JAVNA RAZPRAVA O VISOKOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU V teh dneh prejemajo druž- dela, trajanje in način študija bene organizacije v vseh repub- itd.; likah, strokovna združenja in — kakšne olajšave naj imajo društva, univerze in druge visoke izredni, zaposleni slušatelji; ter višje šole poziv k široki javni — treba bo prediskutirati re-razpravi o vprašanjih visokošol- alne pogoje za uvedbo diferenci-skega študija. Povod za to raz- ranega študija za nadarjenejše pravo je potreba po temeljitem študente; pretresu dosedanjih izkušenj in — preudariti ustreznost glede usklajevanju različnih stališč in nazivov predavateljev — obdržati mnenj v zvezi s pomembnejšimi dosedanje ali jih spremeniti; vprašanji nadaljnjega razvoja na- — ali naj obdržimo dosedanje šega visokega šolstva. Nekako v kriterije za izbor predavateljev, prihodnjih treh mesecih naj bi Dalje naj bi v javni razpravi dala razprava predloge za izde- osvetlili naloge visokošolskih lavo smernic, ki bodo služile pri pripravi zveznega dokumenta o sistemu izobraževanja. Samoupravljanje v naših statutih V delovnih kolektivih vzgojno izobraževalnih zavodov bi pričakovali veliko bolj uveljavljene takšne ali drugačne oblike neposrednega samoupravljanja, torej močnejšo udeležbo vsakega posameznika pri sprejemanju odločitev v vseh količkaj pomembnih vprašanjih NADALJUJEMO Z OBJAVLJANJEM ANALIZE STA- delovne skupnosti in predstavniki kaže, da je bilo sestavljal««) tittov ncuvnvMTH Snr Trr rn ttp at rttpttrt T javnosti) o tistih splošnih vpra- lažje opredeljevanje teh, v praksi TUTOV OSNOVNIH SOL, KI JO JE IZDELAL REPUBLI- šanjih del.a in odnosov v šoU, že uveljavljenih »tradicionalnih« SKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO. GRADI- in dolžnostih zbora delovne skup- pravic. Pri tem na niso bili po- VO NAJ BI SLUZILO ZA PRENAŠANJE IZKUŠENJ IN SKORAJŠNJE DOPOLNJEVANJE STATUTOV, KI BO — KOT KAZE — NUJNO Š'E PRED DOSLEDNIM URESNIČENJEM STATUTARNIH DOLOČIL V PRAKSI. Z novo ustavo so bile postav- ali manj prepisovali. Ob že ome- valnemu ^elu^fhm0 pomatah S^eTamoupra^lfati a° r|o^ sived^ ni0”-^—1^ zagotoviti širše možnosti pri tem nosti! To je vsekakor značilno in zorni na to, da te »tradicionalne« kjer bi vsaj načeloma moral biti pravice niso vselej v skladu z na-interes obeh predvsem skladen, čeli pravkar uveljavljenega sa-in narobe, prepušča odločitve, ki moupravljanja!) izvirajo iz dela (vključno mate- Kot smo omenili, se frekvenca rialne pravice), delovnih odnosov bistveno zmanjša potem,- ko gre ipd. samo članom sveta, ki jih za določila o pravicah in dolžno-je volil kolektiv iz svoje srede, stih šolskega sveta* ki so plod S slednjim smo sicer načeloma lastnih razmišljanj in iskanja uredili vprašanje pravice do raz- smotrnega opredeljevanja vloge Že v dosedanjem procesu re- delu. Znanstveno in predavatelj- ti. nam nudii° možnost, da oce- število m njujemo, je tudi to vplivalo taka nesreča čeprav' urLUJU vprašanje piavice uo ra*- Siuuiruega upieueijcvainja ' vnlivala na ’ maihno polaganja z rezultati dela, prepre- tega samoupravnega organa. Pra- origibalnih samoniklih čiIi možnost, da bi se te pravice vico oziroma _ dolžnost.^ da svet forme so doseženi lepi uspehi tudi sko dejavnost na ‘fakultetah je -n^m^benfmr akt' mn' mnuDravn'^odnosov^oU^erod- Premalo Ukušenjfda bi^bili lahko mejah predpisov in pravico, da na področju visokega šolstva potrebno smatrati kot enotno de- P • • ^ * orinoVe 7 a nn ie deistvo da ie nekritično Prepričani in poučeni, do kolikš- odloča o uporabi družbenih sred- trebarrf ZEosDodarstva° fn^naše 3avnost',.ker institucije, ki 3raJzli3ko od defovnih kolektivovin neprecizno prepisovanje delo- stopnje so že s tem omejena štev šole in o uporabi skladov, če drr^,Jn0hSp^®rfdpU4" a”, sa PnPravllajo bodocl znanstveni g0ispodarstvu kolektivi v šolah čil v nekatere statute vneslo zme- Pro 15 med mteresi družbe ni razpolaganje z določenimi na Volfih šoth V drlaid stem,v™ezi se P«* avlja ni imelj razvltih samoupravnih ds in lepo vrsto nejasnosti. Tako ln kolektiva posamezne šole. sredstvi skladov prepuščeno po- nad mrann ^adih ih^-^v-fnrav +vprasable druzb“ega položaja izkušenj ki bi jih 5ilo moč po. ni malo statutov, ki verjetno Statutl’ razen i^em ne raz- samezmm orgamzacijskim eno-nad 160.000 mladih ljudi pnprav- teh ustanov m njih financiranja. nl » vati niH niso imeli za seboi zaoli zaradi novršnosti ne na meJuleJO pravic pri odločanju tam, ima vključeno 7 do 30 statu-.1 stonnL izobraževania 'ie dokaišen Po,sebej vprašanje razisko- dplljše samoupravne prakse, če toliko zaradi nerazumevanja, da- drugače, kot je to že opravljeno tov (to je 23 %). Vsa ostala dolo. napraik v primed z nekoč ' tako rečemo, ki bi jo kazalo spre- jejo iste pravice in dolžnosti zdaj ^beh ^ vilo kadra v njih in strokovne T , • , -. . minjati v normative samouprav- svetu šole, zdaj zboru delovne trebno poudarjati, da.s tem ne skega sveta kot celote pa smo ^ »P1*™™: nih in medsebojnih odnosov. Ko- skupnosti. (Toše je primerilo ti- <**<*ino p* le v Hssl pg#l=I Fakultete in vse visokošolske zajela vse tiste bistvene točke umeftne^iratoSetapn pravfceln ših šolah naj ustanove so postale z novo ustavo delovanja visokošolskih ustanov, doižnosti človeka). Verjetno je opravljala delovna skupnost, ne besedno ponavlja pravico pod enem. statutu, točko ena čl. 9., da šolski svet v Določila navajamo 'dobesedno* celoti: „. . . da bi omogočili vsem presojo o — skrbi za celbtno življenje in njihovi smotrnosti in spodbudili jhn številorn"žaposlenihTV manj- delo1 šole- obravnava delovne nujno dopolnjevanje statutarnih šolah naj bi zadeve sveta usPehe m soh ter da^e določil. Med drugim svet sole v z“jp1, trabn^l TeTsS ki ^ “odločilnega J pdmena ‘pri ^Ta^griptimevS^ v^-zato je potrebno v tem smis usposabljanju bodočih strokovnih mišljanja« celo veliko premalo. števali, vendar ne dosledno.) statutov (8 /c), „ zlasti za učne prostore, za opremo, za iskati novih poti, da bo ta samo- kadrov za opravljanje odgovornih Kot sicer sploh, je tudi za po- Medtem ko ustava določa sploš- določilo pod točko sest, cl. 9.: šolsko kuhinjo, higienske pogoje itd. (4), fzrara^tako tnad^llniem razw- ki ^ P^d ^ glaVja' ki n0rmiraj° P°loŽab Pra- na naČela 8a^°uPrav™h od^sov ~ sP^^f f ^ ^n ga pred- tožS; d^oneno^^ izraza, tako v nadaljnjem razva nadaljnji gospodarski in družbe- vice in dolžnosti samoupravljal- v delovni organizaciji, pa je bil *°Zl. v P?tIfclltev Pristojni skup tor]a in učiteljskega zbora (3), janju ustreznih oblik samouprav- nj razvoj. Pri tem seveda ne Cev, značilno, da so delali pod zakon o organih upravljanja v s“ni druzbeno-pohticne skupno- _ obraraava in dokončno r lian j a, kakor fudi v materiamem bomo mogli tudi mimo perečih vplivom vzorčnih statutov, oziro-. šolah in dragih vzgojnih in izo- f?* P+a*.Z+ak°1?Do2|'s0d °0 pogledu. Glede financiranja m vprašanj materialnega položaja ma, da so jih na dolpčenem pod-. braževalnih zavodih (Ur. list SRS preSlt^^ih„®tat}itPL xi č-4-t 1 /-iv-i Ti tj x ,— 4 4._ materialnega osamosvajanja viso- študentov, košolskih ustanov obstaja vrsta nedognanosti in nejasnosti. V prvi vrsti se bo treba izogniti vulgarizaciji principov delitve po delu, tj. poiskati take oblike in kriterije za pridobivanje in delitev dohodka, ki bodo ustrezale specifičnosti teh ustanov. Predvideva se, da bo v prihodnje ukinjen proračunski sistem tudi na visokošolskih ustanovah ter ustvarjen neki nov, bolj funkcionalen, na pogodbenih odnosih temelječi sistem financiranja. Nič manj važna vprašanja se postavljajo glede študijskega režima na fakultetah, visokih in višjih - šolah ter umetniških akademijah. Proces modernizacije študija v zadnjih letih je prinesel nove oblike dela, nove rešitve v. nekaterih problemov — v celoti ■ pogledano pa obstaja tudi v tem pogledu vrsta nejasnosti in negotovih Iskanj. Javna razprava bo morala' osvetliti te probleme in jim dati primeren poudarek. Tu so vprašanja, kakor; — ali naj bo stopenjski študij obvezen za vse fakultete ali ps & ponekod le fakultativen; — ali naj bodo profili kadrov, ki jih dajejo prve stopnje fakultetnega študija, enaki onim, ki jih pripravljajo višje šole; — kateri so osnovni problemi študija druge stopnje? — kako zagotoviti ni tre j ši razvoj- trostopenskega študija tam, kjer se je pokazal koristen in ustrezen; — ali so še smotrni dosedanji predpisi in praksa glede magiste-rijuma in specializacije in kakšni problemi se javljajo pri tem; — ali še ustrezajo in do kod razlike v koncepcijah med posameznimi fakultetami v državi glede na vpisne pogoje, programe D. H. ročju (običajno občina) več dfw se Puščali v raznravlianie je in doP°lniuie predmetnike in »,1 •! ^ne načrte, določa vpisne pogoje ter postopek in vsebino zaključ- ali je bil tak zakon nujno potreben, lahko pa ugotovimo, da je obravnava in dokončno rešuje pritožbe učnega, tehničnega, administrativnega osebja ter učencev, če ostali organi po mnenju pritožitelja niso pravilno rešili pritožbe (3), — odloča o uporabi sredstev, ki jih dobi šola z razširjeno dejavnostjo (3), — skrbi za socialno in zdravstveno varstvo učencev (3), določa način izvedbe letnega popi- določilo pod točko pet, čl. 9.: — sprejema letne in dolgoročne delovne programe, odloča o pogodbah za izvršitev teh pro-gramov in skrbi za njihovo re- p ■ ’ sevanje, navaja 20 od 30 statutov (77 %); določilo pod točko tri, čl, 9.: — skrbi za povezavo šole z okoljem, navaja 20 od 30 statutov načrt in ključni račun (2), (Nadaljevanje na 2. strani) nega izpita, dobesedno navaja iz sa inventarja in odpis amortizacijskih omejil prizadevanja kolektivov zak 23 od 30 statut ^ %) in drugih sredstev (2), . pr; iskanju lastnih rešitev tako _____i -j Q. , sprejema_ finančni glede oblik kot vsebine. samoupravljanja v šolah.' Glede oblik samoupravljanja statuti po večini ne prekoračujejo ožjega okvira zakona in upravni odbor in direktorja kot organe upravljanja (čl. 3). Zakon sicer dopušča tudi drugačne pravne organe oziroma formalne oblike samoupravljanja. V tem po- ^.. sledu so npr, celo določila ustave (b< , določilo pod širša, saj dopuščajo razen navedenih tudi druge organe samoupravljanja. Čeprav zakonska določila o vsebini dela sveta šole (čl. 9, 11 in 15) niso želelea omejiti, marveč določiti minimum okvirnih nalog tega organa, je v veliki večini točko deset, čl. 9.; — sprejema poslovnik o delu sveta šole, navaja preko 20 od 30 statutov (67%); določilo pod točko štirinajst, čl. 9.: — imenuje direktorja šole, Satutoro^lo pri dobesednem <>d 30 statutov (67 %); prepisovanju teh okvirnih načel. določilo pod točko štiri, čl. 9.: — določa dopolnilne vzgojno- nitev. Včasih gre, kot bomo videli, tudi za napačne interpretacije. Zaradi vsega doslej napisanega statuti šol niso prinesli kdove kako širokega registra idej q obli- k t kah in vsebini samoupravljanja, , .. ki naj bi jih delavna praksa potrjevala ali pa zavrgla. To je šole, navaja dobesedno ali nekoliko dopolnjeno s skrbjo za kul-turno-prosvetno delo 18 od 30 statutov (60 %). Navedena določila o zadevah, katerih naj odloča svet šole v so vsa, za katera 11. člen istega zakona terja enakopravno lahko tudi slaba stran statutov, °d^«nje. Obenem pa so s tem, čeprav ne trdimo, da ni tudi dru- Xet-ini' ',zclp.ana sPlob vsa gačne poti, da bi se samouprav- ?