje Madžarske do Francije in govorila bosta tud. o možnosti, da bi Madžarska izstopila iz Zveze, narodov. Ženevska ustanova namreč ni prav nič upoštevala želja Madžarske, dočim je delo izven Zveze narodov Madžarski omogočilo, da je lahko v največjem obsegu uresničila svoje zahteve glede Češkoslovaške.
Hitlerjevi načrti za razorožitveni sporazum med Anglijo. Francijo. Nemčijo in Italijo
London, 19. dec. AA. Havas: »Sunday Dispach« poroča, da Hitler pripravlja za novo leto nova presenečenja. List piše, da 6e bo Hitler zavzel za to, da bi sklicali konferenco za razorožitev. Hitler namerava Franciji, Angliji in Italiji predlagati sklenitev četverne zveze, da bi omejili oboroževanje po obsegu. To razoroževanje naj bi se nanašalo na vse vrste orožja. Letalska oborožitev bi bila omejena tako, da bi bilo to za Nemčijo ugodno.
List temu poročilu dodaja še tole: Narodno socialistični voditelji hočejo zadati nov udarec vzhodni Evropi. Hitler pa želi prej pripraviti Francijo in Anglijo na to stvar,- Hotel bi 6e predvsem prepričati, ali je angleška oborožitev čisto obrambna in ne napadalna. Njegov zaupnik kapitan Wiede-mann, ki bo prispel v London v začetku januarja, bo imel dolžnost ugotoviti, kaj bo reklo angleško javno mnenje na ta nemški predlog.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 19. decembra.
Hudo je pritisnil mraz, pa ga še bolj neprijetno občutevamo, ker emo imeli prav do zdaj milo, poznojesensko vreme. Zdaj pa mno, kakor bi odrejali, zabredli v zimo. Snet; poskuša, pa ne moro prav pričeti, ker je preveč vetrovno. Že od sobote sem piha nirzla burja, ki zmrazi človeka prav do kosti.	,
Družabni večer Moto-Hermesa
V	Soboto zvečer so »motorizirani« Ilennežahi priredili v spodnjih prostorih hotela Metropola svoj družabni večer, ki je bil prav dobro obiskan. Med prisotnimi je bilo opaziti bana dr. Natlačena, zastopnika divizije, zastopnika mestne občine, narodnega poslanca in načelnika Moto-Hermesa dr. Miloša Stareta in mnoge druge odličnike. Spretno organizirana prireditev je bila v glavnem delo g. podnaČelnika Bregarja, ki je poskrbel za izboren program in za vse drugo, kar je v dvorani ustvarilo dobro razpoloženje. Veselo razpoloženi gos‘tje so preživeli imeniten večer, prireditelji pa so lahko upravičeno ponosni, saj take družabne prireditve, ki potekajo tako prisrčno, skrbe. da se klub popularizira. Udeležba je bila prav odlična, zlasli se, Se pomislimo, da je z ozirom na bližnje božične ' praznike mesečni datum že kar močno visok.
Zlata nedelja je bila včeraj
Zadnji nedelji pred božičem pravimo »zlata«. To pa zato, ker so trgovine ve« dan odprte in se trgovci nadejajo, da bodo ta dan poželi lepe dobičke. Včeraj dopoldne obisk v trgovinah ni bil |K»sebno velik, popoldne pa je precej narasel. Prihajali so ljudje zlasti z dežele, odkoder med tedn-nom nekateri v mesto ne morejo priti, pa jim za nakup prilita nedelja kakor nalašč.
Nogometašev m>*ax ni zbega*
čeprav je bilo bridko mrzlo — termometer je kazal 8 stopinj pod ničlo — je prišlo na igrišče SK Ljubljane gledat tekmo med slovenskim liga* šem SK Ljubljano in med belgrajsko Jugoslavijo dobrih tisoč ljudi, ki jih tudi mraz ni utegnil zadržati doma. Zeblo jih je pa seveda prav pošteno. Ce čkm.. sedi ali pa stoji dobro poldrugo uro na mrazu, ga na koncu prav gotovo že začne stresati. Junakov pa to ni prav nič zbegalo, saj so si dejali, če lahko nogometaši v svoji lahki opravi vztrajajo na igrišču, potem morajo tudi oni, če nočejo veljati m mehkužneže. In tako so lepo do konca ostali na igrišču in napeto sledili ra^mrlji-vim dogodkom.
Lludge so prebili dan doma
Večina Ljubljančanov je včeraj zaradi mraza ostala doma in si preganjala čas kakor je pač že vedela in znala: s kartami, s šahiranjem, z domino, s žpano, z branjem in pogovarjanjem. Nekateri so šli v kino, nekaj se jih je potrudilo do gledališč, nekaj ljudi pa je dan preživelo tudi v toplo zo k urjenih kavarnah.
Občni tbor Pokojninskega zavoda|
Včeraj je bil v dvorani Trgovskega doma ob pol devetih dopoldne sedemnajsti občni „zbor. Pokojninskega zavoda za nameščence. Predsednik je najprej pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje, g. Jeremiča.ter zastopnika g. bana, potem pa je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru H. ter pozdravne brzojavke in pisma banom dravske, primorske in zetske banovine, v katerih Pokojninski zavod deluje.
Nato sta zborovalce pozdiravila zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter zastopnik banske uprave. Za njima je sedanji predsednik Pokojninskega zavoda podal svoje poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je od leta 1994 do 1938 naraslo število obveznih zavarovancev od 9984 na 12.287. Povprečna premija 6e je letos spet zvišala, in sicer na 210 dinarjev. Predpisane premije so se zvišale od 27,462.000 din na 31 milijonov 500.000. Izplačila zavarovancev na rente in odpravnine so -narasle od 10,976.000 din na 15 milijonov 723.000 din; povračila premij so letos znašala 1,838.000 dinnarjev. Premoženje Pokojninskega zavoda je od leta 1934, ko je znašalo 280,000.000 dinarjev, naraslo do letos na 406,000.000 dinarjev.
Poslovno poročilo je podal ravnatelj zavoda.
Štajerska jabolka
/aboj 40 kg, 3—4 din. Štajerska čebula, vreča 70 kg, 2.60 din, sc oddaja samo še danes pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Tndi njegov izčrpni referat je bil deležen odobravanja.
K debati o obeh poročilih so se po vreti ogla* šali razni govorniki, ki so izrazili nekaj koristnih in važnih misli. Ob koncu je uprava Pokojninskega zavoda soglasno odobrila pooblastilo za nakup in prodajo nepremičnin za prihodnje leto. Občni zbor je nadalje odobril soglasno vsoto 160.000 dinarjev za podpore brezposelnim zavarovancem in vsoto 100,000 din za podpore vdovam z otroki in dvojnim sirotam. Nato je bil sedemnajsti občni zbor zaključen.
Mraz hudo pritiska
Že včeraj je bilo bridko mrzlo, Že z noč pa se je mraz le še stopnjeval. V Ljubljani je bila davi najnižja temperatura —10.6, v bližnji okolica pa kar okrog —13 stopinj Celzija. Zanimivo je, da nikjer v državi temperatura ne sega nad ničlo. Najnižja je v Mariboru, kjer znaša —13, najvišja pa v Kuniboru, kjer imajo —2. Prav mrzlo je tudi v Relgradu, kjer imajo —12. Zdi se, da bo mrzlo vreme trajalo se naprej.
Na Zavrteli je davi gorelo
Reševalna postaja je bila danes klicana že zgodaj ob 6 zjutraj, da bi posredovala v požaru, ki je nastal Na Zavrteh 9. Tam stoji mizarska delavnica podjetnika Ivana Praznika. Pogorelo je ostrešje te delavnice. Kakor navaja podjetnik, je s tem oškodovan za približno 15.000 din. K sreči je bil zavarovan.
Nesreče, med n^mi smrtna
Včeraj dopoldne se je v Gorupovi ulici ponesrečila zidarjeva žena Ivana Malkovoičeva, ki je bila na obisku. Padla je tako nerodno, da si jo zlomila nogo. — Okrog 3 popoldne se je peljal z avtomobilom proti Tacnu neki ljubljanski mesar. Po cesti je šel starejši mož,- ki ga je avtomobilist ponesreči podrl. Pešec je obležal v nezavesti. Mesar ga je takoj pobral, ga naložil na avtomobil in odpeljal v ljubljansko bolnišnico na kirurgični oddelek. Vsaka pomoč pa je že bila brezuspešna in prepozna. Mož si je bil pri nesreči prebil lobanjo ter si zlomil levo nogo. Umrl je kmalu po prevozu, tako da ga niso niti mogli niti zaslišati in izvedeti vsaj njegovega imena.
Zdaj sc jc že izvedelo ime 6tarega mo,ža, ki ga je bil včeraj v Tacnu Na Brodu povozil avtomobil. Gre za Šestdesetletnega delavca Kopitarja Antona, ki je bil rojen leta 1878. v Zejah pri Kamniku, občina Mekinje. Pokojni je bil samski. Danes bo sodna obdukcija njegovega trupla.
Za 9 in po' m iš ona so se povečale vtoge v slovenskih hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v novembru za 9,428.450 din na 1.069,009.919. Moge na knjižice so narasle za 7,9 mili), na 626 milij. din, vloge v tekočem računu pa za 1,5 mili), din na 443 milij. Vloge na knjižice so narasle pri 7, vloge v tek. rač. pri 9, skupne vloge pa pri 7 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice pri 6, v tek. rač. pri 6 in skupno število vlagateljev pri 5 hranilnicah. Vseh vlagateljev je bilo 131.518.
Vlagatelji so torej žc vrnili večji del od 54,3 milij dinarjev, katere so bili dvignili iz hranilnic v septembru, ker so od 30. septembra do 30, novembra 1938 narasle vloge za 33,5 milij. din in je stanje 30. novembra le še za 20 milijonov nižje kot 30. septembra. To povgčanje vlog je najboljši dokaz, kako hitro se vrača zaupanje v hranilnice in v denarne zavode sploh.
Pred sodirkf, ker Je premalo pazila na otroka
Maribor, 18. decembra.
