tprav tako tudi ctruge) kot ,.aktiniae• po:iavna 
oblika sprožil ,· pokrajini J1ove procese. ki ~o 
,., mik Ji" na pojadh vseh dotedanjih proc·esoY. 
Zno,·a mon1mo poudarili, da so iste inlencij,e , 
različnih „okoljih' · rodile različne pojave. ker so 
se tudi le-ti formirali na vseh specifionosti/1 
<lotedanjih procesov. 
Danai.;nja hmelji;ča v Bački so po, scm raz-
kropljoo.a. to ;e toliko bolj stopnjuje ·am pogled 
na yokrajiJ10, ki kaže posamezne hmeljske nasade 
" siroki.h raminskih prostninst,·ih. in jih le Jlll 
juf:,ru izrazilo omejuje Fruška gora. Barrnmki 
hmeljarji so imeli že od nekdaj ,. hmeljskih J1asa-
dih žičnice, ki so se ,. Slo,,eniji na zm1Lncj;il1 
po,·dinah poja,·ile šele v zadnjem desetletju. Za-
lo pa je bač,·anska hmeljarska pokraji.na oro-
pana lepot in bogastev kopic hmdje, k, v katerih 
so , zimskih mesecih zložene hmeljc, kc. Pomanj-
kanje tega pojava (hmdj,evk) v hmeljarski. pokra-
jini je bolj priro<l.no kot <lnižheno pogojeno, saj 
je bačrnn ko hmeljarsko področje že iz, en obsega 
pri.rodnega gozda, ki daje suro,ii1c za hmeljske 
opornike. \ 
V prenekaterili. bahm1skih luneljnikih, ki so 
" lasti kmečkih gospodarsLev, s1iečujemo v n.i~jih 
etazah , insko trto, medtem ko Zel\ zemajo košato 
razrasčenc hmeljske sadike višje dele hmeljskih 
ž-ifoih napelja,·. Sirek, ki j e nekoč po ozarah 
olrnobljal hmeljske paroele, se je climcs že umak-
~1il na lastne 111ji, e, ocl koder je zrinil druge 
kulture b.ačvansl-Ocga polj,edelsha (med njimi tudi 
hmelj). 
ajd<lnejši pojavi., ki. jih je pri.nesel hmelj v 
sreclišče hačvrulSkega hmeljarstva v Bač. Petro-
rnc, so hmeljska sldacl.i.šča, ki so <lanps še samo 
neme priče nekdanje moči in gos_po<larske velja-
Svetozar Ilešič 
\. . ' . . . ~ t 
ve oač,·ansl<"ega hmdjarstYa. D~vetnajst vecnact'A 
slrop11•ih stavb, ,. katerih je bilo mogoče nkladi-
bČit 1 J 930 ton hmcljsk,ega pridelka. je p ri pa<la lo 
22 petro,skim hmeljskim lrgo,ccm ter njihovim 
prckupče,aloem, Jwlikor jih je bilo v Petrovcu 
že lela 1927. Danes. ko je tu<li odkup bač, an-
skega hmelja pre, z.clo trgo,·sko podjetje „Koope-
rali, a··. ki je obdržala samo nekaj , ečjih skla-
dišč. pa dobi,ajo urugc stavbe nekdanjih hmelj-
skih skladi šč ~10, e fw1kcij e iil marsikdaj tudi 
drugui'no zunanjo podobo (na primer mlin, In-
stitut za hmelj , pckant'.I. mizarska delavnica itd.). 
Zidjcnje , fasu obiranja hmelja (od 2,3. av-
gusta clo JO. sept,cml.ira ; ,. Sa, i.njski <loli.ni ohog 
J5. do 25. a,gusla) je posebna in nadvse mar-
kantna komponenta bahansk,e hmeljarske po-
krajine. 'tedaj se marsikaj spremeni, da morejo 
zadosti.ti nekaj dn .:n1im potrebam in zahte,·am 
110\ih tisočev ljudi - sezonskih d,clayccv. Oh 
, ečji.h hmeljnikih so postadjeni šotori za prcno-
če, anjc obira lce,·: k hmeijskim nasadom se tudi 
presele s s,ojimi stojnicami yrodajaici J)rencka-
terih p1,ehramb,enih JlOtuebščin (peki. in me arji). 
* * * 
Bačvanska hmeljarska pokrajina ima sYoje po-
sebnosti, , cndar pa ima mnogo pojavov, ki j,o 
zblizujejo in združujejo s slo, enskim.i hmeljar-
skin1i področji. Hazltke med njimi izvirajo tudi 
iz razlianeg~1 prirodneg,'.l okolja, iz posebnosti v 
druzueno-ckonomsloom raZYIOju, medlem ko jih 
združujejo usode ,·elikih k1·iz, ki so zajele vsa 
hmeljarska področja in so se , ·,endarle v obeh 
naših glaHtih hmcljarskil1 pokrajinah - v oko-
lici Bačkega Petro, ca in y. Sa ,;njski dolini - 7ielo 
različno zrcalile ,. pojavih pokrajinskega razrnja. 
Staro in novo na vzhodnem in severnem Slovaškem 
Prav dobro 111am j e delo, ko so nam mora\"ski 
:i.n s lovaški. geografi po konforie:nci w metode 
eko'nomsloo regionaliwcije Mednarodne geografske 
ll.lhije, ki smo jo imeli v Brnu o<l 7. do 10. sep-
tembra 1965, pripravili triclne,no ekskurzijo ,. 
predele vzhodne in se,,erne Slovaljke, ki so sicer, 
vsaj za 111as, zunanje obiskovaloe, močno od r•Qk. 
Dobro 111.am je delo že woo, ker smo se na fuonfe-
r<mci že kar malo na,ieličali samo teoretsko filo-
wfirati o regijah. V diskusijah o tem, do kol.iktc: 
me11e inaj bi bili v ekonomski regionalizaciji ter , 
geografiji sploh matematika in slalistika nujno 
potrebno ali celo edino kor.is1J10 sredstvo, so se 
mnenja zelo razhajala. ~fonda smo , si nagonsko 
čutili, da tnam po ,sem, kar nam je z el...onomo-
metrične strani koristno sYeto,·ala sorodna „re-
gi.o:nal science" , nič ne bo škodil praktičen vpo-
gled v ko·nkretne, za.res ž-h·e in dinamične regije, 
wkaj siocr lahko ostane - kakor se je p1ekdo med 
nami poialil - takšna „regional ecienoe" ne-
kakšna „regional scienoe without region" (,,veda 
o regiji b11ez regije·'). Da so nas Jla ekskurziji 
zapeljali predvsem 111a yzhodno in severno Slo-
, a;ko, nam je še posebno prišlo pra\': zakaj, vsaj 
za juŽilli del teh krajev so nam agilni slovaški. 
geografi pod , odsl, om dir~amičmega docenta Ko-
lomana I, aničke. že za umski me<l.nar-0<lni 
geografski kongres v- Londonu pripra, iii odlično, 
temeljito pripradjcno, kolektl\"illO in kompleksno 
delo o geografiji r,egijc ,·zhoch1oslorn;Ici.h železnm 
( o llljej pri.nese poročilo „Geografski , estnik'· w 
leto 196.3). Tako smo lahko naša regionalna opa-
zo, anja zares podrobno in l,cmcljito oprli na 
konkretna, v zvezi z regionalnim planiranjem 
proučena tla. 
Pot je bila z ,·sch Yidikov ~1a<l ,·se wni.Jni, a. 