člla’. k> zadevajo pravice in Ijanje v šolah razvilo in poglobilo dolznpstl s?1!,aeJa ,sveta; Ker upoštevaje vse posebnosti vzgo°- % nega dela in odnosov v takih ,a a:lan.ie, teh dol?CIl; le očitno, zavodih da nitl teh Pravic in dolžnosti m- Ker 'so bili storjeni v samo- 80 ?avedli v vseh statutih! upravljanju šele prvi koraki,' ker na£fnav ppimenh. 50 ne gre za normiranje daljše prak- Č la V Č1 ^ 1slvCfr «j,i u ui ja in =c je ie se in izkušenj, bi bilo napak, če kar r®bzifa/ ,z večin3.i določili. (Foto: Milan Šparovec) bi k vsaki rešitvi, ki jo predvi- P.omeni boljšo vsebinsko reši-devajo statuti, pristavljali tudi !!V’- iasne:,e in konkljtneje raz-kritične komentarje To ie do- ^ne P^avice 10 dolžnosti v pustno le pri očitno neodgovarja- celotnega sveta na- jočih normativih, sicer pa je ko- -p tistim= kl, 0'fta”.e:,o v odl°-ristneje, če sumiramo različne banje ®amo v kplektivu Tzvolje-oblikovne in vsebinske odnose v "L™ clano5n sve a aTh pa zboru samoupravljanju. Zato bo morda hTT t A več naštevanja in opisovania kar ^^vicino, da je takih statutov Tempo naraščanja osebnih do- ne šole 115,7, srednje in strokov- in tudi za različnimi dejavnostmi pa je, tako menimo le navidezno F1310’ čeprav smo prepričani, da hodkov v družbenih službah je ne šole 120,4, zdravstvo 124,4, re- znotraj družbenih služb, potem odveč. ■ ’ - -- sele konkretneiša določila zasno- Velika čitalnica univerzitetne knjižnice v Ljubljani se je te dni začela spet polniti. DOKLEJ ŠE? Gradivo naj bi služilo relativno hitrejši kot v istem ob- publiški državni organi 122,7, je nujno to upoštevati in omogo- predvsem za prenašanje izkušeni V?ZiaJn,a -<Ž.°^a'1 splošmh in načel- dobju preteklega leta. Hitrejše okrajni državni organi 118,7 in čiti relativno hitrejše naraščanje in skorajšnje dopolnjevanje sta- mh dolocbah omenjenega 9. čle- naraščanje osebnega dohodka be- občinski organi 122,6. Takšno po- osebnega dohodka v vzgojno-izo- tutov, ki bo. kot kaže, nujno še *Ja,’ Pornenil° solidnejšo osnovo za ležimo tudi v šolstvu, kar je prav dobo dajejo' republiška povpreč- braževalni dejavnosti. pred doslednim uresničenjem sta- . ° °?n?'Jpega sarn°upravnega gotovo rezultat nenehnega priza- ja, v posameznih občinah pa po- Pnl.sk,,nrln. tutarnih določil v praksi. Koreni- pcgana-šolskega sveta. Se vec. le devanja političnih in upravnih rast osebnega dohodka gotovo od- .. H »h obvezne za Joto. te^e spremembe pa bodo vsaj v *akl„s?ftptl so. sobdnei^a osn°va organov v občinah in republiki, stopa navzgor ali navzdol v ko- . t zakonu obvez- pogIedu samoupravljanja možne CnrfobSHn”'bVan:,et infereso'1!’. pbeb Kljub tej optimistični ugotovitvi rist oziroma škodo posameznih , . , ^’.p . . Po določenem obdobju, ko bo - jocih partnerje!-, ali dru- » « -iJUm mJSm «»- Tako različen^ tempo UL-*« '» «« °P0 gS^SldS? “rta!,™ manj osnov za konflikte, ko bo treba enotno in sporazumno odločati. Manj razumljivo pa je, da le 66 % statutov določa, kdo ime-Med osnovne značilnosti samo- nuje direktorja. Tu ni kaj spre-upravljanja v vzgojnih zavodih minjati in kaže, da je le precej, sploh nedvomno spada dejstvo, statutov, kjer pravice in dolžnosti da si družba želi zagotoviti dolo- samoupravnih organov niso na-čen vpliv na njihovo delo. Ta, vedene niti v najbolj splošnih takbimenovani družbeni interes, okvirih. (Pozneje bomo videli, da je v protislovju z interesi kolekti- so pristojnosti upravnega odbora va, zato že v 9. čl. in 11. čl. citi- in zlasti ravnatelja obdelane vsaj K/v St™". S5 SSES ; osebnih dohodkov pa >”™”i ”™° nančni fene dol^Mentmo"^ dolo^ - vijo’ vsai.po ^ boljše od direktivnega *direk- na- *?adclvijam'razne komisija in vodi čila mn0§ih S^tutov kljub želje- . statuta (1 in dalje), — daje priporočila za delo ravnatelja in učiteljskega zbora, — za učence, ki so pri šolanju poka zali izreden uspeh in so se šolali v težkih razmerah, skrbi, da se jim omogoči nadaljnje Šolanje (upoštevanja vredno določilo! povezovanja šole z drugimi df13 in dospodarskimi organizacijami (“), — je pedagoški vodja in po svojem položaju vodi učiteljski *]wr v?h — spremlja šolsko delo učiteljev in tisto njihovo izvenšolsko dejavnost, Ki je v zvezi z vzgojnimi in izobraževalnimi nalogami šole (7), » mt —lahko odobri dva dneva kot pouka RAVNATELJ ^0^%^ ^°l^_(je odgovoren za izvajanje delovnega honorarno za- era'»^notrpbnem prV°« meS!0' uPrfvni odbor je torja) šole. To sicer ni nikakršna Ijene6 naloge,Opravke0i^dofžTorii Pr°IrMajf dovuhenie za honorarno za-direktorja (v statutih običajno poslitev učnega osebja na drugih ustano- izraza vah in zavodih (5), izraza _ proui-»•»_ čajo statuti, da člana sveta imenuje ali izvoli tudi mladinska organizacija. Praksa in vse ocene kažejo, da je nesprejeemljivo, da bi v svete iv4.u.wAua gospodarskimi, sindikalnimi, mladinskimi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na področju krajevne skupnosti, — organizira posebna strokovna predavanja v usmerjevanju v poklice, daje predloge za navedbo praktičnega dela. — daje svoje predloge in pripombe k u_ ^ , predračunu dohodkov in izdatkov, kakot imenovali predstavnike organiza-tudi za zaključni račun šole cij; Organizacijo ne more pred- vprašanjih, ki so splošnega pomena za st3-vljati pc^amcznik, niti se or-delo šole, ganižacija lahko »preko predstav- - posreduje učiteljskemu zboru even- nika<< vtika v delo sveta in šole. rr^uCS, =<, »m„. tega im. ptrist.vnitt, lo, najti zaposlitev v njihovem poklicu stenj se druge pomanjkljivosti, ki (D, 1 opravičujejo gornjo tezo. (Znano - vzpodbuja gospodarske organizacije. je da mnogo pripomb na tako *^!arsTi:y?JSA, *#* različne oblike prišolskih dejavnosti, ki izbite elanov v samoupravne or-imajo natnen razvijati individualne spo- gane socialnega žavafovanja). sobnosti učencev in njihovo osebnost (I). _ , . , Seveda tudi udeležba pred-Mimo razmejevanja pravic in stavnikov javnosti ne pomeni že dolžnosti svefta šole s pravicami samo po sebi popolno usklajeva-koleketiva, ki naj premoste tudi nje interesov družbe in kolektiva in šolska skupnost. Redkeje doto- sem enako podobo in odpira ena- ka vprašanja kot že opisano opredeljevanje pravic in dolžnosti šolskega sveta, kadar deluje kot celota. Večina statutov se drži določil 9. člena citiranega zakona in le v posameznih primerih presegajo ta okvir z bolj konktretni-mi in zato tudi jasnejšimi dolo- nizme- določil o pristojnosti ravnatelja m (4), r ... • l__. na statut. Pristojnosti sveta šol« tehničnim^osebjem d| °vne®a s so v celoti naslonjene (kot smo ž« — o nagradah članom kolektiva (2), omenili) le na določila zakona. — o izkoriščanju poslovnega sklada (i Vendar najdemo v statutih 50 in - odklepanju o nadurnem delu, vsebinsko različnih določil 0 pra- — o nakupu osnovnih sredstev (brez vicah in dolžnostih sveta sole. omejitev), . , Toda tako podrobna in obdelana ZVEt^TreSt^Sve^]^ ^ločila ima le nekaj boljših sta ga skada do 500 tisoč, "onnvlraio k — o delitvi stanovanj, — o nakupu večjega inventarja. V točki osem člena 9. in v zvezi s členom 11. je rečeno, da — sprejema pravnik o oblikovanju in delitvi dohodka samo tisti del članov sveta šole, ki jih je izvolil kolektiv. To dobesedno — o uvedbi nadurnega dela. Očitno je, da sp v nekaterih šolah dali upravnim odborom pra- tutov, zato se vsa ponavljajo le v 239 primerih,kar pove, da pride hospitacije statut le 8 določil (pol manj nem učnega načrta!) K*,, — pripravlja vzgojnoizobraževalni program in ga predlaga v sklepanje profesorskemu zboru (2), — izreka kazni ukora ravnatelja (1 in dalje), — predlaga delovni skupnosti pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, — sklepa pogodbe o honorarni zaposlitvi z delavci na šoli, — skrbi za pravilno in uspešno delovanje internatov (?), — skrbi za uspešno in pravilno delovanje šolske mlečne kuhinje (?), — organizira študij in medsebojne - horizontalnem in vertikal- — . - . v « 7 - i_i_ —določa izpitne odbore za razredne k© •—«■* ločilo ponovi v tu tih): — spremlja delo šole in predlaga ustrezne ukrepe za izboljšanje dela šole (13), i — pripravlja gradivo in predlog o vjirašahjth, ki naj jih rešuje svet Šole — pripravi predlog statuta šole, delovnega programa, pravilnika o delitvi do- —“nadzoruje delo članov kolektiva in je njihov disciplinski starešina (17), — skrbi za izvrševanje sklepov organov samoupravljanja in družbenega uprav Ijanja ter strokovnih in predstavniških organov v občini (17), — načrtno hospitira pri pouku, analizira delo učiteljev ih pomaga, svetuje .......... _______ .__ rp^Zt^nj^(^0Vna st“ predvideva — nadzira in vodi administrativno in reelekcijo za ravnatelja, kar je v finančno poslovanje ter hrani pečat šole skladu z 20. členom citiranega (16)>............. ,______ zakona. 10 % statutov reelekcije ne odloča o uporabi sredstev investicijskega sklada šole do 200 tisoč dinarjev iz sklada skupne porabe do 20 tisoč dinarjev (?). Ker je vprašanje reelekcije več ali manj povezano tudi s statusom ravnatelja, bi posredovali tudi oceno statutov glede tega. 90 in z istih razlogov dobesedno navajamo tudi ta določila: — izvoli upravni odbor (5), — izvoli direktorja šole (DS) (4), — imenuje stalne in občasne komisije (3), — sprejme pravilnik o delovnih razmerjih (3), . — določa dopolnilo m vzgojno jzobra- skeg*‘zbora^n^skriri ^Tzvrievanje‘rie- predvideva. Le 11,6% statutov govib sklepov (14), predvideva različne oblike možne sprejem svetu Trie (12), ‘ nosil ^izda^Jj/o^ri^ 'Sfw7n — pripravi predlog finančnega načrta ter predlaga uvedbo disciplinskega po- natelja, 8 Z0 za vodje oddelkov m in zaključnega računa (11), stopka (po novem zakonu tega ne bo 2 % predvideva možno menjavo delal!) (13), tudi na drugih delovnih mestih. obiernenjeni fšri^i^in^^rurimTeSm° V statutih v 80% določajo, ki je v zvezi z družbenimi nalogami šol, kdaj je začetek prve reelekcijsk® in prvenstveno zaposleni v svoji stroki dobe V 10% je to določeno in “ - pomaga predsedniku delovne skup- doba f J s nosti pri njegovem delu ter skrbi za iz« jetjem statuta ali Z začetkom Šol- vrševanje sklepov delovne skupnosti skega leta 1967/68 (?!) Ostali sta- same ter nje in predstavnikov javnosti tuti ne predvidevajo reelekcije, — sestavlja poročilo o delu šole ob čeprav bi to določilo moralo biti koncu šolskega' leta ter zaključni račun v statutih! Zakaj pa naj bi se za- (,2b , ,. , - • «, čela reelekcijska doba šele 1967 — skrbi, da se premoženje šole varuje , , , l ___________I";, in pravilno uporabila (11), leta, pa sploh ne razumemo. — določa namestnike odsotnim _ učite- Iz statutov je bil izpuščen tudi la šolskih otrok za šolski okoliš. Ker družbenih organov v šolah ni, je to ponovno primer dokaj zmedenih pojmov o samoupravljanju. To je le nekaj primerov, ki kažejo, da razmerja med zbori delovne skupnosti in sveti šol v odloča o uporabi skadov ter o tem formira del. skupnost (1 in dalje), — določa razpisno komisijo, ki sprejema učne in vzgojne delavce Šole na podlagi razpisa, — sprejeme delovni program šole (del. skupnost), — odloča o sredstvih skladov Šole, razen sredstev investicijskega skada, ki jih lahko začasno uporabijo mimo nji- račiidft ...... predlaga odpiranje novih delovnih mest in jih izpolnjuje na podlagi razpisa (9), — predlaga odpovedi (8), — skrbi za smotrno uporabo družbenih sredstev, s katerimi razpolaga Šola (7)» . — imenuje komisije, ki mu pomagajo izvajati samoupravne naloge (ni jasno, ali svoje komisije ali sploh vse komisije) (6), določa način izvedbe letnega popi« sa inventarja ali na drug način iztrošenih materialnih sredstev (5), — sprejema poslovnike in druge akte šole, s katerimi se podpisujejo nalogi in notranja organizacija posameznih delovnih mest (5), - obravnava' prošnje, pritožbe, pred- delo, po ^pu^plorii^men"^0 Pugled O tem kdo določa (tudi: ,. in m——r__.