Citatelfem v poulc in zabavo. Drezžične oddajnc po stafc za sfraloslero. Razvoj brezžičnega brzojava ali ratiija napreduje malodane dnevno s tafco naglico, da se ne moremo napredku dovolj načuditi. Radio-iznajditelji so vrgli na trg talkozvano »radio-sondo«, ki presega po svoji priprostosti in zmožnosti vse, o čemur so sploh kedaj sanjali na polju brezžičnega brzojava. Radio-sonda obstoji iz avtomatično delujočega kratkovalovnega oddajnega aparata, Iki ni večji kot škatla za smodke ter tehta par sto gramov. Ta aparat pritrdijo na balon iz gumija in fco se dviga v stratosfero ali izredne zračne višine, beleži med potjo višino ter temperaturo in oznanja oboje na zemljo — brezžičnim potom. Kot nosilec oddajnika služi balon, iki je napolnjen z vodikom. Pri dviganju v stratosfero povečuje svoj obseg odgovarjajoče pojemajočemu pritisku zraka in sicer tako, da poseda v višini 20.000 metrov 90 fcubičnih metrov vsebine. Dviganje še višje nego'20 ikm je omejeno na ta način, da se balon v omenjeni višini razpoči. V trenutku eksplozije se razgrne padalo, fci ponese oddajni radio-aparat nepoškodovan nazaj na tla. Pretežno večino oddajnikov zopet najdejo in jih izročijo taisti vremenski opa zovalnici, koje naslov je zabeležen na aparatu. Na ta način javljena višinska temperatura ima to dobro, da jo oznanja balon že med dviganjem. Največje važnosti bo ta nova iznajdba za raziskovanje severnih krajev. Zanimivosli iz ribfega svcia. Različna barva rib. Znano je, da menjavajo ribe barvo. Raznobojnost doseže riba na ta način, da širi ali manjša barvilo, iki ga imajo posamezne barvne celice. Menjavanje barvila se vrši ali enafcomerno po celem telesu, ali pa je omejeno na poedine dele tako, da se vrstiijo barve v pisanem redu. Včasih spremeni riba barvo trenutno, včasib. rabi za to cele ure. Spreminjanje barve je odvisno od zunanjih ter notrajnih vplivov (kalkor: padanje temperature, bolečine, strah, prehrana itd. Najbolj vpliva na spremembo barve spolna razdraženost. Mnogo ribjih vrst j-azodeva za časa drsti čudovite barve, kar se posebno kaže na samcih, ki so ta čas mnogo boijnejše barve nego samice. Rlba prerok zime. Švicarski ribiči &o odkrili, da je postrv dober prerok zime. Ako pride mrzla zima, odloži drstnica ikre na najbolj globoikih mestib. v potoku. Tamkaj se voda manj razhladi, ikre niso v nevarnosti, da bi prišle ob popolnem zamrznjenju na suho. Če bo sledila mila in deževna zima, odloži postrv ikre blizu brega, y ltiknje in zatondike, da jih zavaruje pred moCnim jBurkom, ki bi nastal ob deževju ali tajanju snega. — Isto kar trdijo ribiči o postrvi, pravi kmet o žabi: če bo suša, zležejo žabe jajčeca daleč na sredino mlak, kjer ne bo usahnila voda; a'ko se obeta mokrotno leto, pustijo jajčeca ob kraju. Nekaj o slepoti rib. Oglepele ribe si ponaagajo na poseben način z drugimi čutoli. Krapu nadomesti za slučaj slepote vid okus. Po blatu rije in izmetava neužitno hrano. Enako postopa som. Slepi menek si pomaga z nosom. Če mu namreč zamašimo nosnici, si ne zna več pomagati in mora čaJkati z odprtim gobcem na morebitno hrano. Sposobnost čutil je pri ribab. prav različna. V splošnem so navezane na gledanje one ribe, ki se hranijo podnevd, med tem iko sta pri ribah, ki se preživljajo ponoči, namesto vida razvita vob. in okus. Mnogo je rib roparic, iki imajo po več čutil prav dobro razvitih. Riba