Saj Yeino pravzaprav o Slovaški, zlasti o !lljcnih 
bolj hribodtih in goratih vzhodnih in sever-o-
,·zhodnih krajih, kaj malo. Naše predstave o njej 
so kar presplošne. Odp,ravimo j_o navadno precel 
125 
\la. kattčo. Pravimo pač, J-a gre za pre<lei, ti je 
bil v sLari avstro-ogrski monarhiji in tudi ,;e 
potem v prvi češkoslovaški republiki daleč nekje 
bogu za hrbtom, prot: o<l češko-.mora,skc in a, -
strijske industrijsk,c re,·olucije; zato je ostal pre-
t,emo iagraren, v vsak,em pogledu zaostal ter j e 
svoj močni prirod.ni prirastek množicno po;iijal ,. 
izsefjeru.štvo. Nato Jrn,·ad:no pristavimo, da se je 
zdaj shar korenito sprcmerula: v novi CSSR Je 
tem predelom odmerjena no, a vloga; nji110, a 
industrializacija 111ima samo namena, <la <H.lpra, i 
tantkafinjo socialno :in gospodarsko zaostalost; 
zaradi s, ojega vzhodnega poiožaja naj služi tudi 
prostorsko orgairrizfrai1e111u gospodars""cmu sodelo-
va:nj u CSSH. s sose<l11j.uni člmucami VES, zlasti s 
ZSSR, pa tudi z l\Ia<lzarsko in Romw1ijo. Pri tem 
se komaj dovolj za,,cdamo, <la j,e pospešeumje 
razvoja v teh krajih rn-.no aiajzuacilnejši jzraz 
no, e, vzhod11e usmerjenosti češkoslovašlrnga go-
spodarstva in da je bila nekakšna gospodarska 
odročnost, perifernust , zhod.nc Slo, aške prav U.1-
ko samo zmačile.n izraz proti zahodu usmerjenega 
gospodarskega ožilja v stari republiki in še pred 
tem v stari Avstro-Ogrski. O vsem tem smo vrh 
Lega. -.edeli in navajali. doslej kaj malo konkret-
nega. V 111a;il1 predsta,ah smo bili prieenosu.1, ni in 
prepon;ui. Skoraj smo pozabili, <la je te kraje 
potisnil 111a gospodarsko oJ.Jr,obje omoma ,. zatišje 
šele čas -.isoko raz,iLega kapitalizma; da pa so 
bili, če pos,ietimo v njihov zgodovinski razrnj, 
dolga stoletja 111a važnih . prehodih od juga na 
sever, iz madžarskega Podonavja proti Poljski in 
Ukr,ajini. Da je tak.ral marsikje, zlasti , tako 
imenovanem Slovaškem rudogorJu, c, etelo rudar-
stvo in fužinarstvo, od ~tevega so bogaLCla neka-
tera da!lles komaj kaj dL"1amiČil1a mesta ob teh 
poLCh, k:l.a se je wi<l kot gospodujoča plast marsi-
kje krepko ukoreninil madžarski, spn a fevdalni, 
nato meščanski razred, ki je včasih sklepal kravje 
k"!Upčije za te kraje tudi s poljskimi fevdalci, da 
se je ponekod uveljavila tu<li „vlaška·· koloniza-
cija z romunske in ukrajinske strani ter da sta 
rudarstvo in fužmarstvo pritegnila sem v sred-
njem veku tudi „saško·· (IIlemško) prebfralstvo 
ter ga v dokaj pisanem eLniooem in folklor;uem 
mozaiku obranila vse <lo danes. Sl\ ar se je po-
slabšala šele pozneje, ko je .najprej bližnji I~rako, 
prellehal biti prestolnica Poljske, ko so 111a 
1V[adžarsko posegli Turki, ko so , zhodnoslovašk.i 
hribi postali ognjibče upornih madžarskih fevdal-
cev proti osrednji krntjevski oblasti, še posebno 
pa, ko je fo1e:tiniška doba, ki je v mejah A,strije 
dajala prednost za prd10<l proti ,zho<lu tako ime-
novanim Moravskim vrntom, leiečim ob velikem 
pr,emogovlllem področju, medtem ko je Slo, aška. 
ostala pod zaostalo polfevdalno Ogrsko. Tako su 
ti kraji končno v stari r,epublili zares „1..ašli'· 
povsem 111a omrtvdo vzhocL10 obmejno ob1,obje. 
iz omrtvelosti jih j e tudi v gospo<larsko-geo-
gr.afskem pogledu vzLu<lila šele socialistična pre-
obrazha. 
V ta s,·oj fus živahni, zatem uspavani in danes 
znova dinamični svet mas je iz Blilla prestavilo 
~ ~ ;;_~ I;. ~ ~ ~ 1,. \, l..:.:,.!.\ 
letalo. Lal,. :re protl veoer:u, v tenu, tako cta emu 
se v Ko šica h zares „zbudili" šele zjutraj. Rahlo 
nas je na jutranje vtise pripravila samo vožnja z 
letališfu v novi, s lran od os1,ednjega vrveža sto-
ječi hot,el „ IIutnik'· (to j e „Fužinar--). Od letališča 
najprej čez terru1e po1jane, inato kot odrezano 
skozi obsezino novo, k,omaj v •uro\'Cm dograjeno 
sLano,·anjsko naselje, pa zopet za nekaj sw me-
trov ,. 111oč in potem še1e 111a obrobje sta1·eg.a mesta 
mimo nekaj star,ejšil1 javnih zgradb ogrskega tipa 
in enonadstropnih, nacičkanih hiš značilne ogrsko-
panonske arhitek-ture. 
Drugo jutro je bila s lika s terase hotela ter 
oL Yožnji m hoji skozi mesto bolj kompletna. a 
eni strani staro mestno jedro, pravzaprav v osred-
nji trg s staro, zares lffi®llno gotsko katied.ralo 
in mestinim g1edališoem razširjena g lavna rutica 
panonskega lipa. Oe smem Liti nekoliko svoboden~ 
oi to staro mesto, kakršno je životarilo v zati;ju 
ogrskega 19. stoletj a in prve češkoslovaške repu-
bu.ke in ki j e pned vojno štelo okrog 50.000 pre-
birnleev, v ,ei.i.kiem ctelu .Madžarov, označil ko t 
nekaj '"ečjo nekdanjo Mursko SoboLo in iri,ek.aj 
manJ~ nekdanji ov1 Sad. Toda zdaj se je oki-og 
tega starega panonskega relikta, zlasu. na sever :iJ1 
zanod, razmatl)lil pravi „novi sv,et·': obsežna ~1ova 
sLa.no,anjska l[Ulselja, moderna IU.llivierzitetna četrt, 
no,e ja-.ne zgradbe, tovarne in vse, ka1· še sodi 
zraven. Ko nam pogled objame vse to, se ne 
začudimo, da ce.iujo danes število prebivalstva 
,. mestni aglomeraciji fo nad 120.000 fo če so 
Ko;ice s s...,oj.im zaledjem doživele svojo osvobodi-
tev leta 19-!.3 z vzhoda - saj so bile prvi sedež 
češkoslovaškie vlade na osvobojenem ozemlju -
so v zac!Jnjih letih, še posebno po le tih 1959/ 1960, 
ko so dotočili lokaciJo za novi vzhodnoslovaški 
železarski kombinat \, SZ (,, Vzhodnosfovaške refe-
zame·') v neposredni bližini, doživele od vzhoda, 
oziroma v zvezi z vzhodom, tudi svoj novi gospo-
darski rnzc-.et. Kombinat, ki stoji skoraj :.W Km 
jugozahodno od mesta, j,e še ved.no v gradnji. 
1~jegova predvidena letllla kapaciLeta bo <>kl',og 2 
milijo;na ton. Spominja nekoliko ina krako-...·sko 
l\"o,o IIuto. Tucti lllagmi za .njegovo lokacij o so 
bili podobni, na videz celo še bolj problematični: 
mora,·ski premog je ru bolj odcla1jen kakor je 
šlezijski od Krakova, relezo,·e rude v bližnjem 
ru<logorju je le malo. Odločali so pač drugi r.az-
logi: potrelJa celotne CSSR po novem centru črne 
m<,!talurgije, ki bi dopohul pomanjldjirn proiz-
, odnjo dotedanjih, posebno za potrebe industri-
alizacije vzhoda; zato pomakinitev bliže sovjetski 
meji, od koder (iz Krivega Roga in Kurska) pri-
haja ~ lezova ruda oez mejo pn Copu oziroma pri 
Carini nad Tiso, kamor so zgradili iz Košic dvo-
tiruo elektrificirano ieleznico (tako imenovano 
,,trat' družbi", to je „progo prijateljstva"); ,. 