Danes se je pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča zagovarjala 34 letna posestnica Terezija Klanjšek iz Hotinje vasi, ki je obtožnica očita, da je iz malomarnosti zakrivila smrt
14	mesečnega dekletca Stanislave Ferk, Otrokova mati je prihajala k Klanjšekovi na delo. S seboj je jemala tudi svojega otroka. Tako je na delo zopet prišla 30. septembra letos. Otroka je pustila v vozičku pred hišo, sama pa je odšla na delo. Posestnica Klanjškova je okoli poldneva vzela otroka iz vozička in ga posadila na tla. Dekletcc je koracalo po travi pred hišo. Klanjšekova pa je delala v kuhinji. Tako je bil otrok brez nadzorstva. Dospel je do potoka v bližini hiše, padel vanj in utonil. Obtoženka se brani, da je na otroka običajno pazil otrokov oče, otroka pa da je postavila na tla, ker ji je Ferkova dejala, naj da otroka iz vozička, da se bo nahodil.
Razprava ob času poročila še traja.
Filmi
»Tiha noč, blažena noč«. (Kino Union). Prvič Le zakaj »Tiha«, ko pravimo in pojemo Slovenci »Sveta nc*č«? Mislili smo, da bomo gledali prisrčno, zbrano delce, pa smo se salabolsko urezali. Spet smo morali ugotoviti, da Nemci vsako umetniško snov, ki jo dobe v roke, s smrtna zanesljivim instinktom do kraja upropastijo. Film je znešen skupaj kakor pravo sračje gnezdo; vsega je dosti, same tistega ne, kar bi bilo po,trebno. Primitivne, cenene domislice, ki naj bi vzbujale paralele in analogije, človeka spravijo ob apetit. Vloge so porazdeljene grozotno nemogoče. Edino, kar je v filmu dobro, je Schneebergerjeva mojstrska fotografija in pesem »Sveta noč«, pa še ta je zapeta tako diletantsko, da bi te pevce slednja slovenska številnejša družina kar mimogrede v pevskem in interpretacij-6kem pogledu posekala. Delo je še daleč pod običajnimi alpskimi ganghofericami. Skoda, da tega lepega motiva Nemci niso pustili lepo pri miru. S svojimi nesrečnimi in nespretnimi prsti vselej napravijo tak mišmaš, da je človeka kar groza. Čas bi že bil, da ljubljanski kinematografi odpovedo ko,nsum tej revni, slabotni produkciji, ki z vsakim delom še naprej tone in padal
Žena in pastorka pretepli očeta
Maribor, 18. decembra.
Danes sta sc morali na okrožnem sodišču zagovarjati 46 letna posestnica Marija Kocpek in njena 24 letna hči iz prvega zakona Zofija Bauman. Obtožnica pripoveduje, da je bilo med Kocpekovima zakoncema prerekanje in prepiranje na dnevnem redu. 15. septembra sta se zopet	temeljito	sprla.	Trčila
sta v neki trgovini pri sv. Martinu pri Vurbergu. Mož je bil vinjen, kar je ženo tako utogotilo, da ga je pričela zmerjati. To pa je zopet moža tako ujezilo, da je potegnil nož, katerega pa sta mu izvila dva moža, ki sta se v tistem trenutku mudila v trgovini. Razkačenega moža sta	lepo	spravila	domov.	Žena
mu je kmalu sledila, na	poti	pa je še	srečala	svojo
hčer iz njenega prvega zakona, kateri je pripovedovala o moževem napadu. Obe ženski sta se dobro oborožili z močnimi koli ter z njima doma moža oziroma očima tako hudo pretepli, da je ta dobil hude poškodbe. Ženski se pred sodnikom izgovarjati, da sta dejanje izvršili v hudem razburjenju, ki ga je povzročilo K jekovo ravnanje z nožem.
Razprava ob času poročila še traja.
Božičnica	v	stari cukrarni
Božičnica najrevnejših v stari cukrarni ho v petek 23. t. m. ob 17 zbrala v svojih toplih .torih prvič v Ljubljani vse siromake, ki so dosk; morali sveti večer praznovati po hlevih in kozolcih ter šu-palf. Razen teh zapuščenih brezdomcev bodo pa prišli iz kleti in vlažnih, bednih stanovanj ter iz napol podrtih barak tudi siromaki najrazličnejše starosti, da dobe toplo večerjo in se ogrejejo ob lučkah božičnega drevesa. Mrka stara cukrama se je spremenila v topel dom vseh brezdomcev, vseh brezposelnih in vseh lačnih in žejnih, vseh, ki nimajo tople in praznične obleke in sploh vseh liubljansikh revežev, da bodo v teh velikih prostorih spet po dolgem času občutili skrivnostni blagoslov božičnih praznikov. Ko bodo te dni pripravljale gospodinje božična darila, naj se spomnijo tudi na reveže v stari cukrarni, prav tako naj pa na najbednejše našega mesta pomislijo tud: peki in slaščičarji, mesarji in drugi obrtniki ter trgovci, ki s svojimi proizvedi o božiču pomagajo meščanstvu k veselemu praznpyanju. Vsi naj pomislijo, da nikdo ne pozna bodočnosti in da vsakogar lahko težka usoda prižene čez prag stare cukrame. Zato naj se vsi, ki imajo dobro srce, spomnijo svojih najbednejših someščanov v stari cukrarni ter jim za božičnico pošljejo kakršnih koli daril. S temi božičnimi darili si bodo dobrosrčni darovalci sami oslaj-šali božične praznike! Darila za božičnico v cukrarni sprejema mestni socialni urad in tudi vodstvo kuhinje v star: cukrarni na Poljanskem nasipu. Vsi dobrotniki 60 vabljeni k božičnici, da si ogledajo novi človekoljubni zavod našega mesta in s svojo socialno in tolažljivo udeležbo napravijo najrevnejšim tem lepšo božičnico!
V	mka razstava in se]em v Ormožu
Za vinsko razstavo in sejem, ki bo v torek, dne 20. decembra v Ormožu, je prijavljenih 167 vzorcev vin, po večini iz ormoško-ljutomerskega vinarskega okoliša. Ta vina so znana po svoji odlični kakovosti. Količina razstavljenega vina bo znašala okrog 7000 hi.
Vsakemu interesentu, trgovcu kot gostilničarju 6e nudi na tej razstavi najlepša prilika, da se seznani s kakovostjo letošnjega vinskega pridelka ter z majhnim trudom izbere to, kar njegovemu okusu naiboli odgovarja.
K obilnemu posetu vabi prireditelj Kletarsko društvo, r. z. z o, z. v Ormožu.
V Nomnfu so mačkovci obsedeli na st. 13
Nomenj, 1&. decembra.
Menda še nikoli niste slišali oziroma brali v časopisih kaj o nnši vasi. Nomenj je majhna, a prav zato tem lepša vas v Bohinju. Mnogi jo poznate prav dobro, saj pelje skozi vas cesta, po kateri se mnogi, posebno poleti tako radi vozijo v naš prelepi bohinjski kot.
Časopisje je zadnjih 14 dni pisalo največ o volitvah. Povsod, na vlaku, na cesti, v gostilni in drugod, povsod si slišal le o volitvah. Zato ni čudno, da so volitve tudi pri nas obrnile nase toliko pozornosti. Znano vam je, kakor je ob takih prilikah, toda mogoče bo le koga zanimalo, kako je potekalo volivno gibanje v vasi, majhni kot je nas Nomenj.
Našo vas so šteli med trdno opozicijsko trdnjavo. Povsod se je govorilo, da bo Nomenj z malenkostnimi izjemami ves na strani opozicije. Res so opozicijski agitatorji zastavili vse sile in sredstva, da bi z lažnjivimi obljubami, pretnjami in podkupovanjem spravili čim več ljudi pod svojo streho. Mačkovci, kakor smo jih imenovali z eno besedo, so nam povsod nasprotovali in nam metali polena pod noge. Toda nismo se jih strašili niti najmanj, ampak nas je prav to še bolj podžigalo v agitaciji za našo zmago.
Ko smo imeli na praznik, 4. dec. prijateljski sestanek pri posestniku Blažu Žmitku, na katerega se je pripeljalo z \,ozom tuc(i nekaj našjh fantov iz Boh. Bistrice in Bitenj, so Mačkovci imeli trden namen ta naš sestanek razdreti. Ko pa so videli, da se jim to ne bo posrečilo, so se hoteli maščevati na ta način, da so pobrali od voza, s katerim so se pripeljali naši fantje, vijake od koles, da bi se bila dogodila lahko velika nesreča, če bi ne bili tega pravočasno opazili.
Najbolj živahna in vroča borba pa je bila na sam dan volitev. Ker je naš kraj oddaljen 6 km od volišča Boh, Bistrice, smo ustregli nekaterim starejšim in onemoglim, da smo jih prišli iskat z avtomobilom. Avtomobili so švigali ves dan sem in tja, naši in opozocijski, toda slednji z minimalnim uspehom.
Izrek velikega francoskega misleca Lafon-taina, ki pravi: »Človek oslane spričo resnice hladen, za laž pa bi šel tudi v ogenjI«, se je izkazal kot resničen prav pri naših volitvah. Nekateri so nasedli lažem opozicijskih agitatorjev in oddali glas za opozicijo. Toda izkazalo se jc, da so to omahljivci, za katere nam ni žal, da ne stojijo v naših vrstah. Saj takih ne rabimo, pač pa potrebujemo mož in fantov kremenitega značaja in trdne volje. Mačkovci so v naši vasi dobili le eno petino glasov kljub temu, da so bili prepričani, da jih bodo dobili vsaj štiri petine. Pa še to smolo so imeli, da se je število njihovih glasov ustavilo ravno na nesrečni številki 13. Tako so poparjeni in žalostni sedaj, da ne vedo, kaj bi storili. Kar smilijo se nam siromaki. Prej so letali visoko in ošabno, sedaj pa smo jim tako pristrigli peruti.
Naš voditelj dr. Korošec ni postal 11. dec. manjši kot makovo zrno, kakor je to prerokoval dr. Maček — ampak mnogo večji — velik kol še nikdar, saj stoji ves slovenski narod trdno ob njegovi strani, trdno kot še nikdar. Z zaupanjem se bomo obrnili do našega voditelja in do našega bohinjskega ministra dr. Kreka, ki sta nam že tolikokrat izkazala svojo veliko naklonjenost, za kar se jima iz srca zahvaljujemo.