- -------i™.-,, m\ komu sporoča) v primeru spora strokovne in med direktorjem in organi samo- (11). spoznava in razvija Statutih niso urejena dovolj jasno hovega namena za Šolske potrebe (DS), članov delovnega kolektiva (4), loge in mnenja članov delovne skupnosti, nem primeru če s svojimi rešitvami ne posega v pri« — spoznav; ,aa ^a-,«*** »miaasffjBssiLaa: vrs mest m drugih splošnih -predpisih šole pri iskanju in . oblikovanju novih in nima določila, medtem ko ostalin — odobrava izredne dopuste, če ti presegajo 7 dni (4), skrbi za strokovno izobraževanje vzpodbudnejših oblik in metod dela (10), 68% prepušča to odločitev: in so pogosto zelo neprecizna. Če odštejemo površnost pri delu in rešitve, ki jih ni moč grajati še predno so preizkušene v praksi — n«m vendarle ostane vtis, da so nejasna določila glede funkcij zbora in sveta lahko tudi plod formalnega in navideznega dodeljevanja pravic kolektivu, ko so mu z drugimi določili omejena alj odvzeta. Kaže, da ni povsem jasno, kdo pravzaprav je najvišji samoupravni organ. Za določeno število sestavljalcev statutov je to zbor delovne skupnosti (vseh zaposlenih), za druge je to svet v celoti ali samo tisti del članov sveta, ki jih je izvolil kolektiv, V večjih šolah, kjer pred- — odloča ,o najemanju posojil, — odloča o odpisu osnovnih sredstev in drobnega invenetarja (DS), — sprejema poslovnik o delu šole (DS), — voli tri člane komisije za rapi-sovanje mesta direktorja, ~ ustanavlja komisije za proučevanje posameznih vprašanj (DS), — organizira dejavnost šole, skrbi za njen razvoj in določa načrte ter organe šole (DS), — ureja in zboljšuje pogoje za delo, organizira varstvo pri delu in počitek, zagotavlja pogoje za izobraževanje in zvišanje osebnega in družbenega standarda (DŠ), — obravnava in rešuje vloge staršev in učencev (DS), sprejema administrativne, tehniške (4) Pomo*ne delavce na podlagi ražpisa T Pxr da bi na šolah odpra- zadevmostjo in ob pomoči skoraj ali pa dal drugemu, če je bil v neznana oseba, se predstavi kot — nemajhen napor. delovna mesta. S tem so se zah- vili vse zaslužkarske akcije, ki vsega sorodstva naučil. Ni po- tem bolj spreten), razrednik pa stariš ali drug sorodnik dijaka, Tako je upravni odbor skup- teve po kvaliteti in obširnosti 80 se zadnii oas silno razmahni- trebno posebej poudarjati, da je je na govorilni uri čakal starše ki je pri popravnem izpitu padel, nosti gimnazij v petek 11. t. m. znanja absolventov močno stop- !e: vse založbe, gledali- poslanstvo vseh takšnih prediz- zaman. Posledica je bila prav go- ;n zagotavlja, da se je dijak učil, ponovno načel nekaj najbolj pe- rijevale, organizacija takega studi- šča m drugi pošiljajo svoje pred- pitnih prizadevanj in opozarjanj tovo ta, da je imel učenec po- koliko inštrukcij je imel in že rečih problemov dela in življe- ja, ki bo v skladu z zahtevami stavnike na sole in s svojimi tr- v tem, da poskušajo starši z dru- pravni izpit, če ni morda celo skoraj z višino izdatkov za in- nja teh ustanov. Na seji, ki ji je verifikcije — se pravi modernega Sovskimi posli motijo pouk. gimi besedami reči, spustite ga, padel in tako izgubil leta. ^Niso štrukcije pove, kolikšno oceno bi predsedoval prof. Branko Božič, pouka na višini sodobnega šolstva Poleg že omenjenega obsega Pa čeprav ne zna, saj sem vas popravni izpiti zato, da bj učence moral pri izpitu dobiti. Prav go-so obravnavali med drugim pred- v svetu — pa prinaša s seboj do- programa skupnosti gimnazij v opozoril, da je pripravljen, če- zamorili in pokvarili počitnice tovo je, da dober pedagog takš- log programa dela skupnosti, or- ločene zahteve ne le po primerni bližnji prihodnosti še sledeče: or- Prav na izPhu ne bo pokazal no- staršem, kot se nekateri celo iz- nega razgovora ne bo odklanjal, ganizacijo seminarja o pripombah opremljenosti učnih prostorov, ganizacijo seminarjev za pripom- benega znanja. Ko pa dela otrok razijo, ali da bi se_hotel profesor čudno pa se vseeno mora zdeti, k učnemu načrtu za gimnazije, kabinetov in delavnic, marveč tu- be k učnim načrtom, izboljšanje izPi1:’ že .hrni telefon Jn že sto- nad učencem maščevati, temveč čemu človeka ne pozna takrat, vprašanje učne obveznosti učite- di in še prav posebej po takem organizacije proizvodnega dela, Mo-starši pred zborničinimi vrati so izpiti zato, da bi dijak se en- y-0 je §e čas, in zakaj hoče ukre- Ijev na teh ustanovah, nove za- učnem kadru, ki bo imel vse po- sodelovanje pri pripravljanju no- in se zanimajo, kakšen je rezul- krat predelal izpitno _snov in bi patj šele tedaj, ko je že povsem ključne izpite in drugo. goje za opravljanje svoje nalo- vih učbenikov, proučitev novih tat lzPi1:a. fe’ S Preobr«mehjenostjo učite- delovnih mest na gimnazijah, kot Ce bi človek opazoval vse to ^di0ia0bikiToW V2imna7ii' 1^ da f® bt’d° samit Se' so tehniki, laboranti in knjižni- in nič drugega ter sam ne poznal ki ga izdaja skupnost gimnazij, be uničevali — tega prav gotovo v .. ’ , , . „ „ zato se bodo v našem poročilu ne bomo dosegli. Ce so imeli ne- dalje medsebojna pomoč razmer, bi moral ugotoviti da --- ................... __ omejili le na nekatere probleme, koč profesorji gimnazij 18-urno Pri opremjanju kabinetov m de- so to najbolj skrbni ?tarsi naj srečo, da jim bo uspelo opraviti čati, da otrok snov povsem ob- ki bodo posebej zanimali naše učno obveznost (in je to v skladu lavnic ipd. _ bolj prizadevnih otrok. Resnici^na izpit, ali pa na dejstvo, da ^jin viac]a, da ima tolikšno tremo, da bralce. z mednarodnimi normami), če Živahna razprava se je — danes v gospodarskih organizaci- v prihodnjem letu lahko uspešno prepozno. izdeloval. Naslednja pot takšnih posre- Takšnega mnenja pa prav go- dovalcev po izpitu je navadno tovo ni večina^ popravljalcev in p0t ^ ravnatelju šole, ki ga ho-zato že vnaprej računajo ali na čejo spet na vse načine prepri- povsem razumljivo — razvnela jah (z ushom!) uvajamo 42-urni ob problemu učne obveznosti. Ne- teden, bo potrebno pravilno oce-katere gimnazije so z letošnjim niti tudi delo gimnazijskega uči-žolskim letom že uvedle za svoje telja in mu priznati določen čas profesorje 20-urno tedensko ob- za lastno izpopolnjevanje ter ga veznost (v smislu »poročila o de- primerno nagrajevati. Upravni lovni in učni obveznosti prosvet- odbor skupnosti, gimnazij se je nih delavcev«, ki je bil objavljen lotil sestave posebnega priporočila, ki ga namerava poslati vsem' odgovornim činiteljem — občinskim skladom za šolstvo, sindikatu, zavodom za prosvetno-peda-goško Službo in drugim. V priporočilu bo poudarjeno, da je vsekakor treba računati s tem, D. H. ljubo pa je ravno nasprotno. Ra- bo profesor na izpitu avtomatično ne Spravj ničesar iz sebe, in podobno. Istočasno pa prihajajo k profesorjem še inštruktorji in na- Samoupravljanje (Nadaljevanje z 2. strani) sij (že v osnutkih statutov gospo- da se sprejme za učitelje na gim-darskih organizacij smo opazili nazijah 20-urna tedenska učna skoraj 100 % uveljavljanje teh obveznost. pomožnih organov samoupravlja- Posebej in prav v istem smi-nja. ki jim ponekod dajejo celo sju se postavlja zahteva tudi za nekatere posebne pravice in R ravnatelje gimnazij: če naj bodo imenujejo odbori DS), bi^ la le-tLzares pedagoški vodje svoje trdili, da se sestavljala niso po- ustanove _ to pa je zahteva, ki sebno močno naslonih na izkus- se VBak dan ^ p0stav- nje samoupravljalcev v gospo- _ bo treba ostiti u€ne darstvu. Vendar pa moramo upo- oJbveznJ0stL Vsa administrativna števati. da bo oblikovanje komisij onravliali sekretarii v šolah in vsebina dela posamez- dela bMo °Prav«ah seKretarji. nih komisij prinesla šele praksa, ža sprejete statute bi lahko rekli, da niti dva ne predvidevata istih komisij z istimi nalogami. »Dan gimnazij« — vsakoletni pregled dela na teh zavodih V nadaljevanju seje je upravni odbor razpravljal o tem;, da bo 15% statuov pa pravi, da svet dejavnost na gimnazijah. V te- leženci seminarja, ki je lep primer medrepubliškega sodelovanja pedagogov, so se izpopolnili v me šole sicer ima komisije, vendar ku celotnega šolskega leta se todah glasbenega pouka s pomočjo kitare, ki se vse bolj uveljavlja tudi drugod po svetu ne povedo natančno, za kakšne bocj0 dijaki pri urah telesne vzgo- Pogled na Praški grad komisije (njih naloge in sestav) , ' ,rs' • vadno samo ugotavljajo, koliko bi po njihovem mnenju dijak le moral dobiti. Ko mu profesor v celoti pojasni, kako je z vso stvarjo, poskušajo položaj razumeti, prosijo pa še, naj profesor le ne nasprotuje, če jim bo (mišljeno staršem) uspelo po kakršni koli zvezi izsiliti ponovni Izpit. Splošno se zahteva, naj bi se opravljal popravni izpit ponovno, češ da so bili tako objektivni vzrcki, da dijak dejansko ni mogel pokazati svojega znanja. Med vsemi otroki je namreč njihov prav gotovo izjema in kot takšno izjemo ga je potrebno obravnavati, ker bi bilo sicer nepedagoško, neživljensko in še marsikaj ne. Navadno sledi takšnim ukrepom obvezna prošnja, kjer še enkrat naštejejo vse objektivne vzroke in tako »upravičeno« pričakujejo še enkratno opravljanje izpita. Dijak pa v takšni prošnji napravi pravo »zaobljubo«, kako se bo poboljšal in opravičil uslugo. So tudi primeri, da je takšni prošnji priloženo zdravniško spričevalo, čeprav je v predhodnih razgovorih že kdo omenil, da ni gre. 18 % statutov pa . našteva "sledeče komisije (v oklepaju število, frekvenca teh komisij); — komisija za socialno in zdravstveno varstvo učencev (4). komisija za mlečno kuhinjo (4), PEDAGOŠKO DELO V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU Nerazumljivo je dejstvo, da vsak hoče izjemo samo za svojega varovanca in pri vsem tem nihče ne pomisli, da bi bili povsem upravičeni zahtevati nekaj podobnega tudi ostali, ki izpita niso napravili. Ce hoče biti šola objektivna in principialna v vseh š. Bolkova (osn. š. Borisa Kidriča), dl' _ , , ___začetku novega šolskega pripravili bodisi profesorji ali profesorica Terceljeva (osn. š. Bolkova (osn. š. Borisa Kidriča), lati izpite ponovn0i s čemer pa komisija za razpis prostih delov- letg bi rada v tem čianku na kustos-pedagog, mnogokrat pa tu- Stožice) in profesorica Sevmkova tako, da bo Prirodoslovni muzej bo y gotovo šola in n, nih mest (4), komisija za popis ^rat^0 0pisaia pedagoško delo v di učenci sami v obliki referatov (osn. š. Majde Vrhovnikove). vsaj ljubljanskim šolam sluzil v.m na pomenu in bi na inventarja (2), komisija za oceno prjrocjoslovnem muzeju v Ljub- ali pa v obliki razgovorov. Ob Tak način šolskega dela do- kot bogat biološki kabinet ozi- p0<5obne primere v prihodnie delovnih mest (2), gospodarsko- in s tem opozorila vse pre- dioramah, ki prikazujejo razne kazuje. da lahko^ profesorji ne- roma mesto, kjer lahko otrokom vp^va]0 povsem nevzgojno. Na finančna komisija (2) prosvetno- ^vatelje prirodoslovnih ved na biotope, so si učenci ogledali raz- katere teme iz učnega načrta za razširimo znanje izven ozkih ok- ^rugi strani pa je dvakratno po-pedagoška komisija (2), disciplin- na§ij1 šolah o možnosti pouka v stavljene eksponate, dobili so te- osnovne šole in gimnazije zelo virov učnih načrtov ter v njih |a«an;e izpitov povsem nezakoni ska komisija (2), komisija za cte* ]yriizeiu meliiteiši tx>iem o okoliu v ka- uspešno razlagajo v Muzeju, se- zbudimo ljubezen do narave. , • . x_i_x— a. lovna razmerja (2), komisija za v'pretektem šolskem letu smo te^m fve živali ^astiine, ki veda pa morajo biti učne ure te . „ i. — -.a: „ j -j 1 • __ • r i_ _i______i • _• .v, • mo.lii-f.