s štirimi očmi. Akademija znanosti v Kaliforniji v Severni Ameriki je poslala v morje Tihega Oceana poučno ekspedicijo pod vodstvom profesorja Crockerja. Ek&pedicija se je vrnila z bogatim gradivom v San Francisco. Prinesli so seboj ribo s štirimi očmi, Itatero šo našli po potokih srednjeameriške države Honduras. Riba plava točno pod vodno gladino in ima dvoje očes na zgornjem delu glave. S temi gleda po bližnjih žuželkah, ki letajo tik nad vodo. S parom očes izpod gobca si pa ogleduje plen, ki mu ga nudijo vodna tla. Ob obali severae Avstralije, pri Portu Darwimi, prebiva še precej divjih plemen, ki se ukvarjajo s trgovanjem s sužnji. Ti domačini so prav revne pare in radi tega es pokorijo japonskim trgovcem z biseri, ki prihajajo pri stikanju za cenimi delavskimi močmi tudi k avstralskim divjalkom. Kupujejo novorojence plemena Myallas za nekaj dinarjev. Ko je deca dosegla 10 let in postala po tamošnjih pojmib. spo&obna za delo, pridejo Japonci po poprej kupljeno živo blago in ga odpeljejo. Skozi cele rodove se vleče trgovina s sužnji ob avstralski severni obali. Nekaj časa sem se je postavil nečloveškemu početju brezvestnežev po robu pater Gsell, vodja katoliških. misijonskili postaj po sevcrnem delu Avstralije. IVIisijonar Gsell se je izkrcal pred 23 leti na otoku Bathurst, ki je oddaljen od Port Darvvina 155 'km. Zadel je pri tamošnjih domaeinih na odločen odpor proti katoliškemu nauku. Kljub odporu mu je po daljšem prizadevanju vendar uspelo, da je osnoval prav neznatno versko občino. Cbstojala je prvotno iziključno iz žensfc, ki so se zatekle k njemu s svojimi otroki. Možje pokristjanjenih žen in otrok so hoteli 3 patrom obračunati. Nekega dne je potoval misijonar po oto"ku. Izza grma je stopil preden do- mačin in je zahteval z zapovedujočo besedo, naj mu takoj izroči 121etno deklico, ki je Mla ena najbolj marljivih misijonarjevih učenk. Divjak je hrulil v patra: »Ona je moja žena in ti si mi jo vzel!« Ker je deklica še potrdila trditev domačina, se pater ni mogel ustavljati njegovi zahtevi. A še isto noč po vrnitvi se je mala ikristjana vrnila iz vasi na misijonišč« z rano od sulice na nogi. Pol ure ipozneje so obkolili vsi za orožje sposobBi moški plemena Myallas misijon&ko hišo. V svitu bakelj je spoznal pater, ki je stopil na sredino med trepetajoče ženske in otroke pred vrata, da so divjaM našemljeni za boj. Vihteli so sulice in krulili, da morajo odvesti delclico, ki je prekršila njihovo postavo. Pater j« ponudil za dekleta pest tobaJka in neikaj moke. Na ta način je postala takoj njegova sužnja in varna pred maščevanjem domačinov. Tale naJkup žensko je bil začetek misijonarjeve pomožna akcije. Pater je začel kupovati v bodoče deco, pred vsem deklice in jih je rešil le na ta način suženstva rumenokožcev. Povprečna cena za enega avstralskega otroka ženskega spola znaša 2 funt* šterlingov. Pater Gsell je zbral na opisani načm na misijonsiki postaji 124 nesrečnib. avstralskih otrok, ki tvorijo katoliško kolonijo na otoku Bathurst. Če dosežejjo mlade Avstralke 15. leto starosti, Ja3i poroči pater po njLhovi lastrd izbiri z mladimi moškimi, Iki že tudi pripadajo katoliški občini in naselbinL Iz zemljepisnega ponka. Učitelj: »Ali mi zna kateri narisati iz glave eno ikarto?« Krčmarjev Lojzek: »0, jaz znam, g. učitelj.« »Katero pa?« »Križevega asa.«- Skrivalnica. Kj« ]• goedarti