Za razširien e štajerske kokosi
Že nekaj let-banska uprava izvaja uspešno akcijo za razširjenje naše domače štajerske kokoši s "tem, da vsako spomlad kupuje valilna jajca v kokošjerejskih središčih in jih oddaja po znižani ceni naročnikom. To akcijo bo banslta uprava izvajala še v večjem obsegu prihodnjo spomlad. Naša domača štajerska kokoi je že od strokovnjakov in od rejcev samih priznana kot najboljša kmečka kokoš, ki edina ustreza našim gospodarskim in krajevnim razmeram. Z dobavo valilnih jajc si lahko vsak kokftšjerejec z malimi 6troš(ki nabavi prave gospodarske kokoši. Naročila za valilna jajca zbirajo občine kmetijske organizacije in šolska vod-srtva, Naročniki plačajo za kt« 1 din, in sicer takoj pri naročilu, a najkasneje do 20. januarja 1939 Natančnejša navodila se dobijo pri ustanovah ki naročila sprejemajo. — Za bana: pomočnik' dr. Majceni «. r.
Mariborsko gledališče
Ponedelek, 19. decembra: Zaprto.
Torek, 20. decembra ob 20: »Aida«. Red A.
Najnovejša slovenska opereta »Vse za šalo«, je
pristno delo naših umetnikov Gorinška in Jiranka. Začetek na Jadranu (ob morju in v hotelu), konec v planinskem letovišču šaljivi zapletljali se ob koncu veselo zabavno razpletajo. To novost pripravlja ma-nborska opereta v Harastovičevi režiji za božič.
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Piav sedaj sta začula mister Spencer in Jenkers ropotanje in bobnanje. Vse to se je čulo od nekod, kar je bilo še daleč po reki navzgor — vendar pa je polagoma prihajalo bližo. Obadva sta se naslonila na ograjo in prisluhnila.
»Bržkone so to pogani iz Bangalanga, ki se vračajo domov,« je rekel Jeukers. »Pojdite povedat staremu, ker je nekoliko naglušen.« Mister Spencer se je obrnil proti zgornjemu krovu.
Ta čas pa je bil kapitan Bittern sklenil, da se bo vrnil v domovina Nameraval je odjadrati že naslednje jutro. Z moštvom je mogel obdržati staro pogodbo le še do konca potovanja. A potovanje mora biti res kuj vrednol Celo večnost pač ne more pohajkovati tu na Rio Pongo. Saj bo vendar treba dosti časa, da bo z Baringom uredil vse račune, ko se bo spet vrnil v London. »Einhorn« je bila £e od leta 1796 nepretrgano na morju in je ta čas zaplenila že več ladij. Po vsem tem je hotel končno dobiti tudi svoj delež. Baringi pa naj z raistrom Adversom kar sami urede vse račune, kot vedno in znajo.
»Torej, kaj pa je mister Spencer?«
»Bobnanje, bobnanje, gospod kapitan,« je zavpil trgovski sotrud-nik. »Silno naglo se približuje po reki navzdol.«
»Prekleto, kaj mislite, da sem gluh?« je dejal kapitan.
Stopil je proti zgornjemu koncu ladje in prisluhnil. »Einhorn* je bila zasidrana tako, da je kljun ladje molel proti reki navzgor, usmerjen na Gallegovino. Bil je jasen in vroč dan. Kapilan Bittern je neutrudno poslušal bobnanje.
Bobni »o bili silno glasni in zadosti vsiljivi. Tz njih jo odmeval ritem zmagoslavja. Veliko ladjevje bojnih čolničkov se je dvignilo na reki izza pragozda tam, kjer jo reka nad Gellegovino naredila prvi zavoj proti vzhodu Zmerom bolj so se odmikali iz tega ogla proti njim. Spet so se čolnički skrili za celino, toda sedaj jih je lahko opazoval e svoje »Fortune« kapilan Don Ruiz, Naštel jih je 04 Bila je celotna vojska obalnih krajev Krusov, ki jih je bil Mnombibis v notranjosti zbral za svoj križarski pohod. Lahko je spoznal tudi nekaj zaveznikov iz mandigonskih vasi, ki so se ločili od ostalih zaradi daljših sulic in širokih ploSčnalili vesel. Vsi so se vračali proti Bangalangu, da bi proslavili uspeh svojega križarskega pohoda.
S precejšnjo tesnobo v srcu je izpred duri Gallegovine opazoval Mnombibisovo vojsko Ferdinand. Prav mu je bilo, da se ti ljudje niso vračali po kopni cesti. Mislil je, da se bodo peljali kar mimo
domov ter ne bodo od njega zahtevali nobenega sodčka ruma. Ta draii Mnombibis se je povzdignil za vojaškega preroka v vsej oko-i Vj Ilnl,odnie bo najbrž precej težko iznebiti se ga. Zatrdno je upal, da bo brodovje bojno razpoloženih in divje poslikanih vojščakov s sto in 6to svetlikajočimi se sulicami, z bobni in ropotom odjadralo mimo Gallegovine naprej.
Don Kuiz je dal na »Fortuni« alarmno povelje, ki ga je slišal tudi kapitan Bittern. Zamorski čolnički so počasi zdrknili mimo Oallegovme, medtem ko so veslači strašansko tulili. Nekaj je moralo pregnati njihov strah pred belim možem. Njegov prestiž na Gallego-vini je bil na tleh. 1’erdinando je slutil zakaj. Na prednjem koncu dolgega črnega bojnega čolniča je plesal neki mož z belo pomazanim obrazom m s peklenskim smehom na ustnah ter spremljal vsako kretnjo svoje roke, v kateri se je bleščalo srebrno razpelo. Brodovje se je spodaj pod zalivom strnilo in nato odplulo navzdol. Za zavojem pa so se vsi zbrali okrog Mnombibisovega čolna. Zdelo se je, da so se vojščaki zbrali k posvetu.
Ugled čarovnika se je silno dvignil. Saj ni pribil le belega čarovnika na njegovo lastno drevo, temveč je ukradel belemu možu tudi fetiš in ga sedajle držal v rokah. Tajna moč belega boga se je sedaj preselila vanj. Mnombibis in njegovo spremstvo je prevzela nevidna sila belega moža. Čutili so se nepremagljive. Pa kljub temu se je v Mnombibisu pojavil dvom in bojazen, da bi se upal zavoziti mimo velike ladje, ki je bila opremljena s toliko topovil Pa je imel takoj boljši načrt pri roki. Tam spodaj blizu Bangalanga je ležala manjša ladja. Njegov predlog, da bi »Einhorn« potegnili na kopno, jo sežgali in bakrene dele med seboj razdelili kot plačilo, je izzval peklenski krohot in pritrjevanje.
, Mnombibisev načrt je obstojal v tem, da bi mali čolnički obkolili »Eiuhornr. Prav tak je bil njegov napad tudi na brata Fran-coisa, ki 6e nm je bil brez vsake težave posrečil.
Toda kapitan Bittern je bil pristaš Muggletona. 31. decembra 1800 je po vsem svetu živelo le še 238 teli pomembnih »svetnikove Nikoli niso ti ljudje hoteli potegniti kratke. Celo v Angliji niso nikoli doživeli, da bi bil kdo izmed njih pripravljen na "kak komproms. Nikjer ni bilo v knjigi Ludviga Muggletona Božansko zrcalo«, katero je bil Bittern vsak večer prebiral, pristašem tega nauka rečeno, naj ne nudijo nobenega odpora. Prav nasprotno. Kapitanu Biltermi je prav lako malo padlo v glavo, da bi se pustil križati, kakor da bi recimo držal pridigo morskim psom.
Ko so se pokazali spet na reki Mnombibis in njegovi čolni, je zalajal na krovu ^Einhornac glas, ki je bil podoben levjemu tuljenju. Nad vodo se je razlegal silen ropot, ko se je ladja zasukala ob
svojem s dru in se postavila malemu brodovju nasproti. Dvanaist ve' ph oči seje takoj odprlo in vsako je imelo svojo majhno zenico.
Preroku Mnombibisu je na mah postalo tesno pri srcu. Za pobesi je bilo ze prekasno Zaplesal je nekaj na svojem čolniču in poskušal priklicati na pomoč svoje uslužne duhove. Takoj nato je odločno zakričal svojim ljudem, naj poženejo naprej.
Rumen oblak se je odtrgal od »Einhorna«. Raztegnil se je navzgor rezki rdeči bliski so siknili, nakar je sledil silovit grom
V	enako odmerjenih presledkih in brez prestanka so se trgali streli’ Ko je izstrelek zadnjega topa švignil preko vodne gladine, je bil
žveplen!* oblak nabasaD- Tofno petkrat se je nad ladjo dvignil
i.	^u'z	se. ie S1ln0 razburjen s svojini moštvom skril pod
Krov »rortune« in sedel zelen od nevoščljivosti zaradi umetnosti 3° Pn tem streljanju pokazal Anglež. Pod silovitimi streli angleške ladje je črna mornarica skoraj izginila. Le kakih pet ali šest Čolničev je v brezumnem begu pristalo v Bangalangu.
Po kratkem premoru tesnobnega molka se je izpred »Einhorna' dvignil zastor oblaka za drugo dejanje. Topovi so se spet stegnili in se namerili na vas. Vseh dvanajst topov jc bruhnilo na isti znak. Streh so posneli kočice v Bangalangu kakor da bi jih porezal nekdo s silovitim zamahom s koso.
Kočica starke	Ungah se je nagnila v stran proti reki	in	se
obdržala le se na	enem podporniku. Bila je predobro zgrajena,	da
bi se zrušila. Skozi odprtino na tleh pa se je pokazal mladi krokodil, ki se je dolga leta hranil z užitnimi odpadki starkine kuhinje.
Se do jutra se jo vlekel oblak dima prav polagoma od tihe Einhorn« tja čez zaliv do Mougo Tomove naselbine. Vetrič je bil preslaboten, da bi ga razpihal. Mongo Tom jc sedel na verandi in bil kar ves iz sebe zaradi naglice, s katero so se dogodki pred njim odigravali. Komaj da je vedel, kaj se je zgodilo. Njegova trgovina je bila uničena. Od časa do časa se je popraskal po svoji plešasti glavi. Nenadoma pa so se privlekli iz temnega z žveplom prepojenega zraka trije čolniči m pristali ob njegovem zalivu. Poklical je svoje nadzornike in jim ukazal, naj zapro nesrečnike, ki so preživeli kata siroto, v bližnjo barako.