-v r\i»rit7l i on o T Tr>v-) a n**« komfsIjag za1Vidlofoeško delo (1)' skušali zainteresirati predavatelje so jih obravnavali pri učni uri. komisija za izdelavo meljito pripravljene. Učna ura jajo v Prirodoslovni muzej tudi zbudimo ljubezen do narave. to8.n tak-ne zahteve zavrača že Poudarit! moramo, da pnha- sama šo]ska zakonodaja. defovneta biologije, da bi učence in dijake Učenci, ki so pripravljali refe- .ie lahko uvod v večje poglavje druge šole iz vse Slovenije, pa f m* . i delovnega g. večkrat pripeljali k učnim rate so pred učno uro prihajali ah v temeljitejšo razlago, ki nato tudi iz drugih republik. Vsem šo- j na 0 programa (1), strokovna komisija V, • j , • " nuno uio prniajau ’ d ,, ® Mhzei široko odprt dobnega odobravajo in sanjajo, m komisi in za nrimonredain no- uram v Prirodoslovni muzej. Pri v Muzej, Sl delali s pomočjo ku- sledi v razredu, ah zaključena lam je nas MUzej široko ooprt. ^nadii in podob- (1), komisija za, primopredajo po i , , ... tein nam ie numi zpatno nomor moaa-neriaaoca razne zapisne m solska ura ožje biološke enote, Radi jim pri ogledu nudimo raz- da bodo izpiti odpadli n p slov direktorja (1), komisija za lenl “am je nuau znatno pomoč stosa peaagoga razne napisne, ki J noktzemn tudi druse za- n°. ah da bi bilo morda celo na izdelave nraviinikev in statutov Zavod za prosvetno pedagoško so jim nato koristili pri sami uc- KaKor tudi ponovitev m utrditev lago in poKazemo tuai aruge za . .. ž „aeredevaH h® av°. P.ra 1 .J . sta,Rl°v giujv,,. Liubliana I Na sestmku ni uri Za učno uro se je običaino ze v šoli pridobljenega znanja. nimivosti iz naših studijskih srednji soh mogoče napredovati (1), komisija za tehnični pouk m Jlu™a "i f,a Naiu.snešneiše Učne ure sn bile zbirk. z negativnimi ocenami. Kaze, da stefisr® sftaftrs&s »se 5^%j»5a4S^ n**-. »> m- delitev OD (1) va^e z Muzejem ter nato konec glavje iz obravnavane učne snovi, red^osnovne sole gozd (živali in „ ’ . šolskega leta poročale o dosežkih Pri tem smo ugotovili, da učenci rastline v gozdu), planinski svet Statuti predvidevajo tudi ko- jn na tem področju. Te vedno želo živahno sodelujejo .in (živali in rastline naših planin) misije upravnih, odborov (zanimi- žole ^ bl,p. osnovne gole Preži- si tako s spretnim nabiranjem m rudnine, o, da je takin komisij manj pn bovega v0ranca, Majde Vrhovni- podatkov zapomnijo učno snov - Za 5. razred osnovne šole po- Najuspešnejše učne ure so bile zbirk. Majda Žlender Kustos-pedagog Prirodoslovni muzej Ljubljana Filnuiko gledališče v Velenju Filmsko gledališče v Velenju teh ljudi ni izučila niti oštiovna šola, ko se je to uveljavilo kot zelo malo vzpodbuden primer, ki ima znatno več negativnih posledic. Nisem napisal tega zato, da bj našteval gole primere, temveč zato, da bi marsikateri o njih resno fne^V1ctnhfmf,knh=m?SISni Stožice ter Ketteja in Murna. ’ Zelo veliki prizadevanja pri dovnjak in sadni škodljivci ter majhna stvari Tako je razpravljaj razmislil, in to tako starši kot devo Imravneea ndbnra knt Profesorji, ki na' omenjenih tem delu so pokazale zlasti to- ptice pevke. gHrLtan^ii svobode, la otroa in tudi profesorji. Razmi- ClGVa Upi aVn6§cl OODOra KOt S a.- V -I , v . . . . . .v. e m -I I • • __T _ -n ^,, e* „-J I>16 ustanovil. elil rr Tir'm T7TC-4-: ~r a 4-z-\ »n vSat^s0. ^ ^ ^ * u«,; povedo, za kakšno 'komisijo gre, v Prirodoslovni muzej. Učne ure so ranča), profesor Amonova kSSI&š&s- - 'P ■ vMgjgr? njih komisij: — disciplinska komisija (2), izpitna komisija. (2), komisija za oceno delovnih mest (2), komisija za popis inventarja (2), komisija za razpis delovnih mest (1), komisija za prošnje in pritožbe (1). komisija za rekreacijo in stano- f vanjska vprašanja (1), komisija za oceno delovnih mest (1). Tako smo izluščili nekaj najbolj značilnih načel, ki zadevajo samoupravljanje v šoli. Menimo, da je očitno, da gre za začetek Voglobljenega uveljavljanja samoupravnih odnosov v šolah in. da bo dokaj važna naloga: spremljanje in ocenjevanje konkretnega dela. ne le zaradi morebitnega dopolnjevanja statutov, marveč tudi poglobljenega študija samoupravnih problemov v ustanovah, ki imajo nasproti gospodarskim organizacijam tudi svoje Posebnosti. Pred dnevi so v dvorani kulturne- f1]1 v P™ vrsti zato, da bo Videl, ..................... „ __________ ga doma vrteli premierski film »Ne kdaj je cas za pravilno ukrepa- tekoča sladka voda, živi jen Ve ob joči, Peter-. Film je poln humanistič- nje in kdaj se lahko določeni re- a a, -vijcn.ie ju mh ln vednh poant In veselo preše- ,,,1).-,*; vodi, morje (obalni pas), jadran- neti obiskovalca. zultati se popravijo. Se bolj pa To je začetek. Program je že se- se mi zdi, da je potrebno razstavljen za vse leto in vsak ponede- misliti o vsem tem zato ker je Ijek bodo na sporedu kvalitetni filmi “ Mnoge izbranih filmov bodo film- velika vecma teh izgovorov pokaži za razvojni nauk iz paleon- skl kritiki interpretirali, zato bo gie- vsem neutemeljenih in v takem tologije (fosili), razvoj vretenčar- Primeru hočejo tako otroci kot tivne vrednote filmske umetnosti. j„ u- ______ Pogovarjali so se o mladinskih f.?ršl a°s6Cl nekaj, ne da bi Jim predstavah filmskega gledališča. S bilo potrebno za to posebno pri- tem bodo dali široke možnosti za film- zadevanje. To pa je prav gotovo sko vzgojo predvsem mladim. ______,i: ______*_____'_________,L jev, razvoj živalstva in rastlinstva in razvoj človeka. Pri pouku v Muzeju se je pokazala pajreča potreba po posebnem prostoru oziroma \ sobi z Ni res, da se človek — kreator — v celoti zgrešeno, nevzgojno in ob filmu sam nauči pravilno gledati se v nobenem primeru ne sme filmske predstave. Tako mišljenje je jn ne more opravičevati. Razu- £%£&&&&&* T» st rSSSJ;™! «£f',S?s IHS ga predavanja in projiciranja bi- čeli orati ledino, zamisel o gledališču 1SKa11 s lik« s soio pravočasno, olnšlrih "fiimmr Vnr io tr /lanoS j® zrasla pravočasno in širok krog navajali otroke k rednemu delu, Giuamn Ilimov, Kar je v oanas- _ rirTrvrana cnrp-imo SHricf« crlp- U________a_______A_______________________ njih razstavnih prostorih zaradi F**?™ pomanjkanja prostora zelo otež- objektivno in zato pravilno dojemal ,SKau privilegije in posebnosti z ■ - ' vrednote, ki jih nudi film. vsemi mogočimi intervencijami Za otvoritev je bila dvorana v Ve- -------------• ’- kočeno. V pretektem šolskem letu smo ^ šoli^d”’ u^peh^z^detem" in opisanim delom šele začeli. pa b0 estetski, kulturni, družbenopo- bo vse ostalo odveč. Pametno pa ipnčani smo, da bomo v le- utični. zato se je filmsko gledališče je nedvomno, da o vsem tem raz-csnjem šolskem letu to delo še v ceRnpo¥?siimo. da bodo vrteli i« mislijo tudi profesorji, razredniki, na ostale ljubljanske premierske filme in bodo distribu- da bodo dijake pravočasno opo-'J zar'iali m jih navajali k delu, ne razširili Ob stoletnici hrasluiškega šolstva: učenci na razstavi zgodovine šole. našli morda nove oblike de . ___________________ „al leu. ... .... llavaiall K šolstva v Hrastniku katero jim razla^hrastniški kronist upok. la in izkoristili še druge možnosti bl' P« zahtevali pozneje zanje vse solski ravnatelj Lojze Hofbauer nouka v Prirodoslovnem muzeju stari in mladi - veliko pridobili. mogoče izjeme. V. P. KRAMLJAJMO O UČBENIKIH ZAMUDE IN OPRAVIČILA? Ob tednu boja proti TBG (od 21. ■ 27. septembra) dobro biti ob Pravem času, ga temeljito Črtu: v tem smislu pripravljajo Pomanikanie učbenikov v stro an . pomaga naj pedagogu in spoznati, oceniti njegove pozitiv- tudi štirinajst učbenikov, ki bodo kovnih šolahJ rešujejo še vedno Tuberkuloza je resda samo Vsak od teh ima posebej določe-ucencu pri delu, zato naj bo gra- ne strani in odločno pokazati na na voljo do prihodnjega leta. Na- skripta za določene predmete eden ^ Problemov- ki zadevajo no mesto in naloge, divo v njem zbrano kvalitetno in nejasnosti. Za to so prav gotovo stajajo že prvi odtisi za: Somato- Izdajanje učbenikov za te šole naše zdravie> in Pri tem mladine Zdravstvena služba pozna štiri tako, da ga bo učenec s pomočjo najbolj poklicani ljudje, ki delajo logijo II, Geologijo III, Nemško zavirajo predvsem izredno visoki niti ne v omembe vredni meri, kardinalne ukrepe: zgodnje od- učiteljeve razlage čim lažje in čim v šolah — praktiki, ki bodo s kri- literarno čitanko. Angleško lite- stroški, ki nastajajo zaradi pre- verJdar P® ■ie Prt nas tolik so- krivanje bolezni, sodobno zdrav- STZr^i^n^ meTlSnSfflm1^^ S pripomoček, zato ga je treba do uporabnega izšla tudi Kemija za 4. razred te šole. V tem času pregledu ejo ga h0010 vsa-i za «»«>•«- P®! v največji meri zagotavljajo s * . gimnazije. Na odobritev čakajo: vsa skripta, ki jih uporabljajo |lU- uspeh v boju za končno ekmina- Šolski zvonec zazvoni vsako Francoska literarna čitanka, Ru- strokovne šole, izdali pa jih bodo Vsak naš otrok se do 14. leta cllo tuberkuloze kot socialnega leto prezgodaj. Za prosvetne de- ska literarna čitanka ip Sloven- za tiste. predmete, pri katerih je starosti skoro gotovo sreča z ba- Problema- lavce in za učence. Le-tem se sjia književnost II. V izdelavi so delo brez učbenikov povsem ne- cilom tuberkuloze, kar praktično Sola, zlasti osnovna, ima — namreč kljub prerivanju po knji- še; zoologija I, Biologija IV, mogoče, ali pa tam, kjer bo do- pomeni, da je med nami precej ker Jo obvezno obiskuje vsak ®ar?/ri Pr^V:r?e ?