Carni nad Tiso so zgradili moderi110 _prekfadališče 
ob stiku normalne in širokotir,ne rele2'lll.iške pro-
ge; zcl.aj so začeli graditi od meje do Kiošie celo 
podaljšek sovjetske širokotirne proge. Odločali so 
~ obilj e delovne sile v agrari110 proobljudenem 
vzhocLnoslovaškem področjru, nahajališča w.agnezi-
126 
ta na. vrFilt B'a'n.Kov tatčoj c;everno nacf mestom, 
bližina zalog apnenca na tako imenovanem Sio-
Yašl<em Tcr:isu zahodno ocl tod in ne nazarfnje 
obstoj že organizirane~, me.:;m z nemi mofoo-mni 
za prometno in obfo Trnmunalno m,e<litev šir;:ega 
ob'mestja. 
v~ to je se, erTa priklic~,lo Y Ko.::ire in V Y'-0 
Košišfrn kotlino. T..-i 'l<" širi ofl rekah Horrnad in 
Tor~sa 11'.l\"Zgor. tu<li /;ir.::o !!O'iOOrlarsTm in kuitur-
111O-prosn'!tno dc>ian10!'lt. Ko;ičlo inrlustrijsf.-o pod-
ročje f)o r1z;en bazi<-ne metalurgije rnzprc>dTo tmli 
stroi1110 industriio po vc;em vzhorTnrm Slovaškem 
v okY:iru velike:ra sic;tema .. \\·chorTosTovenc;ke 
strofrnv" ter TlO zarorlilo no, o krmimo incTnstriio 
na osno-vi plinov i z kok<:arn in visnkif1 peči. Ob 
Ysem tem se ie Trnjpa,Ta fe rloslei „ifno razmahnifa 
gradbeniška induc;trija. Slaba točk'l je ,ener~etsTrn 
osnova. Pomagali si ho<lo z 1novo termično ieTek-
tramo v Vojanih Mi7.ll so,je+sl,e meie. Td 11·0 
izkoriščala antraritni nremoir jz Smietc;ke z,·eze 
in z ll\"ozom drktrične energije jz Romnniie. 
Predvsem pa res.no mi«lijo n, nomor jedrske 
e'ner~_ie ter proufojejo tudi možnosti za njeno 
namesritiev. 
K:ai je okrepljena inclustrjali7,aei_ja "zr10,Inc 
STorn%:e ter njen<t Hvr'ltitev v mnčni irospodarsTd 
tok 1d gre to<l čez v mhodno-vzhorlni smeri (v 
lnasnrotju s smerjo zgoclodnc;T.:if1 toknv. ki so šTi 
boli od juµ;a 1111 sevrr~. pomenila za Koši~rn norl-
rorie, lnam pokaže primeria, a rac;ti l rchiH1Tstrn 
v des.elTetju 1940 19:i0. Trn ie c;Jrnrni na V$em 
ozemliu Trnš·išfco-1 oknh nricl,i, 1T~1w1 :;<" n1zado-
,aTo. in v dC"•wtlctju 19:i0- 1%0. ko j<" 111arasth 
za 2!50.10, ;tc,ilo :t1tpMlcncc, pa ceTn za 4.50/o. 
Z vzponom fo,lustrijc M' , Koši<'af1 silno T,repi 
tu<li , sa drui:i;a ,Tej:n nn'lf. Ko::irc nic;o S'lmO incT11-
striisko. 1em,er tudi !.plo::no aosno,IarsT.:o in lrnT-
f11.mno c;rerlišče , zho,Tnr STorn;.J.:e. prav:i .. podr11ž-
nir;i" Rr1tisTavr v nnif1olj-:::em n<H11cn11 fie~e,Te. T11 
je Visoka 1efmifo1 šoh s Wf'mi r1TrnTtet 1mi. Uni-
verza P .• T. šaf{irif,n z mcdirinsh,. nriro,lmilo,no 
in ,et,crinnrsl.:n fakulfefo o«Iildf~i STmaškc alrn-
demijc znanosti. dr,lali.::č1 rzTHulnn"I°' ei;ka 7.a-
ložba. Vzf10cfno._Jornšk1 gaTrriin. T•frni.:ni muzei. 
~tudijskn T,i11jifoir1. kon\,errnforii in ,Jruge TrnT-
turne u'lt'l.nove. Pri tem ni l'Utiti ,. Bratislavi 
kaT{(•ga strah11 nrr<l • lonkurcnro" ali pre,T f1irler-
trofijo Y~rh fnh in.::tilurii. •11~pro1no c;odeTovnnje 
je te'lnO in plodovito. Košicc Bratislam oziroma 
slo, a%":o fo11Tt11ro samo -onh_ja in ter ji raz::ir_ja jo 
obznrie. Da pa me ne Tio J,rlo mord.rr pre, eč 
nap.-1rno ra:mm<'I: 8IO\akov .i" res HreC'c:-j več l,a-
kor Slo,·t"nceY in Košire c;o nrrrei Twlj ocl<TaTjene 
ocl Bratislave kot \hrihor o,l LjnT,Tjane. 
Iz Košie smo se uafoli prot i llm.i z a, toTm-
som. Pot so nam zafrtali J)O (lofo;i nsti rloJinsT,ih 
hrazd, Jd rnrliio merl f1riiri in n-orami vzf10clne i11 
~,crne SiovašT,e. v p;Jm,1em o,I yzflorla prot.i za-
hodu. Reke, Td se iz teh dolins1,ih hraz,l pretakajo 
na razne strani. prc<h sem proti Dona,;, na sredi 
nak poti pa e-elo moti se,eru. , porečje Visle 
(reka Poprad), so _jjh razčlenile v , rsto po<ToT~o-
vatih kotlin, izrazitih p<i>krajinskili, pa tudi Io-
k'n Ino-l!l"a Yitacij st.-il, m ik.rorc~i. Trn h;.niJi sicer na 
pokrajinsko enoličnem in odprtem češkoslova­
škem. posclmo n1 Cešf. cm in ,rora,·c;;kem. ni. ra 
1naši poti so se nam phstično predstavTjaT,e kar 
<lru~a z, dru'!o. l-nT:or T,i 111as frntele oooi;oriti. rh 
mon hiti ,-saka na.::.1 . . reaiowtlizneija" zasidrana 
v tlef1 konT,retne 'llnmosti. 
Tz Ko.::ir smo najprej po po,lolju. J,i sta ~a na 
s,oii poti proti j11n-11 1 n ,Iolgem rnflr,nila Y gri-
če, je ri>T.:i TTornrul in Torvs1. pre.::Ti v pokrajino 
š 1 r i /; oh zo:ornji Torvsi. Do 11wrlan1cp;a močnn 
vn-.c z,1prlo a2:rarno 110Tu1iiT10. ki ie v časn orl 
1880 clo 191..f mnn In •l11stiti v sn·t s trehuliom 
zn kruf1om okro~ 80 000 'lvojih li11<li. iP v zadniem 
Času znfrTa zajenviti ocl ju<r:i. od ko~išfoc~a žari-
šča ~em, inclustrhliu1ri,j1. Sem so c;r<i;J i posamezn i 
otoki qtrojnr inrJ11c;tr· j0 • otro„i T,oši.::ke metaTur;kc 
hazr. Po 11rdn, no i:e omrt, rlif1 vasef1 se zrlaj rn7.-
žhljn. dnevno Y·>z1štrn '" to,·ar'1e. šte,·ilo prehi-
nlstn ne ,1n.zarlui 0 , eč. kmetijstvo je do <lvefi 
tretiin sori'.lli7.irano in !'e usmnia nredvsem ,· 
nridclm rr.., i,0 krom,1iria in hn11 Srerli~če nokr1ii11e 
ie mesto Pre.::ov z blizu 40.0ff0 nrchirnlci. ,rcstn 
Je Mlo n"'koč- kot re!!ion•1Tno sred išče in nromeh10 
razkrH_jc celo p,omemTme ji:e orl Košic. dole Ter že-
Ieznir1 ni <l1la 11r0 1ho„ti Ko::iram zararli n ·jif10-
VC!!a holi inžn"''!"'t. nr 1ti Pa11011'lki ran1iJ1i oclpr-
ter-·1 polohj,. ,? "lll«lar t 11rli Pre::ov kaže zdaj sn<"l 
očit-le zn'lkt" no,·ih im .... ulzo,·. Tinr.viia SC" v izrazito 
selrnnrlar•10 Ž·tri:'.;:0 mh,le yzhoclnoslovaške cfr:.iž-
henr ,Ji?r1mike. Polen; sb1 re"'·1 m<-~tne!!n ierlrn z 
zanimi,-i111i re'1"-.•P1Čni1ni clomm i ~,e je izohliTrnval 
mo,lerni O'-'rc,lnji tr~. f.:nr •>r"<'e i p·1 ie 111 , :tklilo 
tudi in,lustrijr (-;troi 1·•. konfc>f,cijskc. ŽiYilske'. 