Ko je kapilan	Bittern toga večera sedel ob skledi polni	mesa
v	svoji kabini, jo	čisto mirno povedal mistru Spencerju, da	bi	po
njegovem mnenju sveže ribe iz Rio Ponga ne bile nobena specialiteta. iSkoda, da^ ne moremo več dalje čakati na gospoda Adversa. Pa vsaj to bo držalo, da bo naš obisk tukajle ostal nepozaben.«
'“■Prav gotovo,« je odvrnil trgovski sotrudnik.
Od tu in tam
Veliko desetnadstropno palačo, ki bo imela v čelnem vogalu še tri nadstropja, bodo začeli graditi na spomlad v Belgradu. Svoj čas se je v
prestolnici začela akcija za tako imenovano lastnino posameznih stanovanj ali celih nadstropij. Več ljudi, ki bi radi gradili hiše, pa zato nimajo na razpolago dovolj kapitala, se združi, da s skupnim denarjem zgrade višjo palačo, pa potem ;vsak postane lastnik ali posameznega stanovanja ali pa celega nadstropja. Tako se jr ustanovila družba sMoj dom«, ki je zbrala med člani 18 milijonov dinarjev, s katerimi bo zgradila veliko desetnadstropno palačo na mestu sedanjega hotela r*Metropol«. Stavba bo najvišja v Belgradu, kajti imela bo v čelnem vogalu, kakor pri na,s nebotičnik, še trinadstropni podaljšek. Z nasveti so zadružnikom pomagali Bolgari, ki so več takih palač že zgradili.
10 let rohije jc dobil za ukradenega konju
Jaša Šajnovič iz Sretke pri Bjelovarju. Nedavno je izmaknil iz hleva posestnika Zitriča krasnega konja in ga za malenkosten denar prodal. Pred sodiščem so ga presenetili nenavadno: senat mu je naložil kar deset let robije s trajno izgubo častnih državljanskih pravic. In sicer, ker je bil Šajnovič že dostikrat zaradi tatvine kaznovan, pa se ni poboljšal.
Neverjetno praznoverni so vaščani v Kru-šarih pri Čnpriji. Pred dvema letoma so si postavili pravoslavno cerkcv, istočasno pa se ie pojavila govorica, da bo prvi zakonski par, ki bi se v tej novi cerkvi poročil, kmalu umrl. Praznoverje je imelo med ljudmi silen odmev. Kratko in malo: nihče se noče poročiti. Kar se jih jc iz te vsi omožilo in oženilo, vse se je šlo poročit v bližnjo župnijo. Noben par noče biti prvi. Cerkvena občina je morala nazadnje razpisati večjo denarno nagrado za tistega, ki bi se kljub babjim čenčam poročil v domači cerkvi. Pa tudi ta vaba ni uspela. Ni neverjetno, da se bo neumna bajka ohranila še naprej za vse pozne rodove.
Izredno veliko število spolno bolnih ljudi živi v Bosni. Največ obolelih je iz muslimanskih družin, v katere zaradi strogih verskih predpisov ni smel nikoli stopiti zdravnik. Bolezen sc je razpasla med družinami tako na široko, da ji pravijo zdravniki kar »družinska bolezen«. Higijenskim zavodom je pripdla velika naloga, da nepoučene ljudi spoznajo z izvorom bolezni in da jim dopovedo, kako in kje se širi. Zdravniške preiskave so ugotovile, da prejiašajo bolezen v večji raeri ženske kakor moški. Končno so morale oblasti odrediti, da se morajo vsi bolniki obvezno preiskati in potem zdraviti. Sprva so se muslimani zlasti upirali, da bi kak moški stopil v prostore, kjer so bivale ženske. Ko se je pa ta odpor polegel, so ljudje izprevideli nujno potrebo zdravljenja ter so začeli sami od sebe prihajata k zdravnikom ter voditi s seboj tildi svoje žene in pa otroke. V nekaterih krajih je bolnih nad polovico ljudi, ne glede na spol ali starost.
Na zverinski način jc ubil in oplenil np-znani razbojnik 80-Ietnega stnrca Antona Sol-tana v Krugah pri Zagrebu. V soboto je prišla dopoldne mlekarica in hotela starcu, ki je kot
železniški upokojenec živel čisto sam zase, izročiti mleko. Vrata so bila zaprta, a na trkanje se ni nihče oglasil. Poklicalu je Soltanovega sina, ki je stanova) v bližini, da je vdrl v hišo. Našel je grozen prizor.'Na tleh je ležal v mlaki krvi z zvezanimi rokami in nogami njegov oče
  mrtev. Globoka rana na glavi je kazala, da
je starca nekdo s topim predmetom pobil. Policija je po raznih okoliščinah ugotovila, da je bil starec ubit že pretekli četrtek, ko sc jc zvečer vrnil iz gostilne domov. Imel je namreč navado vsuk večer obiskati v neposredni bližini se nahajajočo gostilno, ne da bi ob odhodu zaklenil svojo hišico. Razbojnik jc za to starčevo brezskrbnost prav gotovo vedel ter se v mraku vtihotapil v nišo. Računal je, da bo dobil veliko denarja, ker je bil šoltan silno varčen človek. Hranilna knjižica, glaseča se^ na 80.000 din, ki jc ležala ob truplu, pa je pričala, (la je ropar hotel vse odnesti, pa se jc premislil, čira je ugotovil, da je vloga bila vezana na geslo.
Pred oltarjem je zapustil svojo nevesto dvajsetletni Franjo Prstene iz Dobrovnika v Prekmurju. Franjo je bil krasen fant, za katerim so se dekleta kaj rada ozirala. Mnogokateri je že obljubil zakon, pa se spet po nekaj tednih premisli). Slednjič pa se je le odločil, da se bo oženil. Dorici Klarič, svoji nevesti, je sveto obljubil, da ji bo ostal j.vest do groba in da ne bo več škilil za drugimi ženskami. Sklenjena je bila poroka. V nevestinem domu je bilo vse živo in veselo. Toda poroka je bila določena na nesrečni 13. december. Ženin je pri&el po nevesto in odpeljali so se v cerkev. Tik preden je duhovnik pristopil k oltarju, pa jo je Franjo popihal brez slovesa. Svatje so se z užaljeno nevesto vrnili domov. Franjo je dejal, da si je v zadnjem trenutku premislil in da se ne bo še kmalu ženil.
Tajnost okrog bega srbskega hajduka Koreje iz zapora se je že pojasnila. Oblasti so prijele štiri njegove glavne pomagače, ki so razkrili tudi vse tajnosti ubitega razbojnika Koreja, ki je bil obsojen na smrt, je pred dobrim letom neke noči pobegnil, nakar je izginila za njim vsaka sjcu. Nihče ni vedel, kako se mu je beg posrečil. Uganka je bila rešena šele sedaj. Koreja jc pregovoril nekega sojetnika, da je začel pazniku ponujati denar, če bo prepilil razbojniku verige in rešetke na oknu. Ječarja Cicič in Petrovič sta po_ kratkem premišljevanju sprejela ponudbo, ki se je glasila na 100.000 dinarjev. Koreja je natančno popisal kraj, kamor je skril sto jurjev, ki jih jc naropal pri nekem trgovcu, katerega je nekaj tednov preje ubil. Ječarja sta šla denar iskat in ga našla. Potem sta neko noč prepilila hajduku verige, da je pobegnil. Oba ječarja sta bila aretirana in bosta za svojo pomoč prejela težko plačilo.
Svojega petletnega pastorka je ubil Gorca Ignjatovič iz Gradašnice pri Leskovcu. Dva bratca, Marko in Krsta, sta zgodaj izgubila očeta. Njuna mati ju je mrzila ter se že nekaj tednov po moževi smrti poročila z Gorčo. Otroka. ki sta bila dediča precejšnjega posestva, sta bila materi in Gorči, ki je hlepel po njuni zemlji, trn v peti. Očim ju je neusmiljeno pre tepal in mučil, da bi ju čim prej spravil spoti Nekega dne je zmanjkalo Marka. Ljudje so začeli šušljati, dokler ni nekdo zadeve prijavil sodišču. Preiskava jc ugotovila, da je zverinski očim pobil petletnega Marka in^ ga skrivaj zakopal pod nek grm na pokopališču. Imel je namen za Markom ubiti še Krsto in si potem prilastiti vso njuno dedščino. Ker Je bil zločin prekmalu odkrit, sta morala zverinska očim in mati v zapor.
Od vojaške utrdbe do muzeia:
Otvoritev meščanskega dela mariborskega muzeja v gradu
Maribor, 18. decembra.
Maribor je danes slavil pomemben kulturni dogodek. Vršila se je otvoritev meščanskega dela mariborskega muzeja, ki sc je iz dosedanjih neprimernih prostorov v Cankarjevi ulici preselil v stari mariborski grad.
Mariborski grad ima za seboj pestro zgodovino. Grad je nastal v drugi polovioi 15. toletja kot sestavni in ojačeni del mariborskega mestnega obzidja, ki jo takratne Mariborčane hranil pred vojaškimi nevarnostmi. V začetku 16. stoletja jo Maribor doživel hud turški napad, katerega so hrabri Mariborčani uspešno odbili. Pri tem napadu je bilo vse mariborsko obrambno zidovje močno poškodovano in razdejano in je bilo zato potrebno temeljite obnove. Delo so poverili slovitemu arhitektu Doineniku del Aglio iz Italije. Svojo zlato dobo je grad doživel, ko je iz državnih rok prešel v last grofov Khislov. Ti so iz gradu naredili družabno središče in središče vse takratne maril>or-ske uprave. V tem času je bil grad razširjen ob današnjo Slovensko in Gregorčičevo ulico, ponovno pa je bil razširjen, ko je grad v 18. stoletju prešel v last grofov Brandisov. Ko je pozneje baron Tviekl kupil posestva in tudi grad grofov Brandisov. je grad začel izgubljati na svojem 6tjaju. Tviekl ga je namreč začel uporabljati za stanovanjske namene, kar je storil iudi zadnji grajski lastnik trgovec Berdajs. .Grad bi brez dvoma še mnogo trpel, da ga ni kupila mestna občina, ki ga je hotela preurediti za magistralne namene. Ko je občinsko vodstvo prevzela sedanja Občinska uprava, je grad odločila za kulturne cilje, ker bi preureditev za magistrat zahtevala preogromne stroške.
Občina je žrtvovala velike vsote, da se je grajska zunanjost temeljito popravila, notranjost, zaenkrat I. nadstropje, pa preuredila za muzej, ki je sedaj v gradu dobil definitiven in vsem jx>lre-bam ustrezajoč dom, kakršnega ima malokateri muzej daleč naokoli ne le pri nas, marveč tudi v
inozemstvu. Prihodnjo leto l>o preurejena še ostala notranjščina gradu, da eo bo mogel vanj preseliti ves mariborski muzej.