-a OZibe,.S,OVenl'1® Astronomija III Geometrija III v°13 odjemalcev. ljudi, ki trosijo bacile tuberkuloz nas občan — prav posebno mesto in Mladinske knjige tudi letos m Fi ik jj Kemija II Organska Pomanjkanje učbenikov v stro- ze in tako okužujejo mladi rod. v tPb prizadevanjih. Njen vpliv posrečilo dobiti vseh učbenikov. flzlKa ^ urgansKa . -j. »A.t- , • „ . . - ;.. . na mlado, oblikujočo se osebnost Listanje po seznamu, ki ga je pri- kemija, Zgodovina II, III, Geo- gosiovanskj nroblem Eden od Tuberkuloza je dolgotrajna bo- je nedvomen in stališča, ki jih Zanimivosti iz vojvodinskega šolstva če bi potegnili črto pod številkami, zbranimi v analizi razvoja izobraževanja na območju Vojvodine za preteklo desetletno obdobje, bi seštevek povedal, da je za ta čas značilen zelo intenziven razvoj * ‘šol' in izobraževalnih ustanov vseh stopenj. Povečalo se je število vzgojno izobraževalnih ustanov in učencev, medtem ko na drugi strani »tehtnice napredka« ni bilo pravega ravnotežji, kajti učno-šolške zmogljivosti, kader, oprema in materialni pogoji še zdaleč niso v skadu s potrebirm. PREDŠOLSKE USTANOVE V 200 NASELJIH Mreža teh ustanov v Vojvodini je dokaj dobro razvita, saj ima predšolske ustnpve nekaj več kot ŽPO naselij od 450. Tako je zajetih v 238 'ustanovah 23.983 otrok (ali 20'/i vseh) v starosti od treh do sedmih let. Glede na pozitiven vpliv, ki ga ima predšolsko delo na otroka, pa predvidevajo, da bodo v prihodnjih sedmih letih vključili v predšolske ustanbve 30 z/o otrok. V nasprotju s povečanim številom otrok v teh ustanovah pa je število zgradb, ki j« preskromno. Mnoge izmed njih so že dotrajane," nimajo urejenih sanitarij, so brez igrišč ipd. Le 4,5 Vt stavb je bilo sezidanih po osvoboditvi. Odkar so prešle predšolske ustanove na samostojno financitanje; se srečujejo iz leta v leto z večjimi finančnimi težavami. Osebne dohodke iim sicer za-gotdve ustanovitelji, materialne stroške pa morajo kriti iz oskrbovalnim. Do uresničenja načrtov v letu 1970. bo prišlp torej le, če bo postavljeno financiranje na bolj zanesljivo osnovo. ŠE VEDNO PRECEJ NEPISMENIH Podatki kažejo, da je leta 1961/62 obiskovalo osnovne šole v Vojvodini 97 •/« šoloobveznih otrok, od katerih nn -----KS h/. ^3 dokonča popolne osnovne Šole, 311 narelij pa nepopolno osnovno šolo. Tako 4 učencev sploh nima možnosti nadaljnjega osnovnošolskega izobraževanja. V 256 naseljih so šole s poukom v jezikih različnih narodnosti, od tega so v 93 naseljih popolne osnovne šole. Poleg tega je še 70 naselij, v katerih je dovolj učencev, da bi Zanje organizirali pouk na enem od jezikov različnih narodnosti, vendar za Zdaj to vp'ra-šanje še 'ni Urejeno. V 493 šolah dela (s približno 280.000 učenci) 9.53? učiteljev. Posebno v višjih razredih osnovnih šol poučuje strokovno neusposobljeno osebje, in sicer 1.516 učiteljev ali 24,6 W vsega osebja. Od 409 osnovhib šol jih je 305 delalo v 979 stavbah (ena šola je uporabljala 3 3 stavbe, v katerih ima vsbka približno 2,7 učilnic). Tudi 645 šol, zgrajenih v zadnjih letih, in 176 adaptiranih ■čiltuc, še ni moglo dati dovolj prostora. STROKOVNE SOLE ZA 33 POKLICEV V preteklem obdobju se je — obenem s spremenjeno fizignomijo sol druge stopnje ( ustanovljene so bile nove srednje šole, posebno tehnične) oovečalo njihovo število od 96 na 141, ki jih je obiskovalo 41,507 (ali 73!/*) učencev. V nasprotju s povečanim vpi-. som v srednje strokovne šole pa se je zmanjšalo število gimnazij od 24 na 19. Mreža učiteljišč se je le znatno povečala od 6 na 7, obiskuje pa jih 2,183 dijakov. Poudariti je treba, da pripravljajo tri učiteljišča kader za pouk v madžarskem, romunskem in slovaškem jeziku. * Največi napredek so v zadnjih letih dosegle strokovne šole. Le-teh je sedaj 61, obiskuje pa jih 13.884 učencev. Razširitev mreže tovrstni^ šol je omogočila, da se v njih usposabljajo učenci kar za 33 poklicev. V določeni stagnaciji sp šolf za kvalificirane delavce. Njihovo število se je vpisanim učencem. V Vojvodini je še vedno precej nepismenih, čeprav so v izobraževanju odraslih napredovali korak dalje. Dejstvo' pa je, da tega vprašanja niso povečalo komaj za tri — sedaj jih je 46, imajo pa 13.700 učencev. Vzrok za takšno stanje, ki je sicer splošen jugoslovanskih pojav, je treba iskati v nezainteresiranosti gospodarstva za tovrsten profil kvalificiranih delavcev. Nasprotno pa so dosegle napredek šole za odrasle: le-teh je 28, obiskuje pa jih 1.771 učencev. NOVE pAKULTETE IN VISOKE SOLE ' ' V zadnjih letih je zraslo v Novem Sadu, Zrenjaninu in Subotici nekaj novih fakultet in visokih šoL Potem, ko so v preteklem šolskem “tu združili nekatere višje šole, jih je od dvanajstih ostalo le devet (z oddelki na višjih tehniških šolah). V'zadnjih' letih so porabili iz sredstev pokrajinskega fonda za šolstvo 926 milijonov dinarjev za izgradnjo višjih Šol in študentskih domov. Zgradili so dve višji'šoli's študentskimi ‘domovi v Subotici in Zrenjaninu. Končujejo tudi izgradnjo višje ekonomsko-komer-cialne šole v Novem Sadu, grade pa še VPS v Zrenjaninu. Vprašanje šoi-t skega prostora za 'višje šole s tem še ni povsem rešeno, vendar lahl^o trdimo dh so dosedanja prizadevanja dobro zagotovilo za normalizacijo dela v tovrstnih šolah. V preteklem obdobju je zelo naraslo število študentov v višjih šolah in sider ni 5.166: od teh je bilo 1.995 rednih in 3.161 izrednih študentov. Tudi tu opazimo večje zanimanje z^ višje tehnične V zajinjih letih je diplomiralo 4.089 študentov, od tega 3.228 rednih in 861 izrednih. Zanimivo je, da večina diplomantov višjih šol ne nadaljuje upisanim hudem« tehniških šol oz. strok. Velja poudariti, da je skrb za štipendiranje kadrov na višjih šolah še vse premajhna, saj je prejemalo v preteklem obdobju štipendije le 29,8 % študentov. V preteklem obdobju s« je povečalo šteyi!o predavateljev hkrati z razvojem mreže yišjib šol (od 40 na 204 preda-vateljev, 'sodelavcev pa od 13 na: 135). Razmerje med stalnim in honorarnim kadrom je še vedno »problem časa«: v nekaterih višjih šolah so honorarni predavatelji v večini! M. K. pravil republiški sekretariat za metrija I, II in Osnove umetnost šolstvo, nas opozori na nekatere ne vzgoje, knjige brez označenih cen, kar SSf z/SSZ J2Z, % «*. »m* t« ** SnT.v v mladem človeku, za- no”len-d%t^njo letaicoP1zdafe° sanih kar dvanajst učbenikov; za bodnp’e tudl ^edTseirTdve^virk k ^ z rpunaji, da se Opravičilo za zakasnitev: re- vse od teh so dobili avtorje za fezik 7n p^avš ®tr°C1’.^..danfs, oblsku^-l0 formirani pouk zahteva nove, družbene vede pa ne. Za fjlozo-ustreznejše učbenike, prikrojene fijo, sociologijo in psihologijo novim učnim načrtom. Takšne namreč ni lahko dobiti avtorjev. Videti je, da se ljudje neradi lo- Letošnjega junija je bilo razpi- vanskem merilu, kar bo y premogov za njegovo rešitev je odkriii, vsako leto zboli precej- stopa ta tudi kasneje v svoji vsa- izdaja teh ucbemkov v jugoslo- šnje žtevilo novih_ ZdravljePnje je Sevni tvlS prato in « Drav takn, zelo doleo. zato mora- njih tudi ravna Družbene^organizacije, v prvi sTednjo^irmsnovno^šolor pravem vrsti Rdeči kri.ž sf shVO‘i‘m,i sek^' * tovo srečali s problemom tuber- mi 23 tuberkulozi pod- _ .. • . . .. kuloze, kakor hitro se bodo po Pnzadevanja zdravstvene Za vecmo učbenikov, izdanih končanem'šolanju vkUučili v oro- sluzbe ‘n s°le ter utrjujejo v pre- -------- ---------------- v letošnjem šolskem letu, lahko izvodni proces Jz vsbJsflp gaPbo. bivalstvu stališča in gledanja na tevajo tako zahtevnega in odgo- rečemo, da so prišli na trg v do- začutili kot družbeni in eko- Pr?klem tuberkuloze ter poma-vomega dela, kot je pisanje uč- £t°3nj tehnični opremi, kar pa je nomski problem, zato je edino gajo ustvarjati tudi adekvatno seveda boli sekundarnega pome- nravilno da tih veni rin mo Javno mnenje. Rdeči knz ima pn benikov, saj ostajajo razpisi - na BU6 ^ prav; da bie0 bPistve. ^ 2^5 ’šoli pripravimo mdi na tem še posebbn Privilegiran po- kljub povečanim nagradam za nih stvareh - njihovi kvaliteti in to v komFcf ™ari ložaj. saj zlasti med podmlad- avtorje samo glas vpijočega.. uporabnosti — spregovorili pro Mnogi se dela sicer lotijo, vendar svetni delavci" sami. marsikdo tega ne zmore. M. K. katerih nn0 kar-i‘ in mladino RK lahko naj- s s« sufitassnr frtf prop';?ir? ur, *■ je pozitivne odnose, naj bi stali- tod0e- b°Ja .Rfoti tuberkulozi in šča in gledani« n« tnherhnln^ vzgaja v njih aktiviste za zdrav Uspela razstava v Hrastniku srm-a^jss bolezni imamo glede nalezljivih Pr^ tem nemajhno vologo. Dej-Lani so v Spodnjem Hrastniku o razvoju te šole, ki jo je pripra- bolezni orožje v svojih rokah, «tvo je, da je nad 10% šolskih proslavili 100-letnico osnovne šo- vil upokojeni šolski upravitelj tov. vemo, kdo jih povzroča, kako jih’ otrok podhranjenih, zlasti otrok le Ivana Cankarja. Ob tej priliki Hofbauer, eden najbolj priznanih zdravimo in predvsem’ kako se v osnovnih in vajenskih šolah, je predsednik občinskega sveta muzealcev v Zasavju, Na razstavi jih ubranimo. Ubraniti se nalez- Podhranjenost je najboljša pot, ing. Hohne v slavnostnem govoru smo si lahko ogledali dokumente ijivih bolezen! pa je značilno za da’ otnoci, ki so se okužili z bacili prikazal razvoj šolstva v tem ru- o šolskem in kulturnem razvoju kulturnega čioveka: ne gre dru- tuberkuloze, tudi zboJe za tuber-darskem revirju. V kulturnem de- Hrastnika. Mnoge od teh je rešil gače, nalezljive bolezni so v vsa- kulozo. Pa ne samo zbole, pod-lu programa so sodelovali učenci v času okupacije prav učitelj Hof- kem primeru znak zaostalosti' hranjen organizem tudi ni spp- ................ osnovnih šol Ivana Cankarja, he- bauer, ki si že dalj časa želi, da _ . .. , , . , . ‘ soben boriti fee proti bolezni In c ♦ ... t tt u roia Rajka in D "la v šolski veži bi v Hrastniku odprli muzej, v Pr°ti tuberkulozi oziroma prav med temi otroki si tuber- »Svetovna književnost« II - be- katerem lahko razstavili te bPl proti nalezljivim boleznim kuloza izbira žrtve med šolsko rilo za srednje sole je pravkar v Pa so odkrili doprsni kip Ivana predmete Predvidevaj0) da bo sploh, bi morala bifi dolžnost mladino! Zato važnost in vred-lepi opremi izdala Mladinska an arja. muzej v hrastniškem gradu, kjer vsakega občana, pri tem pa mu nos^ šolskih mlečnih kuhinj nik- knjiga; cena knjigi je_zelo nizka, ob letošnjem jubileju šole, ima sedaj svoje upravne prostore stoje ob strani zdravstvena služ- dar m dovolj poudarj'ena. Njihova meseca junija, so odprli razstavo steklarna. S. S. ba, šola in družbene organizacije, br^j1^vanfeotrokP,t^i vSg^vCTno" da večifipjna prih^jajp v obsega pa poglavji »Evronska in ameriška književnost v 19. stoletju« in »Svetovna književnost v 20. stoletju« spremembe pa prav gotovo niso enostavne niti za tiste, ki so dolžni skrbeti za sestavo kvalitetnih učbenikov, niti za starše, ki morajo vedno znova segati v žep. (Za brezplačno uvedbo učbenikov so poskrbeli doslej samo v Kopru, medtem ko je drugod še »per- Kam plovemo-z novim učbenikom za angleški jezik za 8. razred osnovnih šol šolo brez zadostnega zajtrka, kar v celoti velja tudi za tiste, ki jim ekonomske prilike sicer dovoljujejo krepak zajtrk prav vsak dan — je praktično že tako dokazana, da bi morale biti nenehna skrb šole, staršev in organov V zvezi z jezikovnimi vadni- ma še lažji kot gospodinjstvo, za 8. razred še bolj zavili vrat. Saj mlečM^^uhmfah^turii cami za angleški jezik v osnovnih ki ima tudi dve tedenski uri in ne bo trpel učitelj, trpel bo uče- mednarodna nomoč ki ie riodei spektivna- in odvisna od darež- šolah je bilo v zadnjem času že to še pri polovičnem številu učen- nec. zalagala naše kuhinje s prehram- Ijivosti občin. Za učbenike za prva Pr®caJ besed m negodovanja, cev, medtem kp imamo mi vedno V 5. razredu pri najugodnejših benimi artikli, pa prenehala, ku-dva osnovnošolska razreda bi po- pstrmrii Pa smo učitelji angleš- ves razred, tudi do 40 učencev, pogojili komaj predelamo učbe- hinje postajajo vse bolj navezane trebovali v vsej Sloveniji okrog kega ,jez?ka pred novim oziroma Slovenci smo nadarjeni za tuja nik Pestotnikove za 5. razred, Ce na lastne dohodke in prenekateri 40 milijonov dinarjev sredstev.) Predelanim Gradovim učbenikom jezike. Učitelji na gimnazijah in uspemo predelati v 6. razredu grozi, da bo morala pogasiti ogenj Podoba, ki jo nudi seznam uč- angleškega jezika za 8 razred strokovnih šolah so bili oziroma predpisani učbenik Pestotnikove v svojem štedilniku. In prav to benikov, ie za letošnje šolsko leto 2snovrlj šol. Takšen učbenik za bi bili neizrecno veseli, če bi v ^ q razred, lahko čestitamo sami se ne bi smelo zgoditi. Napeti je videti optimistična. To velja po- ?