Značilt'n izr~tz 1 11živlie•1r pomožni> funkcije Prr-
šo, ·1 z·1 , zhn,Jn,, C::' 1 • ·1::T,<l je> 111,Ji v tem. 'da i.o 
S<"m prrsf•nPi ,.,,l,,.oško i•1 nlnzorsT,o fakulteto 
unh er7.~ .T. ~a f;f.-il·1 , Ko::i,,ah (o <'>Cmer turli ni 
slirati 1,ritik\. Il1i1.ino uknjinsl,eg1 PrJ.i, uTst, 1 
,zhorln•· Slon1::l,.e p·t 1mm po1eg u 1,rajins!dh kuT-
turnih inšti t1H·i j že 11·1 7,.,,,i iztlain. n·1 i;la,,1e111 
trgu sp,mv•11il, z J,,-.11:1iM 1911 i, R riril'lkim rnani-
som .. hmlitelju kr1r11nto-ruskogo naroda" Al,eks 
V. D11knodč11. 
O, 1 Prc:im 1 sn iz nore;: h To1T•e fo7. goz,J ne 
Yiši H". l-i tu , 0 Žl'io kristal in„T n Sl,w'lško rnclo-
p;orje n:i _j ugu s fli.:::•1im T,eH1~J..im no'!nriC"m nn 
se,Trt1. s1••!'t prenlimo Y r-nrni<" j)()rečje rT0111a1h. 
V nir-111 jn imhliI,m 1•1 , zl1n•Tni tlrl zn,čilne. sli-
kodfe IrntlinsJ.. 0 poknii-i~ c; ,i':. tako imcnn,:mc 
TT o r 11 a d -; T, i S p i::;. '\'"el,cfo '1 jo in 1lan:1š:ljo , fo-
p;o nokr, jinc z·1sl11timo :; '. Tu, ~e pn·ič- ou·emo 
vanjo z raZ\ochwgn 1n-n, ·1h "-ic•1n O'lrčJe strnžij,, 
z nrrl,:mtne ,i:in~ ,dil,an,J,e razrnli'li> Spiškep;a 
gra,111. zo-rajen"'p;1 ,· 12 ;;j ,l. in razru:;;r-neo:a ko-
nec 18. stolcfja. '\'"a južnem nlirohiu kotline p:i 
že od dal"Č mi:izimo , i,hn z-1nT,e ži,e rudarsfrn-
incltt-,trii~ke fkjwnosli K·, ~c iz,emo. da je Sni::; 
mrd n1i11olj ht!11stri:1J:zirani111i noilro~ii SJ.oYašf,e. 
(s tI•Pfjinn v~e , zho1Jno,Jm•a:.ke i:uluc;tri jsle pro1z-
vod 1 ie) in tfl ne -;:uno naimhj;e industrije h.Ol 
krepkega strojno-in,Ju-,trijskerra odcepka Tuošiške-
g-a 'žarišča, te1m,cč tuili stareFe, oprte tna staro in 
1i1 
oa.rui~.nje rudarsn·o ž.eTc:z,O\·e (Ru(lnany' in hakroYe 
rude (Krompach~) , Shl\a;kem rudogorju. nas 
tem holj pre,cneč-a. da oh n·1;i ce3ti. ki :ms ,od, 
ob se, rrnem robu pokra ji 1e. , , z:rnžju rn;.1e~..1 
hribo,ja. 111i kar nič živalrn'). '\"asprotno. ~,1, tej 
stari cesti sledimo skoraj s:imo fosiliziran i zg.,d >-
,ini: pod Spi;kim /!radom , mirno vas spreme-
,,jeno, nekdaj 7jrnl1J10 me;,~-nsk:1 .. uodgradje .. 
(Spi; ko Podhr:iJie). pa 1T1ed.a',eč od tod. toda p~)-
, sem lofono. idilično rnirn-1. ,. br.e'! , ·zpeta ulica 
Spi;ske kapitule . nekdanjeg3 škori.jskegu srecli;č, 
7 ime.nitno gotsko-roma11sko .kat\!uralo in bar,>Čni­
mi l,._anrniškimi hifami. X,~hot,e se snom:1imo. da 
hi 1nekako takšnn bila z:.igr~bški Grič in Kaptol, 
ce bi jil, JmJd stol,ctji 111a podoben način fosilizi-
rala zgodo, ina. ~e kakih 1:3 km 1,ap1·ej pa je 
lllestece Lernča. danes z okrog 8000 ljudmi. s 
s, ojo zn-unenito gotsko oerb ijo. Denesanč- 1im ro-
tuviem. :i;osposkimi domo\'i in u:rdbami. lmlj 
z~odcl\ insko-1 uristir'l1 :z.animiq)st, kal,or pa ži, ,, 
sndohnn !-"'redišče. Po, sod ,ol., n::iši poti s·rn10 sle-
d<>vi nekda'lj ~ hog:iti j,e. ki so jo ust\ar_jale sred-
njew•;l.;e poti p:i b!iž 1je rud ,,gorje s sa;J,imi rn-
d.1rji (od Č-i>s..1r ni-.o ost3:~, s1mo ime:1:1 nemškega 
izvon bbr Krompach~ . r{ežrnarok itd., teon eč 
tudi ~c :1~mško pr,ebi, 1!st,r,). Tod:1 žc!eznic1. ki 
je stekh d·d,eč od st1re ce,te. tu j,1g11. , , znožju 
rudognrj'1. je st31'3 urliansk'.I n·1s~lj1 pustila uh 
stranj ter jih fusilizir:1!a: raz,\'ih:ila i,1 urbanizirala 
pa je kr 1j~ 111 ju~·J. od katerih nek:iter i ;e z 
imenom iz,hj·1jo. da s 1 SH>jfos bili sanw , asi 
(Spišsk·1 .\"ov~• , e3. lrnmor cdo dne,--10 potuje 
trctii11·1 indus• r i_jskih cl,e 1~n·oe,·. stanujol"i h " zgo-
clodnski Lcwči). Xajpr~j se č-.iclimo. da ,naši polj-
ski ko1e~i t:1ki 1 dobro pozn·tja zgodm inn teh ha-
jev in ~e zaaimajo z:tnj'.J. Toda hrž se SJ}0mnimo. 