Danes dopoldne je bila otvoritev prvega dela preseljenega in na novo urejenega muzeja, namreč meščanski del. Med drugimi odličniki so slovesnosti prisostvovali mestni župan dr. Juvan, okr. glavar dr. šiška, ki je zastopal bana dr. Natlačena, prevzvišeni gospod knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič, okrajni glavar Eiletz, predstojnik mestne policijo dr. Trstenjak, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, podžupan Fr. Zebot, ravnatelji srednjih šol s profesorji, učitelji, odborniki iin član muzejskega in zgodovinskega društva, univ. prof. dr. Stele iz Ljubljane, predsednik Prosvetne zveze dr. Holtnjee, stolni kanoniki, ravnatelj Franc Hrastelj in mnogi zastopniki raznih kulturnih organizacij.
Prvi jo spregovoril predsednik Zgodovinskega in muzejskega društva prelat g. dr. Fr. Kovačič, ki je podal zgodovino obeh dru&tev in mariborskega muzeja ter prosil g. župana, naj otvori nove muzejske prostore. Župan dr. Juvan je v svojem govoru poudaril, da je občina z veseljem dala grad na razpolago za mariltorski muzej, ker zna ceniti kulturno in znanstveno delo Z željo, da bi mariborski grad bil in ostal hram slovenske kulture, je muzej proglasil za odprt. Za g. županom je spregovoril škof dr. 1. J. Tomažič, ki je zagotavljal, da se kot zastopnik cerkve veseli trenutka, ko Maribor dobiva tako veličastno središče vsega kulturnega dela. V muzeju bo nameščen tudi del za cerkveno zgodovino, ki je tako tesno povezana s celotno zgodovino Maril>ora. Svoj govor je zaključil z željo, da bi božji blagoslov spremljal delo in razvoj mariborskega muzeja. Nato jo prof. Fr. Baš prečital pismo g. bana, ki izraža svoje veselje nad pomembnim kulturnim dogodkom v Mariboru. Gostje so si nato ogledali nove muzejske prostore, na katere so Mariborčani upravičeno lahko ponosni.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Petdesetletnica Državne tehn. srednfe soSe
Ljubljana, 19. decembra.
Letos poteka petdeset let, odkar je bila v Ljubljani ustanovljena tehniška srednja šola. Ob tej priliki je šola izdala 275 strani obsegajočo, bogato ilustrirano, s statistikami in diagrami opremljeno priložnostno edicijo, ki jo je naslovila '.Spominska knjiga 188H—19'!8. — Ob 50 letnici izdala Drž. tehniška srednja šola — Ljubljana*.
Pestra in poučna vsebina kn ige
Prvi članek je prispeval direktor Jožef Tleis-ner, ki je svoje poglavje »Zgodovina našega zavoda« obdelal mojstrsko. V krajšem sestavku »Današnji ustroj zavoda* se seznanimo-s sodobno organizacijo dela na tej pomembni in ugledni šoli. O »Delovanju arhitektonsko-grudbenih oddelkov* nam nato govori inž arch. Pavel Kryl. >0 delovanju strojnih oddelkov« inž. Stane Premelč, o »Delovanju elektrotehničnih oddelkov« inž. Viktor Turnšek, o delovanju mizarskega in strugarskega oddelka Adolf Dolak, o delovanju umetno.-tno-obrt-nih oddelkov Saša fcantel, o delovanju ženske obrtne šole Angela Kravos-Lombar, o delovanju banovinske šole za glasbila Miha Mušič, o šolski zgradbi inž. arh. Fatur Dragotin, o številu učencev in o frekvenci na tem zavodu inž. Viktor Turnšek, o dijaških ustanovah in podporah Boris Jaklič, s seznamom učnega osebja nas seznani Vinko Košak, s seznamom absolventov in absolventk pa Janko Jurančič. Vsi ti sestavki so zbrani pod skupnim zaglavjem, ki nosi naslov »Tehniška srednja, delo-vodska, moška in ženska obrtna šola v Ljubljani Ta odstavek je tudi najmočnejši in najobširnejši v vsej knjigi.
Drugo poglavje (štirje so vsega skupaj) je posvečeno »Splošnim spisom«. Inž. Stanko Dimnik razmotriva o »Visokošolskem študiju in absolventih tehniške srednje šole*. Njegove izvirne in pametne misli bodo deležno splošnega odobravanja. 0 »strokovni organizaciji diplomiranih tehnikov« razpravlja Maks Nedelko. Njegov sestavek nam nudi zanimiv vpogled v organizatorna prizadevanja mladih absolventov tega zavoda, hkrahi pa nas opozarja na nekatere probleme, ki bodo morali biti pri nas na vsak način prej ali slej rešeni. O »absolventih delovodskih šol v praksi« nam govori Ivan Mihelčič. Njegova opazovanja so prav zanimiva. Saša Šantel, naš znani slikar, razpravlja v zelo poučnem in preglednem članku o razvoju »Od umetnostno-obrtnega šolstva do umetnostne
akademije«. Angela< Kravos-Lombar pa nas pouči o ženskem obrtnem’ šolstvu v dravski banovini.
Tretje poglavje nosi naslov »Obrtno in tehni-ško-industrijsko iolstvo v dravski banovini«. V prvem članku razpravlja o »Obrtnem in industrijskem nadaljevalnem šolstvu« s tehtnimi izvajanji Mihajlo Presl. O »Tekstilni šoli v Kranju« nas nato informira dr. inž.. Franjo Kočevar. Bogomir Ogorelec nas nato v tretjem članku seznani z državno moško obrlno šolo za pletarstvo v Ptuju in z njenim vplivom na pletareko obrt kot domačo industrijo. Tega članka bodo mnogi veseli, saj so bili široki krogi pri nas o pletarstvu le bore malo in še to od sile površno poučeni. Božo Račič nato govori o državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. O mestnem dekliškem zavodu 'Vesni« in ženski obrtni šoli v Mariboru razpravlja Marija Rapoc. Adolf Dolak piše o bivši strokovni šoli za mizarstvo v Kočevju, o bivši puškarski šoli v Kranju govori Janko Ravnik, o bivši učni delavnici za košarstvo v Radovljici Leon Pa-tik; o pospeševanju obrti in o strokovnih tečajih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo piše dr Josip Pretnar. Vsi ti sestavki so pisani zelo živo in izredno zanim|yo. Pisci so nam tod predložili zelo dragocen material, iz katerega bo lahko črpaj podatke še marsikdo pri nas.
Najmanjše je četrto poglavje, ki je naslovljeno Obrtno in tehniško-industrijsko šolstvo v Jugoslaviji«. V tem poglavju se seznanimo s tehniško srednjo šolo, z delovodskiini šolami, z moškimi obrtnimi šolami, z ženskimi strokovnimi učiteljišči, z ženskimi obrtnimi šolami in s specialnimi ženskimi šolami za čipkarstvo, preprogarstvo in drugo.
Tako vzgledno urejene in s tako tehtnimi članki opremljene jubilejne edicije pri nas zlepa ne more pokazati kakšna ustanova. Vidi se, da so se delavci in sestavljalci te »Spominske knjige 1888 do 1038* vrgli na svoje delo z vso ljubezuijo ter se z vso vnemo-in vestnostjo lotili vsak svojega pensuma. Zamudno sestavljanje statistik in risanje diagramov, proučevanje zapiskov iz preteklosti in vesten študij —- vse je tod delalo z vzgledno marljivostjo skupni stvari v prid. Uspeh pri takem res vsestranskem prizadevanju ni mogel izostati. Nastala je edicija, katere značaj je daleč več kot samo priložnostni. Knjiga državne tehniške srednje šole v Ljubljani je dragocen prispevek k poznavanju našega obrtnega in strokovnega dela. S pridom jo bodo vzeli v roko ljudje iz stroke, zelo informativna in zanimiva pa bo tudi laiku.
Z ligaškimi tekmami smo za letos pri kraju. | Gradjanski (Z) Do 5. marca 1939 se bodo tako nogometaši kat	"
tudi glcdalci morali zadovoljiti s čim drugim.
Zagrebški akademiki so proti Varaždincem že v soboto tudi uspeli komaj na polovico. Sobotna tekma v Maksimiru v Zagrebu med obema kluboma je bila prava muka tako za onih borih 100 gledalcev, ki so jo gledali, kot za onih 22 igralcev s sodnikom vred, ki so se podili po nemogočem in zmrznjenem igriču za žago. Neodločen rezultat 0:0 pa pomeni za Hašk precejšen neuspeh. Hašk jc z 14 točkami 06tal na petem mestu, kot je bil preje.
V Sarajevu ni bilo presenečenja. Zmagal je BSK s tesnim rezultaom, ki mu je pa vendar prinesel dve celi piki. BSK 6i je z današnjo tekmo še močneje utrdil položaj na vodstvu; v njem gledamo danes lahko že z vsa gotovostjo državnega prvaka. Pred drugoplasirano Jugoslavijo je pa kar za celih 5 točk.
V Belgradu je Gradjanski premagal Jedinstvo z 2:0. Toda zmaga mu ni prav nič pomagala. Ostal bo še kar na četrtem mestu, čeprav ima 17 točk.
Pred niim sta i Jugoslavija i Hajduk, vsak z eno to.čko več. Med temi tremi klubi bo pa zelo ostra tekma za drugo mesto. Bomo videli, kaj bodo ti trije klubi pokazali prihodnje leto. Za drugo mesto v prvenstveni tabeli imajo vsi enake izglede.
V drugi tekmi jc proti pričakovanju zmagala zemunska Sparta z enim golom razlike nad Baskom. Rezultat jc 1:0. Šparta, ki jc danes zadnjikrat igrala pod svojim imenom, je dosegla zelo lep uspeh — ostala pa je vendar še na zadnjem mestu. Morda se bo po fuziji zemunskih klubov bodoči SK Zemun odrezal kai bojjše. Najbrže pa tudi ne.
V Sko.plju je beležil Hajduk lepo zmago. Rezultat 5:2 za Hajduka dober. Gradjanski iz Skoplja je brez dvoma najboljši med vsemi novimi klubi.