-,raZ,red pripravi lahko samo ne- prvem letu lahko gradili snov na- sebi v 7. razredu nenadoma na- treba vse sile, da bodo kuhinje ~SSl ©Milp ppiif illSSil “ ms Zemljepisom za sedmi razred ki J? samo predelava nekdanjega bila predelana snov pn učencih kov Pestotnikove ža 5. in 6. raz- in duševni razvoj, sam boj proti •pa bo izšel prihodnji mesec’. Z ^ad?Iegta “čbe”lka .3" in 4’stl°?' YČfnC\ Z Za' red. Samo učitelj, ki poučuje, ve, tuberkulozi pa ima prav v šolskih zamudo prihaja Zemljepis za 8 n^‘. Pn ten?, naj Pppoippim, da kljuceno osemletno šolo niso pre- kakšne težave ima. Pri tem pa mlečnih kuhinjah povsem koA- razred, namesto katerega uporab- poučevan j ^tuiih Trikov It^of nfka^" stopnje1 Grad°Vega ucbe’ ima va«na učiteljev samo po 2 kretno obliko. Ijajo sedaj po šolah ciklostirano novnib ^olah nisrn„ nredelali 4 ’ učni uri tedensko- Gradovega uč- v zvezi z bojem proti tuber- i zdaj p zemljepisa, ki ga je izdal Kt.nnnip oradov^Ba učbenika Mat Teh neurejenih razmer pri benika za 7. razred pri dveh te- kulpz.i so važne zlasti informacije, republiški zavod za napredek šol- pouku tu3ih jezikov v osnovni denskih urah ni mogoče predelati, ki jih o njej daje šola. Predava- tvg. Nekaterih učbenikov še ni bji., 7okii,,Apna s c+r,nnia Pi-a’ ®ob 50 krivi samo učbeniki in ne- To snov, ki so jo do sedaj teljem je v ta namen na razpo- r tiskarnah, kar velja za Sloven- t« enotno število ur. Dajmo vsem učenci pri najidealnejših pogojih lago obsežno gradivo, ki sta ga „nga,^toll ir, učiteljem eneke pogoje, potem pa obravnavali v 1. gimnaziji ali v pripravila Zavod SRS za zdrav- samo naivcstncisi ucitclii in samo —j „• • l. i. s. ... 1 i^4-*-«2u.. ^ ____ _ . t« v tiskarnah, kar velja sko jezikovno vadnico za 6. razred in pa novo berilo za 7. in 8. razred, ki pa je že v pripravi. Od učbenikov za tuj jezik je v NA RAZPISE NI ODMEVA tedeMko^angleškegaJezika in da koiega v drugi občini pri io.ooo učitelj pribori še tretjo uro v teh dm Vefi ^ n'leSa- SLAVISTI SO ZBOROVALI ko začeli na srednjih šolah z je prav te dpj izdal Glavni odbor - -p- ™ ----7 - Names°f Tl > ' Prvi trije gimnazijsla razredi dveh razredih. Kaj hočemo? Naš Namesto da bi učencu poma- učbeniku (Robbers Seize the Trea- ki naj bi bila jasna vsakemu podelajo letos po novem učnem na- predmet je pac tako lahak oziro- gal, smo mu z novim učbenikom sure 1. in 2. del) kot pretežki na samezniku: prav bf bilo, bi to tej stopnji. Mi pa smo jih sedaj slikanico však učenec osnovne naložili na rame ubogemu osmo- šple organsko vključil v svoj de-šolčku, ki. nima najmanjše po- lovni dnevnik. Pomembna naloga dlage, da ju prebavi. Pozitivno šole je, da da boju proti tuber- tudi vem, da sd na neki strokov- kulozi mesfp v svojem delovnem ni šoli večino lekcij, ki so sedaj programu. Povabiti zdravnika na Naslednjega dne je Janez Mr- cipe in izhodišča dosedanjega Predpisane za 8. razred osnovne konferenco »učiteljskega zbppa; ________________/šič spregovoril o naravi v dela. Odziv javnosti na poskusni . . e’ obravnavali v polletju tret- da bo govoril in vodil razgovor nju ravenskih slavistov pripra- mladostnih delih Prežihovega snopič slovarja ni bil kdo ve kako JeSa.'ewika te šole. Mi pa smo o tuberkulozi, ali povabiti ga z vila letošnje zborovanje slavi- Voranca ter tako predočil s šir- številen, čeprav bi sestavljale! se ■l jekcfie naložili ubo- enakim namenom na roditeljski stov vse Slovenije v Črni na šega vidika odraz Koroške ozi- želeli dobiti čim več pripomb in gen?u stinnajstletnemil učenčku, sestanek in pa na sejo šolskega Koroškem. Tridnevno zborovanje roma prirode, kar zadobi v mla- lastnih misli posameznikov. Se- j0 to haJveakrat še pn dveh te- odbora, so tri možnosti, ki jih je bilo namenjeno predavanjem, dostnih delih drugačno funkcijo veda bo tudi sedaj dobrodošlo aenskltl urab- fj® bl zanemariti prav no- poročilom o delu Slavističnega in odraž kot pozneje. Predavanje vsakršno tovrstno sodelovanje Ne vem, kaj pomeni predelani uena naša sola^ Ce se teh razgo-društva, razgovoru o dejavnosti Viktorja Smoleja o Ksaverju slavistov in neslavistov, ki jim Gradov učbenik za 8. razred os- vorov udeleže še člani sekcije za oosameznih podružnic' in prob- Mešku je osvetlilo mnogostrano je skrb za slovenski jezik blizu. n,ovnib šol, ali samo lov za hono- boj prpti tuberkulozi pri organi- .................................................... meditativ- Popoldanski program je ob- rarJem al' Pa naivno željo, da bi zf«Ji Rdečega križa v občini, če zlasti Me- segal položitev vencev na grob “cenci v ^novni šoli predelali sola organizira ogled filma »S tu- vo pot z Prežihovega Voranca v Kotljah J1*10 sinov- kV? ”is° m'bgli obde- berkulozo ni premirja« m ce bi - - ' lo+t niti na šolah 2 stopnje hotela o zdravstvenem stanju Iz te zagate ni rešitve. Ali naj razPravliati na zborih volilcev Mariborska podružnica Slavističnega društva je ob sodelova- davšič tematiki, ki zadeva slovenske delovanje pisatelja. Po meditativ-slaviste. Zborovanja slavistov so nem uvodu je oživil se kot gostje udeležili slovenski škovo osebnost, trnovo šolniki iz zamejstva, ki so poro- idealizmom prežetega narodnega čali o slovenistični problematiki delovanja in pisateljevanja. Ob Selah, slavisti pa so si ogledali 1*4 «—» O v wU 440 l/A wX XX X 1*4 p-/X W XXX LA XV J * '— A v AA A A J CA X A A A O CA v wX J W V CAA A J CA • N/ *—'7 ^ A CA V A o L A H O VJ O J W VaCaIJ * A V V— , A A X X XXCi J A _, j 1 _ ■ - ^ j v , ■ t , posebnim ozirom na šolstvo na koncu je prof. Smolej izrazil mi- še Vorančevo rojstno hišo, nje- Pestotnikova napiše učbenike za • • Z. 'l aroZ.,erun organl' Koroškem, Tržaškem in Gori- sel, da je napočil čas. da znova govo domačijo, kjer je po vojni vse štiri razrede osnovnih šol ali hali tr/nirTotrT™6 ■ Zfr!? nax’ škem. Ne le da so bila njihova odkrijemo etične in estetske ustvarjal; ob tem so se seznanili pa. PrPf®sor Grad. Obema pa bi ,°nP'!‘U 6 a ;1f' poročila dokaj zgovorna in objek- vrednote v najboljših Meškovih s pokrajino, ki jo srečujemo v priporočila, da prideta za štiri - iivii«niam W0riai«»* tivna, pač pa se je ob tem po- delih. Franc Jakopin, je ob oblet- njegov; prozi, ogledali so si nje- lej* na ošpovno šolo in svoje ' " • t ’ rtbiiki tBhnič kazala iskreha in naravna nuja. nic; Vatroslava Oblaka prikazal govo sobo z razstavljenimi roko- učbenike preizkusita v praksi, pri " n . ali nraksp v PosnrJ da tovrstne stike še nadalje go- pomembno jezikoslovno in lite- piši in podobnim gradivom, po- naših pogojih seveda! darskih organizacijah Vsakokrat" jimo, prisluhnemo njihovi prob- ramoteoretičpo delo moža, ki je sebno pa je pritegnila pripoved Mimogrede naj pripomnim še na fluorografska akcija ali bese- lematiki in potrebam; še nadalje za tisti čas presenetil s svojimi vdove. Potlej so bilj slavisti go- to, da me moti slikovni material žiranje naj bi odjeknila tudi v naj b; obveljala prajesa, da bi za- modernimi znanstvenimi koncepti stje ravenske študijske knjižnice, v novem učbeniku. Pri lekcijah, rednem šolskem delu zdravniški mejski slovenski šolniki gostovali ter se tako oddolžil spominu ve- dan pa se je zaključil s tovari- ki obravnavajo Ameriko, se bo- pregledi šolske mladine naj bi na slavističnih zborovanjih. likega slavista. Dr. Bratko Kreft škim večerom. Zasluge za vzorno hotijo slike Londona, pri lekcijah, postali več kot samo formalnost Prvega dne je zasedal plenum, se je posvetil Kopitarju in Vuku urejeno študijsko knjižnico gredo ki obravnavajo Anglijo, pa se ki jo ie doslej deležno nekako 40 v večernih urah pa je dr. Fran Karadžiču ter orisal po človeški dr- Franu Sušniku kot organjza- dvigajo nebotičniki v New Yor- odstotkov naših šolarjev Sušnik s toplo esejistično besedo lat kot vzajemnem delu obe wi!ulturiliku ,ter/av.enski1p? ku" 4j! Jf tega ne b* dal° Boj proti tuberkulozi ie priza- orisal delež koroških Slovencev w občinskim možem, ki imajo tako zamenjati? devanie za zdrav« živiilrii i« v slovenski kulturi in literaturi t b slavistike v Slovenili in p07ebe? Za tak0 izobraže" Naj zaključim s Prešernovim; prizadevanje za zdravstveno-kul- od najstarejših časov do sodob- ®teber slavistike v Sloveniji in vaino žarišče, kar je lahko za »Kdaj vremena bodo Kranjcem turnega človeka ki je edini no- nosti ter živo prikazal velik delež, SrbUi- Stane Suhadolnik je po- vzgled marsikje drugod v Slo- se zjasnila?« V pogledu učbenikov rok, da bodo izpolnjena naša «0- venlJl! . _ aeve&N spodarska. politična in kulturna j, ’• G- Nevenka Kaiser prizadevanja. D. F živo prikazal velik delež, ki ga je prispevala Koroška V ročal o delu pri Slovarju slo-domačem kulturnem razvoju. venskega jezika, navajajoč prln- • • >X< -i -g -g TROJE TEHTNIH IZVIRNIH DEL Slavisti na Češkoslovaškem letošnja KNJIŽNA ZBIRKA Avgusta. Strokovna ekskurzija V zelenje odet hrib Slovin nu- Pot vodi v Trnavo. Pokrajina slavistov v ČSSR. Nekaj impre- di pogled na panoramo Bratisla- je proti jugu ravninska in prehaja sij z devetdnevnega popotovanja, ve. Tu so po drugi svetovni vojni v pusto, šele dosti pozneje vzvalo-Potopisni zapisi brez večjih pre- postavili spomenik sovjetskim vi. Urejanje vtisov, premišljeva-tenzij, strokovnejšo besedo obeta osvoboditeljem. Ogromna ploščad nje, a že se je treba ustaviti. Jezik in slovstvo. Slavistično dru- se zaokroži v zanosen spomenik Trnava — nekdanje kulturno sre-štvo je zbralo slaviste iz vseh zmage, ki se pne visoko v nebo dišče Slovaške, tu je bila ustano- SLOVENSKE MATICE _ ------------- „ ---------------------- . ...