da j,e t r :n<iist t:iko ime110,a:iih spišskih .. mest" 
od letu l-¼12 pa , s~ dl) pn·,e de:it,·e Poljske leta 
1 Ti2 sp1ch lo pnd Poljsko. 
Vzhodni del 1rnkraji, · Spi~ p, je že , porcl"jll 
reki' Po•1rad. pritoka \ ·is'e. ki se je tu zajerlcl 
dakč 1nzaj [,z Kar ,'.lte ter Hi:lrl meti pnreč-j~ 
r ek ,: rro rn-1d i1 porer.jc re'.,e , ·ah. lh rh dona,skih 
pritokm. del h·1lti'škrp:1 no, O'Jia. D, e dolin!->ki 
raz, o<lji , enotni knrpr1 •ski <hliJl'ski braz<li. ne-
kdanje i 1 <b:1::i;nj~ promet,., raz!.rižje poti pori 
gorami in preko 11Hh. ~ 0 hot,e se spomnimo J;Ja 
na;ia ratdko - trhišk·t tlo!i -sk.t ra:z.rndja. Ccz 
,zlwclrrn od teh r :ii,odij s~ r~thl 1 ,z1mcm-,>. da 
uzremo Pop r ·1 d s 1, i Spi;. rol,ra iino. ~lohok 1 
zaje,lcnn prit i se, cru. me,I Yi„okr Talr' in mc1l 
flišne L~, oške ~orc. Dak1j e, ,lič- i:i. komai l'<lZ-
p:iha.ra nizk1 phnotn. po 1-ekod - podol111 > kaknr 
\ rrt,m'Hlskern Sni~u - ~' S p1'en!!"l':limi n la<1tmi 
na p,>,r,j 1., ,elil:em d,c'u I)> pre\r it:l s širokim 
komplekf·1111 fh1, ioglaei'.llnih , r;aj ::, t·1tnn~kih 
, n<la Pri me3t, 1 Popr'lcl. , k'ltero so &? združila 
~tiri nekcl•nj:1 spiš1-:1 m~st1 (Popr1<L Spišsk,1 So-
bota, , ·e:kr. i I S1nze p.>d T;1tra:ni, i:1 ki je z 
nekaj no,~ i .1clustrije (''" •11·11·1 ,·a~on ". pinnar-
na. konsene' ter kot p:J,1 , :1:1 izhod i;če slo, <iškega 
podtatr:uiskcg·1 turizma (tu je tudi L'ltranski mu-
zej) ibralo , sebi re k<>rnj 20.000 prebiv.alcev. 
že uzremo preko te nizke podtatranske pla11ja,·c 
Yisoke Tatr~. Po~J.e<l in s:11ne Tatre nam je od 
t.od ;e kar d,mrnč. n •p1,1Hle:1 nam je le ta ost ri 
n°11.acbi pr~hoil iz ,e·10lihe. skoraj hrezp;oztTne. 
kar nek.:11n puste nižin~ neposredn o ,. gorske p;o-
zdrl\ c in strmin~. Z·1p,eljejo 11:is se, ecb , 1 uri-
stič1no poclgorje Tater. kjer se , , iši,i ocl 9DO do 
1 ;300 m , leoe nas turi ,tičnih kraje" od štrhskega 
plesa mimo SmokO\ c·a clo Tat.ransl, .. e Lomnioe. 
Lepi ~nzdm i. okro:i; jcrera Štrbsk<> pleso. [H''t\ i 
slo, ašk i Bled. lepo ur,ejeni hoteli in počitni;ki 
dom o, i. star ej;i med njimi z zru::č ih10 fiziogno-
mijo iz m strn-O!rrske dol>c. nam slova;ko pod-
t.a lramko turistič:io območje napra, ljajo bolj 
domače. 1,akor p<t S" nam z<li poljsko onstran 
:roru. ol- rog Zakopanega (s::imo za boga ne Za ko-
ran i 1 ;e manj Z:1knpa:1J, !): m tomohilska cesta 
, e1e to poclp;orje sko:zl tako imenm ano podtatran-
sko brazdo 0 e,,er0\·zhodn, od \ 'isokih Tater z 
Zakonanim. Zič-niee. , zpe:1jat.e (, ihnr nam. žal. ni 
dmo!il. <la bi ll'IB žičnic:1 za.1eljul.1 čez 2600 m 
, isoko n1 Lomiški ščit): w pne dni "eptemhra ;e 
:z.do , elil,n turist-0,· in le '{ffi;č 1rje,: rnen češkega 
in s lo, ·1šk:-:~a sli.::im·, n:tjH:Č- madžar3ko. rusko. 
hol~ar„ko. poljsko. prec,ej manj nemško. , zelo 
p rijetno razliko :r, našim i turističnimi pod ročj i. 
čerr1, tudi 1uristo, iz DDR ;na mru1jka. Op1.zimn 
tudi „Kompasov .. ~" tobus in avtobus heogwjsk,e~a 
.. Putnika". 
S skoka pod Tatre se , r~1čamo v Popracl. Pot 
nadaljujemo proti zahodu sr>et čez dolinsko raz-
rndjr med Poprarlom in V:ihom. ki je tu ;e čisto 
skronm'I. podrna , odir<i. Onstran razvodja pre-
idemo , nm o. ostro iwblil.:o, ru10 regijo L i p to ,·. 
za, :z,cmajočo 600 do 800 m , isoko podolje mecl 
Yisol,imi. <Jziroma Zahodnimi (Liptonikimi) T1-
trami na se, eru in zložnimi Nizkimi Tatrami na 
juµ-u. Po:z,ornost nam vzbudi prva. značilna , elika 
Jiptm ska , as , ·ychodna. Znana je po folklorn ih 
po$cLnostih. po ~lasl>encm folkloru še posebej, 
, njej je ;;c m•1ogo zn.'.lčilnih lesenih hiš s ;irokim 
;op<)m in po ,h ema oknoma ,na ozki. rroti cesti 
obrnjeni oelni strani. \.elika nova družbe.na p;o-
!'podar:11-a poslopja rn1m sieer pričajo. da j e , ·as 
l,o 'ektidziran. .. 1. toda tudi z zemlji;ča. UI\ zemajo-
l'e!!a mhlo , z, alo, lj :,;ni s, et. ;e udarjajo ,oh1·isi 
nekdanje poljske r'.lzdelit,·c Jl3 delce: ponekod so 
Pe stari po"estni jermeni spremenili samo v obcle-
1°' alne parcele. zares ;olski primer stare , asi z 
delci. transformirane pn socializaciji. Lipto,· je 
;;e moČ,no a:rr~1rn'.I pol-raji:rn. na polju je naj, eč­
l,r1>mpirj:.1. rži in m!-·1. 1<c , ~č pa je ~ozdov. tra, -
niko" b pašnik-0,. Sem sr, Vlahi iz Ukrajin, ,. 
16. in 17. stoletju prinesli slo, it-0 OYČ,ie sirarsh o. 
Xieg°' e prndukte smo poskusili , . lesenem turi-
stič-nem obj,ektu. ..salašu·'. ,. Yasi Dechtar~. 
Okma1i so. s:imo pr.n nič podobni ,.lipto,skemu 
siru". kal,or ga poznamo še pri nas. Sam ,.salaš·' 
je pristno folk lorno uneje:i " lesu in ljudski kera-
miki. Nehot,e nas pr esta, i , Jrnstrojenje l,rčmc v 
Sikkerje,·i operi .. .Tanošik'·. ki smo jo pred nek:i_j 
l eti gledali , · Ljubljani . .Janošik je bil lip:o,s1d 
upornik - hajduk, ki je kralje,al na bližnji Kra-
lje 
<la 
n:1 
111• 
na 
sa 
tr 
dt 
111 
o: 
.J 
1,·c 
od 
ll'i 
1e. 
0-
·i-
Jo 
,_ 
1· ., 
11 
lje, i rTol'i , Nizkih Tatrah ter .. jemal bogatim in 
dajal uho i·n". Le~enrle o njem se spletajo tudi 
na poljsl,i trani. Letn 1713 so ga ohe;;i li hlizu 
mesta Lipto,·ski i\fikulaš. Sim .i;I,i spr rmlj-c, alci 
nas opozore, da j e bilo iz te. tako plastično z.1ri-
strnc pnug-orsl,:>c regije še , eč moč-n ih , , časih cks-
tremni:1 o~hnosti, rn primer pred,·oj:1i sloH1;k i 
desaič·, r ~ki tribun I Ilinka ; pa tudi sedanj i pre-
mier CSSil Lemrt j e Lipto, ec. 
\festecc Lipto,::;ki \Iikul(t; pa 111 u-cJno 
<1111c111h:: ::;·uno :r,ato. ker so tam obesili ,fanošika. 