Prvenstvena lestvica do pomladi pa je naslednja:
BSK	13	10	3	0	39:11	23
Jugoslavija	13	8	2	3	26:13	18
Hajduk	13	7	4	2	32:18	18
tekem	za		letos			
Gradjanski (Z )	13	8	i	4	29:11	17
Hašk	13	5	4	4	24:17	14
Jedinstvo	13	6	t	6	24:25	13
Slavija (S.)	13	5	2	6	23:23	12
Bask	13	3	5	5	14:18	11
Ljubljana	13	3	4	6	12:23	10
Slavija (V.)	13	2	3	8	16:31	7
Gradjanski 's >	13	3	1	9	17:39	7
Sparta	13	2	2	9	12:39	6
Krai	Barometer- S sko stanje 9	Temperatura v C		a6" c t- ► ” c	i p SS ■°c O	Veter (smer, iakoKt)	Pada- vine	
		'S'£ at	ec , «/. C eC s				S a	vrsta
Ljubljana	7666	-5-4	-10-S	67	10	SSWr	—	__
Maribor	769*0	-94	■m	80	10	N,	1-0	sneg
Zagreb	7720	-5-U	-n-o	60	10	E,	—	—
Belgrad	7727	-1-0	-iro	90	10	E.	—	—
Sarajevo	770-7	o-o	-10*01	70	10	NE,	—	—
Vis	7632	10	•601	90	10	N,	—	—
Split	7640	3-0	-3-0	50	u	NE,	—	*
Kumbor	7624	6-0	-20	80	10	N,	3-0	dež
Rab	766-2	10	-6t)	50	4	E,	—	—
Oubrovim	—	—	—	—	—	—	—	-1
Vremenska napoved:	Večinoma	oblačno	in
mrzlo vreme. Ponekod bo nekoliko snežilo.
Splošne pripombe o poteku vremena ▼ Ljubljani od sobote do danes; V soboto je bilo iz noči do 6.15 popolnoma oblačno. Ob 6.15 se je pričelo na vzhodni strani polagoma jasniti, bilo pa je do 8.30 večinoma oblačno; ob tem času pa se je tekom 10 minit sko-ro popolnoma zjasnilo, ob 10.40 pa je bilo jasno. Ves popoldan je bilo večinoma jasno, le včasih so se pojavile maniše plasti srednjih oblakov. Od 17. dalje pa je bilo popolnoma jasno. Ves dan je pihal zmeren jugovzhodnik, zvečer pa vzhodnik m sever. Največja temperatura je znašala 2.0 stopinj C.
Včeraj je bilo ponoči in ves dan popolnoma oblačno. Z)utraj od 8.30 dalje je padlo od časa do časa nekoliko snežink. Ves dan. kakor tudi ponoči, je pihala precej močna burja. Najnižja temperatura
je znašala v mestu — 8.8 stop. C, izven mesta pa  
11.3 stop. C.
Koledar
Danes, ponedeljek, 19. decembra: Nemczij.
Torek, 20. decembra: Liberat.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta.
Nj. Vel. kralj Peter 0. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XlX. mednarodnega spomladanskega ljubljanskega velesejma, Ki bo od 3. do 12. junija 1939 in jesenske velesejm&ke prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki bo od 2. do 11, septembra 1939.
Znižano vožnjo 50% je odobrila generrHa direkcija državnih železnic v Belgradu vsem posestnikom spomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani. Za spomladanski velesejem velja ta ugodnost za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. jimija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. Za jesenski velesejem velja znižana voznina od 28. avgusta do 11. septembra oziroma za povratek od 2. do 16. septembra.
Prikrojevalne tečaje za krojače in krojačice v Ljubljani, priredi kralj, banska uprava v prostorih tehniške srednje šole. .Tečaje bo vodil obrtni učitelj Knafelj Alojz. Interesenti naj priglase svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do 7. januarja 1939 kraljevski banski upravi, Vlil. oddelek, Erjavčeva ul. št. 12, kjer dobe tudi vse podrobne informacije.
»Dogodki zadnjih dvajset let širom sveta« je naslov skioptičnega predavanja, ki ga bo imel v torek 20. decembra ob 8 zvečer ob krasnih slikah prof. dr. Vinko Šarabon na XXII. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. O. Vstopnice po 3 din v pisarni »Pax et bonum«. Člani popust.
Opozarjamo^ na današnjo produkcijo gojencev
drž. konservatorija, ki bo začela ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Slavnostna produkcija je v proslavo 20 letnice kraljevine Jugoslavije. Podroben spored je v knjigami Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Urama — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 19. dec.: Zaprto.
Torek, 20. dec.: Zaprto.
Sreda, 21. dec.: »Brezov gaj«. Red Sreda.
Opera. — Začetek 'ob 20.
Ponedeljek, 19. dec.: Zaprto.
Torek, 20. decembra: »Jolanta^. »Gianni Schicchi'.
Red B.
Sreda, ‘21. dec.: »La Bobome«. Gostovanje tenorista Cbristy Solarja. Izven.
božično igro »Kralj z neba* — sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja, ki jo je spisal Edvard Gregorin, član ljubljanske drame, bodo uprizarjali v Narodnem gledališču v Ljubljani. Igra prikazuje v živih in slikovitih prizorih dogodke, ki se odigravajo v takratnem Betlehemu in Jeruzalemu: Pri Mariji v Nazaretu, na betlehemskih pašnikih, v noči oznanjenja Jezusovega rojstva, ob prihodu Modrih z Vzhoda, v Herodovi palači in v templju. Nastopajo: Angel Gabriel, Marija, Jožef, pastirji, kralj Herod, Rimljani, veliki duhovniki, plesalke, stražarji, otroci. Veliko število sodelujočih. Dejanje spremljajo: pozavne, trobente, rogovi in petje. Glasbo za to je zložil g. prof. M. Tomc. Režira avtor g. Edvard Gregorin. Prva uprizoritev te izvirne božične igre bo na Božič, 25. decembra popoldne ob 15 v dramskem gledališču.
Poceni so se izmazali Belgrafčani
Ljubljana, 19. dec.
Tako poceni, kakor se je včeraj s točko izvlekla iz Ljubljane belgrajska Jugoslavija, sc pa že zlepa od nas ni kdo izmazal. 0:0 je igrala z Ljubljano, ker je imela pred svojim golom ie ne-videno ter neslišano srečo in sodnika, ki je bil enako nogometno neveden kakor pristranski. Tekma ni bila posebno zanimiva, v splošnem je bila odigrana docela v prijateljskem duhu. Hudi mraz je slabokrvnejšim igralcem obeh moštev vzel borbeno zagrizenost in voljo, pa niso dali iz sebe tega, kar bi bili sicer ob običajnih razmerah prav gotovo dali. Belgrajčani sa se sicer pokazali za tehnično dobro podkovano in lepo uigrano moštvo, pred golom pa absolutno niso bili nevarni. Preveč sa petljah in dribljali; tak sistem jim ne bo prinesel uspeha, razen če bodo — kakor doslej — imeli v prvenstvenem tekmovanju trajno srečo. Moštva je mnogo slabše kot Hajduk ali Hašk, da ne govo
siapse	u<*juuk aii nasK, aa ne rovu- # p .	,	„	i	•	j ..	,
rimo o zagrebškem Gradjanskem. Najboljše moči ™ n“ !e te!"u ™oz“za v»«d#l odzvonilo. V bo
ima v izbornem, a suravem Angjelkoviču, v cen-terhalfu, v stranskem halfu Djokiču, v prednjem
napadalcu Petroviču (ki pa je pretirano nagnjen k neplodnemu driblingu, k čemur ga zapeljuje njegov res izredni tehnični repertoar) ter v nadarjenem mladem levem krilu Stevkovu.
Ljubljančanom je mraz bolj zlezel v kosti kakor gostom Nič prav se nisa utegnili ogreti. Kljub dovolj mlačni gri pa so si ustvarili štiri čiste, zrele strani. Dve sta bili odstranjeni po rdečih z abso-
lutno nedovoljenimi sredstvi, — sodnik pa sc za prestopka še zmenil ni. Ta mož nam je danes vzel eno točko. Premislili si bomo, preden ga bomo spet kdaj vzeli v Ljubljano. Dve pa je pokvaril nespretni, raztreseni in zbegani Janežič, ki je bil včeraj šibak kakor že dolgo ne. Najboljše se je držala ostra ožja obramba, ki je imela idealnega pomočnika v centerhalfu Šercerju, Ugajal je tudi Bon-celj. V napadu je bil Erber sprva kar v redu, v drugem polčasu pa so ga rdeči vzeli na muho ter so mu vse sproti pošiljali v out, čim so le utegnili. Pupo in Cankar ata bila pridna; drugi pa je bil proti kolosom precej premajhen, pa tudi mraz ga je huda vil. Opravil pa je nalogo v slogu ostalih. Grintal je bil dovolj dober; pokvaril pa je z ne-smotrenim predložkom k Erberju prav lepo šanso.
Pred pičlimi tisoč igralci je to — bolj prijateljsko kakor prvenstvena tekmo — sodil Zagrebčan Jelinič, ki je sodil kakor sodi stoodstotni laik.
dače naj rajši sodi divjim klubom, če sc že ne more na noben način oatrgati od piščalke.
SK Polž. — smučarski tekmovalci. Prvi red" sestanek vseh tekmovalcev bo v torek 20. t. m. ob 19 v klubovetn lokalu. Vs; tekmovalci, ki so prestopili iz Slalom kluba 34, naj se zanesljivo udeleže!
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
»Zakaj pa naša Winnie ne bi bila Shirley Temple?!"
1500 jih je poskusilo svojo srečo, pa so vse vtaknili v — arhiv
a k it j ne bi tudi moja hčerka tako sijajno zaslužila, kakor slovita mala filmska igralka : )iirley Temple,« tako si misli marsikatera mati v Ameriki, pa celo v Evropi. In nič drugačnega mnenja ni bila neka tovarniška delavka Webster, doma iz Detroita. Poslala je svojo osemletno hčerko enostavno v Holly\vood ter ji obenem izrodila pismo za ravnatelja velikega filmskega podjetja. Pismo je bilo napisano zelo preprosto, saj ya je napisala mati-delavka. V njem je bilo napisano, da ima ta njena hčerka, ki jo pošilja v llollywood, prav lako velike sposobnosti z^ nastopanje v filmu kot slovita Shirley Temple, in da jo zato brez skrbi lahko sprejmejo ined filmske igralce ter ji dajo na teden »vsaj* tisoč dolarjev plače.