— —^ —„ ——v knjižni zbirki Slovenske nuditi le zavest o nespametnosti Ijenjepisih, genezi del lahko oprl koncev Slovenije. Kot stnokovnja- iz psevdoklasično zasnovane arhi- vljena slovaška univerza 1635. (Po TOatjce za let0 19g4 so izgle tri Ustnega početja — pavlihovstvo. na že opravljena raziskovalna ka je povabilo s seboj univ. prof. tekture. Z avtobusom na grad. tedanji navadi filozofska in teo- zanimive imjjge- juja Kozaka Tako s svojo zanimivo vsebino dela. je ravno stilistične preiskk. Viktorja Smoleja, profesorja slo- Starina iz XIII. stoletja, večkrat loška fakulteta). V to univerzo pavlihova kronika Jože Mahniča ta sveže naslikan iskren roman ve večji del moral opraviti sam. veščine, ki je študiral na Češko- dozidan, prezidan, nazadnje v so se vpisovali tudi Slovenci, med Zgodovina slovenskega slovstva V pritegne bralca, da še dolgo raz- Razveseljivo je, da je knjiga, ki slovaškem, zato je bilo njegovo maniri zgodnjega baroka. Za Na- drugimi Kobav iz Cerknice. Tu _ obdobie modeme in Marijana mišlja o njem obravnava obdobje oblikovne do- vodenje ekskurzije ter strokovno poleonovih vtojna požgan, sedaj so zbrali bogato knjižnico., ki je Zadnik ia Znamenia na Sloven- Kot Pavlihova kronika naredi vršenosti, tudi sama spisana v tssr™ “ ^do- Ersssr sš ss "S sssčsrln To je bila prva povojna stro- val na Prostem- 36 Na' Moravskem se v valoviti Kozak umetniško oživlja isto raz- vine slovenskega slovstva ugaja Medtem ko je Mahnič anali- kovna ekskurzija slavistov na Potlej po mestu. Med starimi nrtkraHr.. ar>TrWi in d-obje od začetka našega stoletja zaracJi avtorjeve čvrste naslonje- ziral naš najvišji estetski vzpon, Češkoslovaško, prva večja eks- in novimi zgradbami tudi starine nfSia Državni nn^Pdfva do konca prve svetovne vojne, nosti na stvarna dejstva in dov- pa se je Zadnikar s knjigo Zna- kur zija v zamejstvo. O možnostih gotike, renesanse in baroka; zla- . di ., ra_jnnalnn obdp!,no ln kot ga z vidika slovstvene zgo- zetnosti za lepoto obravnavanih menja na Slovenskem lotil neko-strokovnega izpopolnjevanja te sti srednjega. Vrvež ljudi, ki hite «tminimi narki riaieio dovine analizira Mahnič, medtem književnih del. Metodološko se liko skromnejše lepote ljudskih vmte ni treba posebej spregovo- po ulicah ali so zbrani na trgu, skrbne ^rhFtekture Na znamenj' 2 vso znanStven° na' nti za te reportažne zapise naj je skorajda v opreki z našo kon- željo fotoamaterjev sta se avto- bo dovolj dejstvo, da je vsak sla- centracijo v zgodovinsko pretek- busa ustaviia sredi umirjene po- vist lahko ze o dosti pridobil tako lo$t. Pa vendar je iz take zgodo- krajine Smešno tekanje in pri- na splcšnokultumem področju kot vinske gmote zrasla sedanjost. Tu tiskanje na aparate, groteskna na ožjem strokovnem. (Vezi ceš- .1 e v XVIII. stoletju Matej Funtik doba človeka xx_ stoietja, ki kih, slovaških m slovenskeh knji- Bel tiskal pm slovaški časopis mma časa, da bi umirjeno užival ževmkov za časa romantike, med Nova Posomensia, tu so delovali le bo pokraiine _ no nas je obema vojnama ipd.) Mimo nove- patrioti Bernolah, Bajza, Stur in ^ prtganjal Sa: gradiva in neposrednih vtisov drugi, sem so prihajali gostovat Brn siavn'' Moravske te je ponudila priložnost za ko- Mozart. Haydn, Schubert, Bartok. in dLg; največje v državi Pre-tekturo sedanjih pogledov na ne- Dosti knjigarn je v mestu, knjige ko 300 000 prebivaicev močno raz »‘ere probleme (npr. razstava sp tiskane v visoki nakladi, ven- vita industrija - težka industrija. Velika Morava), k čemur so pri- dar dobro knjigo kaj hitro pro- avtomobiii, orožje - tudi medna-Pomogle najnovejše ugotovitve dajo; cene so pac zares dostopne. rodn,0 trgovsko središče, znano po Učenjakov. Seveda pa je precej pretirano, velesejmih. A tudi važno kui- Dva avtobusa razpoloženih lju- ^ar •‘|e„5a^s^!.in^'05tian® tlimo žarišče. Tu je bil doma bodi. Na meji Pokrajina Slovenije J® vsaka tretja trgovina knji- tami^ Mendel, tu je živel samo- in' Avstrije je še dolgo čudovito §arna- R®s Pa..)e> da ljudje dosti rasli skladatelj Leoš Janaček, enaka. Nekdo pripomni. Češ iz k®r°* knRga 3™ je postala po- Nekje iz okolice je bil doma Lin-letala nihče ne bi razbral meje. eD ' hartov oče. Starinsko se preple- Ikidi drugod ne. Kratek postanek V starem delu Bratislave je ta z novejšim. Nad mestom grad ha Semmeringu. Zdravilišče in gotovo najbolj imerjitna starina Spilberg, trdndava stare Avstrije, letovišče je odeto v gosto zelenje Stard radrtica — mestna hiša — Neljub spomin že od nekdaj. Je-iglavcev Še najbolj simpatično in pred njo Rolandova Kašha — de preteklosti so ostale ječe za ; le blizu’ cestišča, kjer je čutiti vodnjak — mojstrovina Ondreja deške rodoljube in naprednjake Utrip živopisanega prometa. Ho- Luttingerja iz leta 1572. Mestna zg, časa nacistične strahovlade, tsteke in zdraviliške stavbe kljub hiša pa je od XIV. do XVIII. sto- Nekdaj _ italijanski karbonarji, z Senilnosti delujejo polpreteklo letja preživljala vso pezo modnih njimi Silvio, Pellico, poljski revo-iflilivriraino. Po mimobežnem sre- ih slogovnih sprememb, v današ- lucionarji in mnogi drugi, ki jim je bila svoboda blizu. Med II. svetovno vojno so nacisti obnovili stare ječe, uredili mučilnice, pripravili plinsko celico, a je konec vojne dokončal okupatorjeva grozodejstva. Mračni, vlažni prostori; tisti kletni — teh je največ — brez vsake svetlobe. Parada smrti, parada bestialnosti, nenehen spremljevalec tiranije. Težko vzdušje leže na vse. V gornjih prostorih pa je muzej revolucije, a si ga nismo utegnili ogledati. Med zgradbami, ki vsakogar pritegnejo, če obišče Brno, je stara radnica — magistrat. Potlej, ko je Brno dobilo mestne pravice (1. 1234.), je staro poslopje zgorelo, novo pa je od 1341. dalje doživljalo spremembe. V stavbi se odražajo različni slogovni elementi, toda pogled na veličastno zgradbo sprejema celoto kot nekaj znamenj, tančnostjo je klasificiral znamenja po načinu gradnje in slogovnih značilnostih. Primerjal jih je tudi z znamenji v ostalih evropskih deželah in raziskoval vzroke in čas njihovega nastanka. Posebna pozornost je tudi posvečena geografski razširjenosti znamenj in njihovi skladnosti z licem pokrajine. Slovenci nimamo katedral kot drugi močnejši narodi, vendar preprosta ljudska znamenja nič manj ne pričajo o umetniškem hotenju naših prednikov. Prav je, da se zavemo njihove vrednosti ravno v tem času, ko jih je zob časa že načel in jih nespametna prenapetost ponekod uničuje. Knjiga nam razen vsebinskega bogastva nudi tudi izredno likovno bogastvo, saj so v njej fotografije kar 165 najlepših znamenj iz vseh predelov Slovenije. Slovenska matica je s svojci letošnjo zbirko res dostojno izpolnila svoje poslanstvo. Pred nami so tri knjige, ki se odlikujejo po umetniški moči, znanstveni resnosti in topli ljubezni do domače zgodovinske in kulturne problematike. Nekaj žlahtnega je v teh knjigah in zaslužijo, da jih prebere vsak slovenski izobraženec. F. Žagar / ‘"'//“'t/sU'/. S /h -//,/ /» Igor Pleško — »V parku«, 1964, tuš kodil pod stropom obokovk V §rafske Proze- v niem najdemo ustaljenega načina, to je razpo- zpss&ssr&sz |em jega drobnomescanskega okolja nohten in naraven, vendar je V kapucinskem samostanu lah- in ?a hkrati že prerasel, in Celico, Mahničeva razvrstitev pregled-ko doživi človek dane macabre v kateri te obnovil svoja raz- nejsa in uporabnejša. Z oznako Mumija barona Trenka, mumije naišljanja iz časa, ko je po sa- obdobje modeme je pisec zajel mestnih očetov, mumije kapuci- rajevskem atentatu sedel mesec več, kot bi z oznako modema, nov. V kletnih, suhih prostorih dni v ljubljanskih zaporih. V saj je tako lahko v to obdobje hranijo na zraku mumificirane Pavlihovi kroniki je šel pisatelj vključil poleg sloveče četvorice ostaline. Brez balzamiranja. Cud- še korak dalje, izpovedal je roj- modemih Ketteja, Murna, Can-no žive fiziognomije mrtvecev, stvo svojih nazorov, svoje izkuš- kar ja in Zupančiča tudi njihove Dane macabre brez Holbeinovih nje in preizkušnje, vse tisto, kar učence (Jerajeva, Golar), domin-lesorezov. „ obleži v človeku in usmerja tudi svetovce (Finžgar, Meško) in Svetloba dneva in vrvež ulice njegova prihodnja ravnanja in drugi rod naturalistov (Kvedrova, poživi. Moravski museum — dom presojanja. Milčinski, Kraigher). Literarno umetnosti. Bogata galerija češko- Za razliko od nekaterih dru- dogajanje je v vsej polnosti očr-slovaške modeme umetnosti. Mi- gih del se pisatelj tu ne izpove- tal tudi s tem, da je poleg pri-mogrede pride na misel, da so duje v prvi osebi, ampak skozi memega poudarka vrhunskim bili naši impresionisti na Morav- doživetja, študenta Javorja, mla- stvaritvam vedno našel toplo beškem. 1924. se je Jama udeležil dostnika s pisateljskimi načrti, sedo tudi za povprečne avtorje, razstave slov. umetnosti v Hodb- političnega zanesenjaka in sa- Zanemaril tudi ni zvez slovenske ninu, Jakopič je 1904 nadaljeval njača, razočaranega rezervnega moderne z evropsko moderno in šolanje v Pragi v Hjmaisovi šoli. častnika v jarkih ruske in ita- s sočasnimi likovnimi, glasbenimi Zavidljiv prerez skozi češkoslo- Ijjanske fronte, a končno prefri- in literarnozgodovinskimi struja-vaško Ukovno pot od impresioniz- ganca, ki se z diagnozo o dedni mi. ma in realizma dp abstraktne, obremenjenosti izmaže iz voja- Modema-je obdobje dokonč-Upadljivo je, kako vzporedno, ščine in reši pred nesmiselno nega propada diletantizmi, rav-lahko rečemo sočasno, je potekal smrtjo za cilje cesarsko kraljeve riotežja med nadarjenostjo in Jteaju z Dunajem kmalu meja. nji podobi pa imenitno združuje razcvet njihove likovne umetno- politike. Čas v začetku našega umetniškimi ambicijami, iskanje Obmejne formalnosti so še kar prvine gotike, renesanse in ba- fti v primerjavi z razvojem zg- stoletja se je v marsičem ločil čim bolj originalne' vsebine in fhtro ureiene. prav kmalu za češ- roka Primasova palača ie pre- hodnoevropskih struj. Moderni pd današnjega; čar literature še fascinantnih oblik. Mahnič je s »i -1'1— ‘ ......................... sti- mar-jo pri Bratislava — Rolandov spomenik in stara radnica (mestna hiša) mtro urejene, prav kmalu za češ- roka. Primasova palača je pre- hodnoevropskih struj. Modemi od današnjega; čar literature še fascinantnih oblik. Mahnič ^oslovaško mejo se prikaže glav- urejena v Mestno galerijo, posebej del slikarstva je bil poleg srednje- 0iSO zasenčili tehnični dosežki, tankočutnimi in nadrobnimi n° mesto Slovaške, Bratislava. pa so ohranili dvorano, kjer je veških anonimnih mojstrov naj- revolucionarnost je ostajala brez lističnimi analizami razkril i fesi S»"8 pSo i •S. «J2Jf "itah "»°*** !