.fe tud i sicer karal...tcristii:no rcg"onal:w src< li;če. 
gospodarsko-geo~rafsfoem smisTu sploh konec. Tu 
f-reč.amo pne akumulacijske pregrade , hidro-
enrr~etskcm si'otcm 11 \'aha (pregrada Krpelany . 
V z, C'zi z 111jimi sta ½e industrijsko 1,aži , c la krnj:1 
T11ran, in Suč-i111, ter me!'tece Vrutl,i. ki se z 
bližnjim starim 1~1cstom \for t in (prej Turčianski 
S,. \farti11), znanim po srnji „Slo, enski )Iatici ... 
ki je domala toliko stara kot 111jena s,o imenjakinj·t 
, Ljubljani (18G;J\ in po srnjem , elikcm s lo, ,1-
; 1..em muz,eju, družijo Ž,c , enotno mestno aglo-
m erac·ijo z , eč kot 30.000 prelJi\.tlci. Tndustrjja 
je dokaj razno, rstna, deloma zn.,,w, ana na loka l-
Ko;icc, no,•a rast mesta 
l,i ima razen slarn usnjarne. ki se je ob<lržafo 
sr edi m esta, še , rsto no, ih s trojnih (l,metijski 
stroji' . Ic~nih. t 0 f-st i[nih in 1lr11gih to,arn. V njem 
je• tudi muzej slo, a;keg.'.l kra„a. V dru'.!;em bliž-
njem mestecu Liptmsl.~ fTddek je p1,lcg drngih 
t°' urn ;e iudu..,trija telef'onsl,ih auar.ltO\ ju cc11-
tral. Toda na zahodnem ko;1cu Lipto,,-ke kotline 
pred Y!'ltopom \ ' aha , lcsnej:::o dolino meti ad-
ra~tki Zahodnih Tater na s::, cr11 in sreclogori.l,c 
\ "clike Tatrc 11·1 jugu je naj,c;:jc in najžirnhnefc 
mesto l111ž::111herok (ali ne .1., eni kar domače?' z 
okrog 30.000 prchi, alei. Tu je sc·rlež močne se-
, c·r ,1os l0\ a,:;J,.e i·11lustrije celuloze in rnpirja. lu ~, 
tekstilne tO\ urne .. V. I. tcni11a··. tu l>f) , e lif-c 
„Srednjeslo, aškc mlet.arne·', , ,wfrtu pa je , cč-j~L 
m c.,,n,1 industrija. \ " gla, nem tore.i lokalno zasno-
' ane in,lustrijc. ne , cč- , (ullkc·ij,-,ki in genetski 
pm c;r,a\i z \'zhodno..,Jo,·a;kim že'czar.,;kim pod-
rnč-jcm, pa tudi ;n ne z metalurškim žari;fo111 
\foraH,ke Ostra,", tipično vmesno podrorj t· med 
,h cma mofnima re~i,i·tma intlu-,tri},ke !!l'a\ itacij e. 
Todn bd k o z , ahom , red 7.ap:1stimo J.ipto'l 
in , topimo , Turrian~ko kotlino. kjer 
!-.C' \ "ahu pridružiln z d c,,,ne Onl\a. odtofoiC'a islo-
imcnsl,c gorske reg ije med Vi~okirni Tatrami i'l 
lkskidi1 z juga pa Tnriec, je Yzhodne Siorn;lc , 
nih sur o, inah (lest ddoma pa ko t na primer Utf"-o 
irne1111Hmc .. Turč-innsl,e l:ilrojiirnc" (težki motorji. 
DiesclO\,c lokomot i, c, žerja, i) že 1><>, ·czan a z me-
talur:::I,o produkc-ijn Ostra, ;ikcga področja. Ta~o 
;;e nt'kdanja mirna t11rč-iansT-.1 pol,r, jina kmetov 
in pastirje, t<.:r grnj„f- ih razH1lin. ki jo ljuclst \O 
kaj rado imenuj.- .. t111•;:innski ,rt·'. z nekcl'lj za -
ti:::nim I~ult11mn-rndolj11lmim centr,1111 , ,rartu111 
Hcd pr~olilikuje \'eno izmed najholj industrializi-
ranih pndruč-ij , porečju Vaha. 
Kal i 110Yeg1 ž i, ljenj n, ki je tu zapblo po letu 
19-t'L pa so moral<' tud i tu ,zkliti , težki borbi. 
To n:1111 , Prickop~ It, enem od nmeli,i martinske 
a~lontt•rad j::-. dokazuje spomenik zai'ctT,a slo, a:J<c 
l_jud~l.;e ,,t·1j~ letn 19-H·. nekaj dalje. ko smo 
zapustili T1irrian;;ko kotlino in , . t esnej~i dolini 
Vah a prc:::li ,ralo T,1tro. pod ~rajskimi raz, ali-
nami Streč-rni. pa s1111men il- ::;odelm a11ja franco-
ski11 p:1rtiu1110, , tcžk ih h11rh·1h. ki so jih v tok" 
le , staj-· tu , od il i sim ;1ški fl'Ltrioti. 
P ri Strcčnem se s, ct oh \ -alrn znm a odpre 
~ir::o kotlino z mestom Zili·1·1, mil,ro1,egijo , 
ol-,iru ; i6:e~a rgi1111:tl11ega pojma SreclJ1jc 
Po, a ž j c (St ,,edni Po, HŽi'. Haren 7,ilinske ko-
tline spada k Srednjemu PoHtžju ;e nekaj ožju 
!lolina Vah.a pod njo, med sredogorjem Jarnruiki 
hn severu, &z katero Yoclijo že prehodi 111a Ostrav-
sko p(Jdroč_jc. i,1 hrilimjem Stražo,sk,1 hornatin'l 
na jug;u: sredi~če te~a dela sre·lnje~a PoH1žja je 
mesto PO\ ažsl-11 Bi.;triea. Kmalu pod Pel\ n:1,5J.:o 
Bi!>trico se clolin'l ,-aha sp•'t razširi in , odi 11a 
jugozahod , . Trenčinsko l,otli;rn. kam >r pa ji mi 
ui!>mo s ledili, kajti že pri mestu Pud10, smo ;,Awili 
na zahod po stransk i doli:1i n,ed .J~1, orniki ,1u 
se, ,eru in l. im. Beli.mi Kaqnti 111 jugu do mo-
rw<ike meje n:t prevalu L, c;sln prusm~ k (."i2:- m l 
in rezl'nj na ~fora,·sko do Gotl \\ aldo\ a. Puvso<l 
od Ziline na\ zdol smo hhko opazwali silno mo-
hn utrip mlade slo\ a;k,e industrializflrije. ki tu 
skoraj nima tradiC"ije. Cepra\· so tudi tod ocz 
, odila stara pomemh:n.a pota, ne snmo fX>dolg--:111. 
kakor smo polornli mi. tem,·eč pre,h,cm tudi 
počez ocl Donave proti Odri in Baltiku. tu p1,ed 
koncem 19. stoletj1 ni hilo pra,ih po;!ojc, za 
industrializacijo. Sel" s konrcm 19. stoletja. z 
1·azr\ etom Ostnn skeg;a pr,emogovno-metalur;J,el!a 
področja. se je sl\ar hi'llveno spremenila. Oanes 
je PoHtžje r1:1,en K<1;i;ke~a najinlenzi,neje inclu-
slrializinmo podrorje na SJ,naškem. Rnm:1hnila 
so se stro jn-1. ohlarihrn. tekstilna Q,i ic jmela 
nekaj tradicijr ,. ljudski ohr ti ) in kemir-aa indu-
'ltrija. Pni , al industrializacije. ki :je 11ranaprav 
pnmalmil sem ohrohJc o,tnn sk,e)!;a industrijskega 
µoclroc:_j·1. je :,:1jel Pm ažjc ,. ;,,arelku 20. stoletja. 
0rugi ,a l g-1 ie zajel pn t!ru;:i:i s, ,etovni ,ojni. 