Ni pa se mali Websterqeva malo začudila, ko ji je kmalu zatem stražnik pripeljal njeno hčerko nazaj, seveda brez tisoč dolarjev .tedenske plače.
Mala VVinnie. kakor je bilo ime tej osemletni deklici, pa ni edina, ki bi si rada pridobila enak sloves in seveda tudi enako plačo kot Shirley I emple. Se tisoč pet sto je takšnih. Nenadoma se je pojavila ta armada novih malih filmskih igrak tedaj, ko se je po Ameriki zvedelo, da dobiva prava Shirley Temple na teden nič manj kot 7500 dolarjev plače. Tedaj 60 se oglasile iz vseh krajev Združenih ameriških držav matere, ki so začele pripovedovati, da njihove male hčerke niso nič manj lepe, nadarjene in tudi nič manj otroške kot mala Shirley Temple. Čim so zvedele, koliko zasluži ta izredni filmski otrok, so se tako rekoč s prvim vlakom podale v svojimi hčerkami v liol-lywood, da poskusijo svojo srečo. Prej so jih seveda lepo umile, jim dale narediti najmodernejše pričeske ter jih tudi kar najlepše in najbolj »srčkano« oblekle. Toda, izkazalo se je, da si ne more vsak lako naglo pridobili takšne slave, kakor si jo je pridobila Shirley Temple. Matere pa so dosegle vsej le to, da so v Hollywoodu njihovo otroke zapisali ter ta zapisana imena vtaknili — v arhiv, da bi pozneje, če bi morda potrebovali novo malo filmsko igralko, lahko obvestili to ali ono, naj se čimprej oglasi v Hollywoodu. In od ledaj čaka že na »veliko vlogo« tisoč pet sto malih Američank.
Tudi_ v Evropi'je danes že znano, da Shirley Temple žanje svojo veliko slavo že tri leta. V teh treh letih je postala celo bolj znana in bolj pri-
ljubljena filmska igralka, kakor pa na primer Marlene Dietrich, Greta Garbo, Clark Gable ali pa Robert Taylor. To slavo ocenjujejo najzanesljivejše po ogromnih vsotah, ki prihajajo dan za dnem v blagajno povsod, kjer vrte kak film, v katerem nastopa mala Shirley.
Koliko pa prav za prav zasluži Shirley Temple
Skorai se zde neverjetne visoke Številke, ki označujejo plačo male, pa že tako slavne igralke. Pravijo, da ta otrok pri svojih devetih letih zasluži, opiroma dobi pol milijona dolarjev plače, kar bi bilo v našem denarju nekako 25 milijonov dinarjev. Poleg tega pa ima še postranske zaslužke od raznih reklam, pri katerih se poslužujejo njenega slovitega imena. Svoje tako slavno ime se ne posodi kar tako, tega se seveda zaveda tudi Shirley Temple, pač pa je treba za takšno stva“r odšteti tudi težke stotisoče dolarjev. Zato ni prav nič čudno, da si je plavolasa Shirley že s svojimi devetimi leti postavila krasno vilo, kakršnih ni mnogo. Okoli vile je diven park, plavalni bazen in še mnogo drugega, kar spada zraven. V svoji vili ima Shirley ogromno igrač, med njimi nič manj kot 250 malih punčk. Toda vso tiste matere, ki so pripeljale v Holly\vood svoje hčerke ponujat za filmske igralke, so menda prepričane, da vse to premoženje ni last male igralke same, pač pa njenih staršev, kajti mislijo si, kaj naj vendar počne otrok s tolikšnim denarjem. Toda, motijo se. In v tej svoji zmoti so tudi pripeljale svoje hčerke v Hollywood. Vsa plača, ki jo dobiva mala Shir-ley, pripada njej sami in pravijo, da tudi sama z
m
njo razpolaga, seveda nekoliko že po nasvetih izkušenejših staršev. Včasih je bilo res tako, da so denar, ki so ga zaslužili nedoletni filmski otroci, pobrali njihovi starši, toda zdaj so ameriške oblasti naredile temu konec. Denar, ki ga kdo zasluži, Je tudi njegov in nihče nima do njega pravice, niti starši sami ne. Toda tudi otroci, ki nastopajo v filmu, tega denarja ne dobe takoj »na roko«. Polovico ga izroče seveda staršem, da za otroku »skrbe«, drugo polovico pa vlože v poseben zavarovalni sklad, iz katerega ga filmski igralci lahko dvignejo šele tedaj, ko postanejo polnoletni.
Tudi delovni^ čas malih filmskih div je natančno določen. Filmanje se sme začeti šele oh 9 dopoldne in sme trajati do 5 popoldne. Med tem časom pa mali filmski igralci hodijo tudi v šolo. Kadar so ti otroci preveč zaposleni pri filmanju, izkoriščajo njihovi šolski učitelji odmore za pouk. Poučujejo jih kar tam v bližini, da bi otroci ne izgubili preveč časa, če bi morali hoditi predaleč v šolo.
Treba je ustvarjati, ne samo „igrati"
Vse tiste matere, ki so pripeljale svoje hčerke v Hollywood na ponudbo, so se morale že tedaj, ko so se mudile v tem, prepričati, da mala Shirley Temple ni navaden otrok, pač pa ima izredne sposobnosti, s kakršnimi 6e njihovi otroci ne morejo za zdaj še ponašati. In se najbrž tudi nikdkr ne^ bodo, kajti te velike sposobnosti morajo biti človeku^ že prirojene. Prepričati so se morale na svojo žalost tudi o tem, da ta čudoviti otrok pred filmsko kamero ne samo »igra«, ampak tudi »ustvarjat.
Po volitTah v Klajpedi: Polna vreča listkov, ki so jih oddali volivci ra nemškega kandidata
Ta vražja sladka trav*ca!
Ponekod na Kitajskem imajo posebna društva, ki so si stavila za nalogo, da tamkajšnje ljudstvo moralno dvignejo na višjo stopnjo, kakor pa je zdaj. Na žalost pa pri večini tistih ljudi, zaradi katerih so bila društva ustanovljena, ni nič kaj pravega razumevanja za vieoke cilje, ki so si jih stavila ta društva.
Tako je pred nedavnim lo društvo v Šanghaju uprizorilo pravcati bojni »pohod na nikotin«, oziroma na vse tiste, ki ga uživajo. V mogočnem sprevodu so korakali po šanghajskih ulicah tisoči nekadilcev in tistih, ki so imeli trdno voljo, da se kaditi odvadijo. Na čelu sprevoda je igrala godba.
» l so korakali v sprevodu, so nosili s seboj v škafih vodo. Nenavadni sprevod je povzročil po mestu veliko veselja in navdušenje. Škafe so nosili s seboj zato, da bi vanje zmetali svoje cigarete vsi tisti, ki so tedaj na ulici kadili. Ta želja ljudi v sprevodu je bila v mnogih primerih tudi uslišana. Nekateri, ki so bili celo strastni kadilci, so tedaj zmetali v te škafe svoje ljubljene cigarete, kakor da imajo najboljši namen, da se za vselej odvadijo kaditi. Člani društva, ki je napovedalo boj nikotinu, so bili sprva silno veseli, ko so videli med kadilci toliko razumevanja za njihovo stvar. Niso pa bili malo razočarani, ko so po obhodu skozi mesto hoteli ugotoviti, koliko cigaret so jim prav za prav ljudje zmetali v škafe. Prešteli so jih hoteli zato, da bi lahko podali poročilo o uspehu svojega društva. Toda, na žalost so morali ugotovili, da so šanghajski kadilci metali v škafe samo kratke ogorke, ki bi jih bili
I tudi drugače zmetali po tleh, čeprav ne bi bilo J tega navdušenega sprevoda. Le en sam je dobil
i	v svojem škafu nekoliko daljšo cigareto, iz katere bi bilo inorda mogoče le še dobiti nekaj dimov.
Kitajska je le Kitajska, če bi na primer komu v Ameriki prišlo na misel, da bi organiziral takšen sprevod, bi gotovo pozneje v škafih našli kaj več, če ne morda celo cigare. V Ameriki se mora namreč vse posrečiti. Tam bi ljudje najbrž vse zmetali proč, samo da bi bili — nekaj posebnega.
Tri besede, s katerimi greš lahko okoli sveta
V London sc je po dveh letih vrnil 26 letni Allan Pendlebury, ki je v tem času prevozil « svojim 'kolesom 45.000 km poti. Pot ,ki ja jc prevozil z ladjo po morju, tu ni všteta.
j 6Zoii poti .ol?oli svcla >e la mož doživel. No, pa saj je s tem namenom odšel na
pot. V žepu je tedaj imel 200 angleških funtov — približno 50.000 dinarjev — kar za talko dolgo pot na vse zadnje niti ni tako zelo mnogo. Imel pa je precej težave s tem, ker ni znal in še danes tudi ne zna drugega jezika kot angleščine. Pa si je vse-eno znal pomagati. -V jezike tistih narodov, skozi katerih dežele jc potoval, je dal prestaviti le najvažnejše tri besede, ki bi jih rabil na svojem poto-vaiju, to so besede »kruh«, »voda« in »spati«. S temi besedami jc čisto dobro izhajal, tako zatrjuje zdaj pa svoji vrnitvi v London. Dalje pravi tudi tole: »S policijo sem se povsod še dosti dobro razumel in še celo s perzijskimi roparji, ki so me hoteli najprej napasti z noži, potem pa s<* se kmalu prepričali, da bodo pri meni slabo odrezali. Nisem pa prav nič zadovoljen s cestami, po katerih sem moral voziti v vzhodnih deželah. Naj«labže> so seveda tiste, ki vo.dijo skozi puste in zapuščene pokrajine ter gorske predele. Tu# mojemu kolesu niso bile nič kaj všeč in se mi je večkrat uprlo.
