Gospodarske stvari. Čebul ali luk. Cem trja je za denar, tem več poti je kmetu treba, da si pride do njega. Vsled tega sknša in vpeljuje novih reči v svoje obdelovanje ali pa vzboljšuje in kolikor more, povzdiguje svoje doslenje pridelke. Precejšnje število naših bralcev se peča s sajenjem čebula ali, kakor se mu pravi na spodnjem Ptujskein polju, luka. Le-tu. se ga pridela tudi največ in najbolji je tu tako, kar se tiče velikosti, kakor tudi, kar se tiče okusnosti. Celml raste le na osojnih, prhkih, lehkih njivah in ne tnara za sveži gnoj. Tudi plevel mu ne ljubi in treba ga je z vao akrbjo pleti izmed mladih rastlinic čebula. Folje se pripravlja za-nj na raznih krajih po razuih načinih, vendar pa je menda še najbolje. da se sadi v zemljo, ki se obdela, kakor na vrtih. lJravimo: ,,sadi"\ kajti ako se hoče že prvo ieto rabiti ali spraviti v denar, ne velja sejati le semena. Iz semena priraste le droben čebul, tak, ki ni za to, da se postavi na trg ali pelje na sejem. Pac pa daje sadike za dmgo spomlad. Lf-te se sade v vrste f> do 7 centimetrov druga od druge in to v kacili 5 centime- trov globoke brazde. Vrste pa leže vsaksebi blizu do 20 centimetrov. Kedar so sadike pognale kali, treba je pleti plevel izmed njih, da jih ne vduši in tako skazi celo delo. Kaže pa pleti z roko, k večjemu se lehko poslužiš plevke ali železa. ki ti ga napravi lehko vsak kovač, da ga je le enkrat pri kom videl. V časib. se čebulu zel natere, da dozori poprej, vendar pa tega ni treba, kajti tista se nagne sama, brž ko je blizu dozorela. Spravlja se zoreli čebul le o suhem vremenu. Zel in koreninje se odreže, čebul pa pusti nekaj časa na solncu. da ovene, potem pa se razloži po tleh v škednju ali enaki shrambi. Ako postane kateri mehek, tega je treba odbrati. da še ne okuži drugili. Drobni čebul ali lukec odbere se koj na njivi ter shraiii posebej. da se posadi druge spomladi. Kar pa je debelega, za tega pa je najbolji — dober kupec. Prejšnje čase so naši poljanci skupili lepega denarja za-nj in lehko si jih videl na vseb. sejmih po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem in še dalje so se vozili na svojih dolgih vozih, pokritih s prti na obročih. Sedaj se je tudi ta kupčija nekaj skrčila, vendar pa je čebul naših poljancev še zmirom na dobrem glasu. Snaga v kurjih spalnicah. Kure ali kokoši so človeku kaj koristne in težko katera domača perjad mu še služi v toliki meri, kakor neznatna kura. Jajca, meso in celo perje spravi pridna gospodinja v denar, pa tudi za domačo hišo ji pride vse to prav. Tedaj pa lehko vemo, da vsaka gospodinja tudi skrbi za kure, naj bi se ji tembolj obnesle. Snaga pride pa tudi kuram prav in posebno zdaj spomladi je čas posnažiti kurje spalnice ali ,,grede". Vse blato se naj odpravi iz njih, tudi to na ralicah, na katerih sede, potem pa se tla z vapnom pobelijo. Prav je, ako se primeša vapnu nekaj karbolove kisline, to pa za to, da se vkonča mrčes, ki se je zaredil čez zimo. Gnjezda se istotako naj osnažijo iu z novo slamo ali pa s senom napolnijo. Dobro je vanjo djati belo ja.jce, iz porcelana ali tudi iz lesa. Tako gredo kure rajše va-nje neat, ako imajo tak ,,podložek". Sejmovi. Dne 2. maja v Celju in na Hajdinju pri Ptuju, v Apačah. v Mariboru, pri av. Filipu pri Kozjem, pri sv. Barbari v Halozah, pri sv. Treh kraljih. v Slov. goricah, na Muti, na Ljubnem, v Lipnici, Trbovljah, v Veržeju, in v Velenju. Dr±e_3. maja pri sv. Križu na Murakem polju. na črni gori ia v Selnici za Dravo. Dne 4. maja pri sv. Trojici v Slov. goricali. v Št. Juriju na juž. žel., v Lučah, v Stradnu, v Vidmu, Slov. Bistrici, na Ptuju in y Svičini.