Razen na hliži:10 Ostrn e !'-e je <1prl na no,o 
zµ;rajeni sio;;tem hiclroe!ektrar·1. okro:r l.') po Šle-
, ilu. Pni <~len sic;t,cma smo sr,er-.uli že ,,h Y5topu 
, TurčianRko k~illino (K"rpela:1)-Suč.m1_v). druge-
~·• oli , clik,em o, inku 1,eke me<l Zilino in Považ-
~ko l3ii,trirn (Hričo,·. \Ti;kod): tretji se n:1m je 
prcdst·l\ il z , eliko :\Tiaclinsl,o pregrado (Pfohrada 
ml,1,Je7c \ '\"o,;icflh meri 111e3toma Po, ažska Bi-
stric~1 in PuC'h1n: r-etrti č:en pa ie iz\·e:1 naše poti. 
\ dolini \ "1d1·1 okrog mesl fla\ 1C in Trenčina. 
h.apac-itet,1 prl\ažk :-g:1 hidr ,e'e1,troe11ergetskqi;t1 
kompleks·1 dn:e!!:a okr >;! 400 \f\~' - n j,e!!O\ a pro-
iz\ odnj·1 1w rnldru~o milijardo KWlT. To j e pri-
1,'ižno treljill't cla:rnšnj~ proiz, od 1je e!ektr ike na 
Slon;kcm in ; tirikrat , ci; kot so jn 11:1 ,sem STo-
\ aškem pr 1iz,ajali pr~cl , ·ojno. 8c koristneje je. 
eh gre \ g:la, nem za koair-nc e'ektrarne. Pri tem 
p:re z·, dolina. 1-i j e skoraj , HCm s,ojem ohsegu 
pokr·1jinsko zelo le1Ja·. in p,o kateri nHli pra,za-
1 C'I\ !!:1:n 11'1 turistična pot iz o,;r('j't cssn \" Tatre. 
fn \ cnd»r pri t ~m ·1ihlic ne jadikuje kakor ob 
na:cm Tr 10, nm i-i <;C sprir-o ned, omnih cnerµ:ct-
~kih potreb n' sklil'llj(' Jla persrekti\·e j~(lrskih 
c·r11fr ti. <' •1u·1, z nj imi. k·1kor smn ome:1ili. fo 
konl-rr tne je nču:rnjn kakor pri nns. nes p:1 je 
lacli. eh j r C'clotni hicl1"1e·1cr;retski sistem zas.no-
\ an tak11. rla č im manj priz,tdene najholj ,11a e-
ljcnc d-e!c doline. 
Oh 1rn~i poti smo lflhko lepo s ledili tudi p-0-
i-elmi irnlu;itr:jski \ logi pns·Hncznih sredHjepo, až-
1, ih mC'sl: 7,'.I 7,if ino j 0 111jz·rnčilnej;11 kemit"nn in-
d .1~{rija (11nw•111 g-aojila. ban c' \' naslonil\' i na 
Ostravo fo<l tod !!:re ~hn1·1 prometna pot na 
Ostra ,·o), za PO\ ažsko 13istric.:o in Dubnioo (niže 
na~ poti) razne industrije (motocikTi, lokomoth-e, 
rudarski stroj it n:u,ledniC'e oho rože, a lnc industri-
je. ki so jo \ z1dnjih l~tih stare CSSR namestili 
iz strate~kih i-azloµ,m raje tu kol \" sudetski h 
;rorah. 7,a P11rho, industrija ~11.unija. za Trenči11 
industrija mchanifoih lrnnslrul-eij in za Nove 
\reslo 1r1d Vahom ;c ni~c Trc:1čina industrija 
klimatskih 111apra\. 
V Cotl\,aldo, smo prispeli po dolini Dfo\11ic--e 
skozi mcst:::oc \ ·izn\ iee z zanimi, o proizrndnjo -
sli\ O\ icc. Zdi se. da hi moral tu. na monn-skih 
tleh. , oje porocilo. ki ima \ nao;Jon1 Slo, a/;ko. 
končal i. Tega pa še u1e hom lori! in to ne samo 
z:ito. ker hi rad ;,, kaj porntfal o z:iclnjih kilo-
metrih 11.1;e 2,animi, e poti. tem\ cč tudi zato, 
ker sl\arno za to;:~ ni r-i to pra\,c ))1>trehe. Zakaj 
, pokr1jini. ki se ;i ri mimo Gotl,\alclo\·a v dolino 
\fon,e tja do Uhcrskega rrradi;ta in še naprej, 
ii\ i prebi,alsl\o. ki knie v jeziku še posehno pa 
" S\ o jih folklornih lastnostih , ;e povsem slo\ nškc 
potc~e. Zato jo tudi še imenujejo :\foravsk,o 
S lo H.diko. 
Gotl\q1Jdm (mesto z o krof! 60.000 prebi,a lci) 
je za geogr afa nad , se zanimi, primer. rajpr ej 
:,..ato. ker nam ,·zbuja nekakšen vtis malega otoka 
'\mcrik,c (saj ga je Bat.a zgradil po ameriških 
izkufojah) v nasprotju z ostalo Ceško in :'.\forav-
sko. kjer ddimo tudi v industrijski pokrajfoi 
, ·eliko \·,eč nekdanje Avstro-ogrske. 11a tudi Slo-
, aško, kjer ,iclimo poleg .. a\· tro-ogrskih" potez 
Yeliko značilnosti moderne industrijske. soriali-
stifoe Vzhocfoc Evrop,c. :'.\"ekclanji Zlin, od Trnle-
r ef!a j c osla Jo komaj 1-:aj \1eč kot stara podeželska 
cerkev in f,evdalni grad, je prekril .,amerik1nizi-
rani·' mestni B1t'ov center s stolnicamL Yeli-
kim trgo\·skim domom, z enim od naj,·,ečj ih in 
rntjmoderneFih hotdo\· v CSSR, s oelimi naselji 
po\ ečini enostancl\anj,;kih d,elaYskih hiš in z vsem, 
kar k spada zran~n. Goltwal<lov je poslal osmo 
naj,er-je imluslrijsko sredgčc v CSSR. z hljzu 
30.000 fadustrijskimi clela,·ci. od katerih pa jih 
, eč kot polovica vsak dan pride cm na delo iz 
bližnje a li oddaljc11e okolice. Se , edno se,·eda do-
minira ohurnlna industrija z 2/a \'Se~a industrij-
sk e~a pobenciala: ve ndar pa se je ta indus trijska 
special izacija nekolir,o razrahljala v smeri vzpo-
rednega razrnja <lrugift pano~. zlasti tistih. ki so 
z ohurnlno industrijo tako ali drugače funkcijsko 
po, e:,,ane (industrija gumija z dopolnjujočimi jo 
kemičnimi pru10ga111i, določent> panoge strojne fo-
dustrije itd.). Bat'o,a amnrikani;,,aeija in njena 
dcdi;čina je že zajela t11cli nekatera bližnja. ,.sa-
telitska" industrijska m 0 t,ec-a Y dolinj :\forave 
(Otroko,ioe, Napajedla) t e r e z njimi že rahlo 
pm ezafa v industrijsk<l aglomeraeijo. 
Ramo ob tem pa e geograf vpraša, zakaj si 
je Bat'a za s,·oj , c likopotezni nafrt izbral raYno 
Zli.1 . ki je 01ckoliko , str an od gLwne Moravske 
doline n, osrednj,c prometne žile. kjer je težava 
s prostorom in celo z ,odo. Se posebej se ,·pra;a 
po tem, ker težko razlllne, da je zadeva kljub 
t emu tako uspela. Tu nam odpo,,edo vse .,kla-
sične" teorije o geografskih pogojih za 111amesti-
130 
Mv Lidustrije. Tem bolj, ko izyemo, cla bi po 
prvotinem načr~u Bat'o,·o podjetje moralo zrasti 
,. dolini .\Iorave, pa so inamero kasn<tie spremenili. 
kakor nam povedo, iz ,.špckulatiw1ih '· raz'ogov. 