V	Bagdadu so mi povedali, da sem prvi Evropejec, ki je kdaj prevozil s kolesom to pot pft tamkajšnjih' pustinjah. Prcdno sem se pripeljal v Bagdad, me je zalotil silovit vihar, tako da sem 6koro že dvomil o tem, če bom sploh kdaj prišel v to mesto, ali pa še celo kam dalje. Arabci so bili z menoj zelo vljudjii in eo mi celo ponudili voz, da bi sc peljal. Pa sem moral to odkloniti, kajti ta bi bilo Pr°*'.m°iemu namenu, da sc po 6uhcm vozim samo s kolesom. Sicer pa sem s svojimi doživetji zelo zadovoljen. Prepričan sem, da so tc moje skušnje s potovanja okoli sveta vieč vredne, kakor vse tisto, 'kar bi sc morda naučil na univerzi, če bi kdaj hodil v tako visoko šolo.«
Programi Radio Ljubljana
™iJSned$ek‘ % £ec'! pl9ano P°»e (PloMe) _ V £	- 13.30 Opoldanski kon-
cert Kadij. orkestra — 14 Napovedi   18 Zdrava ura*
Zgodovina psihiatrije (dr. Bogomir Magajna) - 18 20 Koroške narodne pesmi (plošefi) _ 18.40 Zimski Ijud-»ki svetniki (g. Boris Orel) - 19 Napovedi, porodila
— 10.30 Nao. ura: Lirika Djuro JnkSifa (Siniia Kordi«)
— 19.50 Zanimivosti — 2« O pevski tehniki in o motnjah triasu (ga. Ivanka Negro-Hrastova) — 20.20 Veder Viktorja Parme. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar (so-Rran>-, ?• s,- Banovec (tenor). meSanl zbor .Slogec in Radijski orkester. Dirigent g. Herbert Svetel — 21.15 nnproduciran koncert: Oodbe gronadirske garde — 2'> Napovedi, porodila _ 22.13 Prenos lahko glasbe iz re-stavracije Emona.
širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Okraj Murska Sobota
6t. Občine	število	Volilo	JRZ		Maček		Ljotič
vol. upr.		je	Ba jlec	Kranjec	Talanji	Skupaj	Šimnovec
1. Bodonci	791	414	50	235	129	364	
2. Cankova	528	370	350	20	—	20	_
3. Gor. Petrovci (2)	1072	642	327	146	169	315	—
4. Grad (2)	1337	713	396	102	215	317	—
5. Križevci (2)	1129	467	198	253	16	269	■ —•
6. Kupšinci	424	228	110	111	4	118	
7. Kuzma	866	344	117	21 s	9	227	
8. Martijanci (2)	1138	594	381	u;s	15	213	
9. Murska Sobota	1247	709	557	149	3	152	
M. Sobota, okolica	988	535	501	20	14	34	—
11. Pečarovci	966	455	195	28	231	259	1
12. Pertoča (2)	1163	577	524	41	22	63	
13. Puconci	753	419	141	176	102	278		
14. Rogaševci	1021	551	174	32	345	377	—
15. Selo v Prekm. (2)	1134	477	336	68	73	141	—
16. Salovci (3)	1148	662	618	8	36	44	—
17. Tišina	967	563	506	39	18	57	—
Skupno	16672	8720	5471	1817	1431	3248	1
Okraj Litija
št. Obilne	Število	Volilo	JRZ			Maček		Ljotič
	vol. upr.	ie	dr. Lavrič dr. Lončar		Arh	Strman	Skupaj	Sedlar
1. Dole	250	191	183			8	8	
2. Kresnice	389	312	292				6	14	20	
3.	Krka 4.	Litija (3)	468 1361	335 927	230 771	104 1	75	1 61	105 137	19
5. Mlinše	2% *	248	236				in	2	12	
6. Polšnik	445	280	222	2	10	42	54	4
7.	Primskovo 8.	Stična	208 734	189 585	186 525	18	27	3 15	3 60	
9. Sv. Križ	480	353	330	»ti,		23	23	
10. Šmartno	640	481	436	1	3	38	42	3
11 a. Sv. Jurij pod K.	257	186	182		1	3	A	
11 b. Dobovec	200	106	76	1		29 7	30 18	
12. St. Vid pri Stični	774	601	583	5	6			
13. Trebeljevo (3)	442	386	377		1	8	9	
14. Vače	246	206	161		3	42	45	
15. Veliki Gaber	423	332	302	2	3	25	30	
16. Višnja gora (2)	676	587	570	3	2	1	6	
17. Zagorje (3)	2424	1502	843	89	465	54	608	51
Skupno	10713	7807	6515	226	612	376	1214	78
Norman Railly Raine:	3
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
Kraljevski gozd je bil ta čas stoprav zalit z rdečkasto-oranžno predvefcerno sončno svetlobo. Sonce se je kradlo skozi gosto vejevje samih prastarih hrastov in redkih bukev z zadnjim dnevnim razkošjem. Božalo je sočno zelenje drevesnih kron in z mahovino obrasla debla, da ee je zdelo kot bi po njih šel sijaj nekega velikega in skrivnostnega bitja. Ponekod so se ti slovesni žarki sončne svetlobe ožili, drugod pa spet Sirili ter razstiljali na zeleno, mehko zemljo vijugaste, rumenkasto-zelenkaste niaroge in proge kakor pola, po katerih bodo prav kmalu prišli nočni duhovi. Zdaj je prišel čas, ko ee bo zverjad po paši spustila k vodi, ki z visoke jase udarja in kipi kakor bi se iz zemlje na svetlobo kotljala sama najdrobnejša biserna zrnca. Zdaj bo prižel k vodi tudi jelen, ki se bo napil, potem pa mimo legel in prespal noč, ko pa bo pričakoval jutra, pa se bo s kovinskim krikom javil soncu in dnevu ter priklical samico na pašo.
Na jaso je stopil ogromen jelen s široko razraslim rogovjem; ozrl se je previdno na vse strani, stegnil in visoko dvignil glavo, razširil nozdrvi in ker ni ničesar sumljivega ne slišal ne opazil, zavil proti gričku. Niti slutil ni. da tam preži nanj smrt. Kako bi bil tudi slutil? Saj plemiči in kralj ne love zvečer in ponoči že manj; za to zabavo izrabljajo
dan in pogon. Toda vitorogega jelena čaka na rogovilasto grbastem hrastu skrbno skrit med zelenjem, tesno prislonjen k zaviti veji, podobni človeku, ki spi, ne lovskemu tatu, ki budno pazi, da mu plen ne bi ušel, človek droban, nedolžnega obraza, dobrodušnega pogleda in prav gotovo mehkega srca. Prav gotovo ne bi počel tega, kar počenja, če ga ne bi bila k temu prisilila potreba. In ko stopi ponosna žival čisto na jaso, ki jo je oblil prav ta hip zadnji sončni žarek, se človek nalahno dvigne, previdno potegne puščico na loku, pomeri in sproži. Puščica je siknila, žival se je vzpela, udarila z zadnjima nogama, da je zabobnelo, kakor če bi kdo udaril z batom po tleh, potem pa se je z zamolklim krikom zgrudila na zemljo. Globoko v tilnik se ji je bila zapičila puščica, oči lepe živali pa so se zakallle, ovlažile in ugasnile. Spretno kakor veverica se je spustil Človek z grčave, zakrivljene veje, v hipu vrgel lok v travo in stekel k jelenu.
Zamolki padec in predsmrtni jelenov krik sta vzdramila sira Guya iz zamišljenosti. Poftjedal je Dickona. Dobro je poznal lov in znana mu je bila vsaka sprememba v jelenjem klicu. Zato je takoj postal pozoren; ta padec in ta krik sta mu bila videti močno sumljiva.
>Za menoj, Dickon!« je ukazal svojemu slugi; ostalim pa je velel: »Čakajte
tu!< Vzpodbodel je konja ter odjahal v tisto smer, odkoder je bil zaslišal padec in krik. V večernem miru je odmeval Konjski dir po gozdu tako razločno in jasno, da si je dejal človek, ki je tekel proti mrtvi živali, prav gotovo me slede kraljevski ljudje. Poskušal je steči stran, se skriti v goščo in se tako izogniti zlu, ki ga je čakalo, če bi ga ujeli. Vedel je, da smrti ne bi mogel uiti. Orožje smejo nositi samo Normani in plemiči, saksonska gmajna pa sme imeti kvečjemu kre-
»Muncht, odgovori mož in sc vzravna... (Foto: Warner Bros).
pelo, krajšo in debelejšo palico. Dohiteli so ga. Vrgel se je na tla, obraz skoraj zagrebel v travo, ki je dišala po večerni svežini ter se v tem hipu docela predal svoji usodi. Dickon je skočil s konja in dvignil ležečega Človeka, sir Guy pa je, ne da bi količkaj spremenil svojo togo držo, nanj zarjul:
»Kako ti je ime, saksonsko ščene?«
»Moje ime je pošteno!« odgovori možak ostro in samozavestno. Niti sence strahu ni bilo v njegovem glasu, ko je trdo in kljubovalno pogledal siru Guyju v oči.
»Pazi, kaj govoriš! Pred seboj imaš sira Guyja!< se zadere nanj Dickon in ga silovito udari v obraz. To pa lovskega tatu ne prestraši niti malo. Le še drznejši in trši postane.
»Njega in hudiča je rodila ista mati!« zavpije lovski tat ob tem udarcu, ki ga je bil prenesel popolnoma mirno.
»Vprašam te, kako ti je ime?« ponovi ostro sir Guy.
»Munch!« odgovori možak ter se vzravna, čeprav ga je bil Dickon vnovič z vso silo udaril.
»Kraljevsko divjačino ubijaš!« povzdigne glas sir Guy.
»Mar naj se stegnem od lakote... zaradi vas, normanski razbojniki?«
Vnovič ga je udaril za te besede surovi Dickon, tokrat pa tako, da ga je oblila kri.
»Kar ubijte me, preden pa za vselej umolknem, vam bom povedal vse, kar mislim!« mirno reče Munch ter se, čeprav majhne rasti, še bolj vzravna in pogleda ostro in svobodno Guyju v oči.
»Nas Saksonce zdaj mučite z lako-
to... toda le počakajte malo... vrnil se bo kralj, potem pa,..!« Glas mu je postal vzvišen, grožnja je bila razločna. Sir Guy za hip osupne nad Munchovo predrznostjo in korajžo, poleni pa pograbi za sabljo kakor bi so bil odločil, da bo pobil tega predrznega, tega saksonskega fanka (psa).
Mlad mož z golim vratom, svetlimi očmi, bujnimi lasmi — to je bil Robin Hood. (Foto: \Varner Bros.)
»Slotenski dom« iihaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava* Konitarteva ulica tt.
1* Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Ce«. Izdajatelj: Ini. Jože Sodja, Urednik: Joie Kogiček.	P»arjeva	ulica