Toda nihče nam 111e zna tieh razlogov pra, <!ohr >' 
r azložiti. Poceni <le lo\';n,e si le je bilo tudi <lr11~od 
na , zhodnem \fora, skem na pretek, t raclicijJ 
če, ljarske obrti je bila sicer značilna z:.i Zli n , 
toda ne samo z:rnj: nek<lu nam po, e. da je iml'I 
Bat'a tu , dolini DT-,c,nicc obilo sorodst, a, t oda 
do njega tudi iz doline l\fora,e ne bi imeli dalcr-. 
Odločali so pač s lučaj111i špekulatiHti nagibi: toda 
od ločilnost subjekfone sposohnosli, spr etne iz-
rabe .konjunkture. ki se je začela z jzdela,o ohn -
, al za češkosl(našku armado , <.h aj~ctili lc, ih 
tam, ter popoln uspd1 pri tem. n,e to nam doka-
zuje, kako , določenih primerih hist, eno od lo-
čajo čisto „subjekti, ni·'. kaj malo „g,eograf ski „ 
razlogi celo pri razporedil\ i industrije. ki je 
nadpovprečno pomemLna. 
Toda ,.geografiji'· , endarle ne gre čisto odre-
kati , elja \ e. Zakaj šibld ,.geografski" položaj 
Gott\\aldo\čt se kaže ,, tem, da to me.;to. ki je 
tako na hitro in s polnim žh ljenjskjm t okom 
zrastlo iz ta l, ki je tako izrltzit močan industr ijski 
,.o tol,._'· !l1ll , zhod.nem .\fora,skem. kljub temu. da 
ima tudi iz,cn .industrije neka te1·e f'unl-.cije ;iro-
kega regionab1cga značaja (gledališče, orkester . 
regionalni. muzej, strokO\'llC ;o'.e). , endm 111i mo-
glo pren;eti nase neh splo;no r egiona lnih ccn-
tral.nih funkcij. Te so do lflckc mere osta le , 
nmogo manjših in ekonomsko manj pomembnih 
podeželskih centrih (L"berskc IIraclište, Krome:•;z\. 
Cisto dmgač.no. kar roč ameri; Irn. pai· p.1 ti -
pično mora, sko-slornšk-0 razpoloženje pa dozi ,·i-
mo na zad11ji pomembnejši postaji naše poti, , 
V era K o kol e 
Uherskem Uradištu. Tudi tu j e zaživela industt4„ 
ja, saj zaposluje kar 9.000 od 26.000 pvebirnlcc,. 
Toda na~, powr;1-0st mnogo bolj , zbuja tisto. kar 
mtznah1je že samo ime: ;,taro „gradišče·' ob poti 
na Ogrs!-o . . \f.esto, ki se danes s sosednjim Sta-
rim n.c.;tom (Star{, \f::sto druži YJC , enoto, je , se 
, z!iaku arheologij .-: iJ1 zgodo, u1e. Tu smo 11a 
zgod ,\inskih tleh j ~dra ,elikomora,ske <lrun e 8. 
in 9. sto.ctja. tako po,c;,,;cmc tudi z na~o zgdo,·iiw: 
. na \ 'alcd1" (nasipih ' , Stai,em mestu so razgr-
njc:ii s!edo, i starih n1selij. si(}\ anske !uščanske 
cer k, ::, grobi;č. d,,k1zi goste kontinui1·ane nase-
lj„nusti od 8. stolctj :1 11:1prej , srednji ,ek. \ ' uhu 
udarjajo tudi nam d:miač t imena: Pril,ina, Koo~lj 
i td. Pa se p<•'..ali n:1s madžar ski kolega. ki j,e sicer 
naš dober prijatelj , z besedami: .,Pa smo priš '.i 
mi iz \zij e in ,am ncko:iko pol"ari.li veselje". 
\ Uherskem lfradi; t u j e t udi lepo urejen 
mora, sko-slornski muzej. S.uč.aj j e hotel, da so 
mednarodni u<lele.fon<.'i na:e eksk urzije lahko isto-
časno in z nii· manj~im 1...ru1.imanjem opazovali , 
njem prav lepo pri11ejeno razsta,o jugoslovanske 
ljudske umetnosti, ki j o j,e pripravil ELnografski 
muzej i z Beograda. Ali ni , endar nekaj ostalo 01[ 
Cirila in Metoda? 
Iz L'hcrsk,ega l fradišta srno se [-ez zeleno, kar 
prijetno pokrajino z domače z, cnečun imenom 
C h 1· i l,) zapeljali prnti Brnu. Ker pa smo tu 
res že čisto na .\forn, sl,:iem in celo prav kmalu " 
širokem obmestj u Brma, kamor segajo iz tega 
mofocgu i ndustrijsk,ega centra izraziti. deagrari -
zacHski in urhanizacijski ,·plivi z z.elo zanimirn in 
SH>je,r.:;1ll1o dne,·no m igracijo <lelo,ne sile, zaje-
majofo tudi sloviti ,\Jora, s ki kras severno od tod ~ 
zar es tu lahko s,·oj opis končam . .\forda pa ,o 
Brnu in njego, em obmestju kdaj kaj ,eč posebej. 
Nekaj vtisov 
. 
1n dejstev . lZ Bretanje 
Zakaj sem se odločila po,edati 1J1ekaj prav o 
Bretanji, tej zakotni, najbolj netipični francoski 
pro,inci, ni.mam utemeljenih razlogo,·, Tam sem 
i3režh ela le piče l mesec dni, ,e.ndar sem , tem 
casu srečala v,eč domačinov kol pa preje d,a me-
seca v Parizu, kjer domačina , poplavi tujec, 
tere inajdeš. 
Po,-preoon Frru1ooz Br,etanjo, pred, sem pa da-
našnjo, zelo slabo pow.a. ,~,c le, da od tam priha-
jajo dekleta za služkinje, ,ečinoma so bolj ali 
manj bebast e, m o;ki pa zasedajo najnižja delo, na 
m esta v industri.alizira:nih francoskih pro"inr.ih 
in v tujini. To je bilo nekoč do neke m ere r es, 
zdaj pa že zda,naj ru več. Bretonci so pa ujcgo-
vem mnenju le nuhi in zakrk1njeni ,·ečni pw1tarjt 
in nezado, oljneži. Tik pred odhodom v njihn, o 
derelo so m e nekateri skušali poto lažiti s po ja1;11ili 
kot: Bretonci so prijazni s tujcem in mu , edno 
r.adi pomagajo, , južnih predeli h so bolj vesele 
narave in radi govo11e, 111a seve11u pa so oolj tihi 
in mir.ni. \ . notranjosti u1 na skrajnem zaho<lu ;e 
nosijo tradicionalna narodna oblačila. kar je še 
posebno :za.ninu, o. 
' Sama o Br et.anjj nisem ,elil,o ,edela, zato sem 
o<lpo to,a la tja s preoej mešani.mi občutki, p<>-
sehno ;c, kier je vsa pojasnila Parižanov sprem-
ljal čuden posmeh, ki ga nisem razumela. 
Pnl\ zap1·a, me niso poslali v Bretanjo ampak 
konkretno , R e..,.ncs, glaH10 mesto !:>icer, ki pa 
leži p11ecej ekscentrii-no. Ker je mesto po števi lu 
prebi, alce,· ;e rnčje od Ljubljane, si pred odho-
dom ni!',Cm posebej kupo, al.a speti.alk in <lrngih 
st, ari. Tam bom dobila vsega, saj je , cliko 
m esto, pa ;e mo0no uni, crzo ima. sem si mi.sli la. 
Razdaljo med Parizom in Hennesom, ki :zna;,t 
sl-..oro --!00 km. je brzi , lak premagal , dobrih 
;tirih urah. Pokrajina , kolikor sem jo utegnila 
opazo,a ti iz \-laka, p.1 je bila tako enolič.na. Rahel 
, alo, it teren, krpe gozda so skoro presenečali 
sredi ~oliane raH1.ine. Kje smo zapustili Pariško 
131