*“ »«PriW»vU,„e in t,- polz.veto Mil. Medtan ko » Jonavo Mesto, ki je pred dobri- Napoleon dobil Istro Dalmacijo, mi desetimi leti štelo nekai več kar 16 sluzilo za ozemljesko osno-kot vo “ Birijo. Galerijski prostori kar 2fin nnn Ttf^ienoct 50 smotrno urejeni brez prena- pSovS ie n^redff sX ve danosti, ki bi utrujala. Sest an-te ostala v hotelu redki pa 8leških gobelinov, starih več kot s°si hoteh oetedab tečernopod^ 300 !et' Prikazuje antično bajko ^ meste Po Skromno6 ra zs vet ie- ° ljubezni Here in Leandra- °-»a uhcah ie vadite pot do centra in kipi zajemajo svetovne in ne-Tu je bUo ^dnrt h nekaVkFavarn kai domače umetnosti od XVI. do ^god na zapteaio Tokate ž?ob XIX- stoletja- Med slikami' s ka' ll Uri. Nočne živahnosti, kot jo Treba feo ^TmenTa ne poznate" Go" ^ečka z opico«, »Oznanjenj!! tovr, oa Hnetena nodoha Pa0,a Veroneseja, Jana Steena BTtisiaVe sHkovita Oh komen *v šoli« ter Guercina, Heemske-^Tu TldnhTo mlsto nmTTa"' roka, Františka Palka. Gotovo pa Jenske in kulturne dimenrije' bi.v Slovaškem muzeju našli pre-t0HV tako družbene. Bojda je bila Gej več s^karskih del domačinov, jjj” naselbina žte pred 4000 leti, Med mnogimi spomeniki arhi-Kelt- ^00 leti pa so gospodovali tekture velja omeniti cerkev sv. stan ’ zatem Bimljani. Potlej po- Martina s kipom znamenitega ne Bratislava stičnica razno- bratislavskega kiparja G. Rafaela teju^h zgodvinskih dogajanj in Donnerja. Ozke ulice starega me-tees+,r’ zkisti od 129L, ko i^obi sta, vmes nekoliko živčno foto-Uste0 rnestne pravice. Tu je bila grafiranje. Odpre se pogled na Qeat}ovljena prva univerza na Michalsko brano — nekdaj mest-em l46?.). Za Marije Te- na vrata — a že je treba zaviti v najvažnejše središče na tem univerzitetno knjižnico, ki " '~ (Konec prihodnjič) ko so kot odgovor nanjo mogli je pri socioloških dejstvih, živ- Nove knjige Marija Vogrič — »Ljudje bodo ostali«. Pri založbi Lipa je izšel knjižni prvenec Marije Vogrič »Ljudje bodo ostali«, leposlovni zapis iz cerkljanskega hribovja, dogajanje pa je osredotočeno v čas NOB. Tu odkriva vaško življenje in preproste ljudi, ki jih je zajela vojna vihra in jih vila v preizkušnjah. Vogričeva ne govori toliko o borcih, kot o kolektivu kmečkih ljudi ip njihovi predanosti skupni usodi in veri v lepšo prihodnost. Usodo posameznikov vnanje prepleta v urejeno celoto, skladno s situacijami. Delo ni roman v čisti obliki, pripovedni elementi prevladujejo, gotovo pa pogrešamo večjo psihološko poglobljenost. Z večjo izdelanostjo bi pripovedno delo pridobilo na kakovosti. Bernhard in Michael Grzi-mek — »Serengeti ne sme umreti«. Cankarjeva založba je natisnila knjigo, ki bi ji vsebino bolj opredelili s podnaslovom »367.000 živali išče svojo državo«. Širina afriškega kontinenta je tisto področje, ki ga je Grzi-mek s svojim zebrastim letalom prepotoval, da je ugotovil bolj žalostno stanje afriške favne: brezskrbnost oblasti (pogosto brezobzirno lovsko izkoriščanje kolonizatorjev) ni v prid živalskemu svetu, zlasti tistim vrstam ne, ki ginevajo in so že danes redkost. Grzimekovo simpatično pisanje ni le mikaven potopis, ki nevsiljiv© zainteresira za takšno problematiko; v enaki meri je tudi klic k razumnosti, ki bo človeštvu v prid. če bodo odgovorni znali zaščititi vse bogastvo in lepoto živalskega sveta. Knjigp je iz nemščine prevedel Tone Glavan, fotografski posnetki pa ilustrirajo zapise. Grzimekovo požrtvovalno delo ie ostalo nedokončano, s svojim letalom se je ponesrečil, toda knjiga ostaja celovita. Priljubila se bo zlasti odraščajoči mladini. *lovašiei so jo zlasti od romantike Slovaki dobili 1919. Med redkimi eno izmed mnogih mest knjigami hranijo tudi Dalmatino- ma narodnega gibanja. vo »Biblijo«. PEDAGOŠKI INSTITUT NA DUNAJU obravnavana v okviru programov rednih . .......- . T ; . . izobraževalne dejavnosti peda- tečajev. Inštitut organizira tudi pre- skrbi za usposabljanje in izpopolnieva- kot npr. leksikone, Slovarje, zemljevide goškega inštituta so usmerjene tako. davanja znanih pedagogov iz tujine, nje “Učiteljev dunajskih šol, je po drugi idr., pa tudi domačo in tujo periodiko, da s predavanji, seminarji in drugimi Inštitut organizira vsako leto (n? svetli vqjni zelo razširil svojo dejav- V ofcvrfu inštituta imajo službo oblikami dela oblikujejo učiteljevo pomlad) »pedagoški teden«. Namen te nost. Ukvarja se z raziskovalnim de- so skifa psihologov za učence obvezne osebnost in da ga čim bolj usposobijo prireditve je/ da da učiteljem pregled lom za napredek pedagoške tebnje in sole ter psihološko svetovalnico za za poklic. Inštitut, ki je tesno povezan dela dunajskih šol da jim nudi mož-prakse ter z izobraževalnimi dejavnost- učence srednjih šol, ki so v tej usta- z izobraževalnimi ustanovami, je sproti nost, da se seznanijo z izkustvi in remi, kar pomeni da usposablja in iz- npyi. Obe službi sta obenem laborato seznanjen s potrebami učiteljev, z zultati raziskovanj znanih pedagogov in popoljnjuje učitelj® U vse vrste šol. njft za proučevanj mentalnega in njihovimi željami in problemi — vse psihologov. Statistični podatki kažejo, inštitut’ organizira tudi tečaje za pri- duševnega razvoja otrok in mladine, to pa upoštevajo ob sestavljanju pro- da obiskuje tečaje pedagoškega inštituta učiteljev na ^rokovne izpite, Jf^šnjc teh institucij posredujejo uči- grama del*. Predavanj in seminarjev tretjina učiteljev obveznih šol na Du-pred4yanja za izopoJnjevanje učiteljev teljem m vplivam z njimi na njihovo ne organizirajo po trdni shemi, temveč naju. Ce upoštevamo še razne druge srednjih iol itd. — poleg tečajev in nadaljnje izpopolnjevanje. Službi imata jih prilagajajo pogojem in potrebam oblike dela. ima stike s to ustano™ ^N tudi cikluse predavanj z raznih po- lu,“' P°s.ehne prostore za testiranje učiteljev. več kot polovica učiteljev vseh vrst iol. dročij pedagoških znanosti m posamez- učencev in sta opremljeni z vsemi mo- V programih se - poleg teoretičnega Pedagoški inštitut pomaga učiteljem na predavanja o aktualnih temah. Prt- dermmi napravami za opazovanje. pouka-vse bolj uveljavljajo seminarji tako, da daje strokovnim aktivom os- rejajo tudi obiske ustanov in pedagoške v enem nadstropju je šest prosto- m vaje, od slušateljev pa pričakujejo, novnih šol na voljo svoje prostore za tedne. _ rov za piouk prirodoslovnih znanosti, da bodo čimveč Izmenjavali med seboj njihove sestanke, lahko pa uporablja- Inštitut je moderno urejen: v njem za fiziko b.ologjjo in ke- svoje izkušnje iz prakse. jo tudi razne naprave, ki so v inštitu- so dvorane za predavania, posebni pro- ™JJ$Jrna naprave za demonstracije teh Dunajski pedagoški inštitut je prt- tu. Inštitut si obeta od takšneea sode-r-SrLff “c?1,1)?!!?1 v?le’. ipd. Pf Pol'g rte P4 je laboratorij vezan z eno nižjo in eno višjo osnovno lovanja velik napredek v izpopolnjeva- Centralna knjižnica, ki ima nad 150.000 za eksperimente iz fizike in biologije, šolo. Velik del programa predavanj nju učiteljev. fuji«. 3® sestavni del pedagoškega in- u,reien tako- kak°r bi moral biti je posvečen tehničnim vprašanjem uči- Ni dvoma, da je v sodobni pedagoški c uA' . e cna n?iv??)*b dunajskih ureI*D laboratorij v osnovni šoli. tčljskega poklica in je namenjen nepo- znanosti raziskovalno delo temeljnega knjižnic ter ena največjih strokovnih £a strokovno usposabljanje in izpo- sredno praksi. Sodobna psihologija ima pomena za nadaljnji razvoj šolstva in knjižnic v Evropi. Knjige so spravlje- po rojevanje učiteljev so urejene štiri posebno mesto v programu. za organizacijo šol, pa tudi za teorijo ne v šestih nadstropjih v devetih pro- delavnice ter soba za šivanje, poleg tega Poleg tečajev za redne slušatelje izobraževanja. Pedagoški inštitut skuša at?, ’vV katenb I« vei kot SOOOm P» s° še posebne dvorane za risanje prirejajo v tem inštitutu tudi kratke povečati tudi to dejavnost, ki se nek- jeklenih polic. Prostonso tolikšni, da in telovadbo. V institutu je med dru- tečaje, cikluse predavanj, ki so posvc- daj ni mogla dovolj razviti zaradi po- lahko sprejemejo 2qD.006 knjig. Poleg gim še šest prostorov za znanstveno- čtni posebnim vprašanjem, ki niso manjkanja prostorov ih sredstev. - . Razpisi delovnih mest V*gojj)o varstvena ustanova Otroški vrtec in Jasli na Golniku razpisuje prosto delovno mesto VZGOJITELJICE za delo v navedeni ustanovi. Pogoj: ustrezna vzgojiteljska šola, osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Hrana in samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na navedeni naslov. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osnovna šola Preserje hzpisuje prostg delovna mesta: — učitelj za razredni pouk (U) — učitelj za razredni pouk (C) na podružnični šoli Rakitna; (družinsko stanovanje) — učitelj za telesno vzgojo (PIJ) — učitelj za matematiko in fiziko (PU, P) Na razpis se lahko javijo tudi honorarni učitelji oziroma upokojenci. Merturcmti novomeškega učiteljišča Maturanti učiteljišča v Novem mestu (1 1953/541 imajo zabavni večer V Novem mestu 10. oktobra 1964. Javite svojo udeležbo in priložite dopisnico z naslovom na naslov: Veljko Troha, profesor. Učiteljišče Novo mesto. 14 milijonov slepih na svetu V začetku avgusta je zasedala v New Yorku splošna skupščina svetovne organizacije za socialno zaščito slepih. Na zasedanju so sodelovali predstavniki številnih držav in organizacij. Slovesna otvoritev konference je bila v poslopju OZN, ki je tudi prevzela pokroviteljstvo. Na zasedanju so obravnavali vrsto važnih problemov, kot šolnje slepih,. njihova rehabilitacija in nadaljnje izpopolnjevanje in usposabljanje ter varstvo slepih. Direktor svetovne organizacije slepih John Wilson je v svojem referatu navedel, da je danes na vsem svetu okrog 14. milijonov slepih. Poudaril je, da njihovo število iz raznih vrokov stalno narašča tako zaradi nalezljivih bolezni kakor tudi zaradi povečane nevarnosti za človeški vid v moderni dobi. Wilsoti je tudi dejal, naj bi reševali probleme slepih na svetu s kolektivnimi akcijami. S. S. »PROSVETNI DELAVEC« List Izdaja republiški odbor SLjdt kata delavcev družbenib dejavnosti Slovenije — Izhaja Štirinajstdnevno med Šolskim letom — Urejuj-uredniSk* odbor Odgovorni urednik Urago Mam — Našlo' uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva S, teleton 33-722 Int 363 - Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1, telefon 22-284 — Postni predal 355-VH — Letna naročnina 600 din, za Sole In ustanove 1200 din — St. tek računa 600-14/608-16 - Tiska CZP -Ljudska pravica* PODJETJE SLOVENIJALES OPREMLJA SOLE. VELIKA IZBIRA SERIJSKEGA POHIŠTVA IN PO NAČRTIH LASTNEGA PROJEKTIVNEGA BIROJA IZDELANA INDIVIDUALNA OPREMA, KI JO PODJETJE NUDI, JE ZAGOTOVILO, DA BO SOLA, KI JO OPREMLJA SLOVENIJALES, OPREMLJENA "S SODOBNIM IN KVALITETNIM POHIŠTVOM. VSE INFORMACIJE DOBITE V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 4. ♦ ........ ♦ j Zbirka { »PLANET« ♦ ♦---------------------------- 4 v roke slehernega prosvetnega delavca, | na polico vsake šolske knjižnice! 4 Za tretjo serijo knjižne zbirke »Planet« je Cankarjeva za-j ložba pripravila pet mikavnih knjig, od tega kar tri izvirna dela. Knjige bodo z razumljivo besedo spregovorile o stva-T reh, ki so nam blizu in bi radi o njih zvedeli kaj več. Po T novih knjigah bodo predvsem radi segali prosvetni delavci, ^ dijaki, študentje in sploh mladina. Nove knjige bo morala A vsekakor naročiti vsaka šola in ljudska knjižnica. t V TRETJI SERIJI ZBIRKE »PLANET« BODO IZŠLE TELE 'J KNJIGE: 'A IAN M. L. HUNTER: !4 Zmote in resnica o spominu 4 te* BORUT ŽENER: Akvarij DR. VLADIMIR RIBARIČ: Zemlja se je stresla DR. MIHA LIKAR: Skriti prijatelji človeka JELENA SAP ARIN A: Kibernetika v našem telesu Vseh pet knjig okusne vezave in opreme bo obsegalo okrog 1500 strani. Naročnina na celotno zbirko znaša 7500 dinarjev in je plačljiva v desetih mesečnih obrokih po 750 dinarjev, v prosti prodaji bodo knjige dražje. PRVI DVE KNJIGI (ZMOTE IN RESNICA O SPOMINU, AKVARIJ) STA ZE IZŠLI IN JU PREJMEJO NAROČNIKI TAKOJ PO NAROČILU. Naročila za zbirko sprejemajo vse knjigarne in CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA, KOPITARJEVA 211 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 1 4 4 4 4 4 4 4 i 4 4 4 4 4 t ♦ : t 4 4 t I S® ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 sporoča delno spremembo programa. V šolskem letu 1964/65 bodo izšle v zbirki ZLATA PTICA • RUSKE PRAVLJICE I. • RUSKE PRAVLJICE II. • STO BELOKRANJSKIH PRAVLJIC (namesto napovedanih Ukrajinskih) - • SIPTARSKE PRAVLJICE Ponovno opozarjamo na obvestilo, ki smo gh poslali vsem šolskim upraviteljstvom in poverjenikom mladinskega tiska na šolah za knjižnico Drage Tarmanove: • NOVICE IZ NARAVE Založba Mladinska knjiga, Uredništvo Cicibana, je prejela naslednje priporočilo: »Uredništvo ,Cicibana1 bo v posebni knjižici izdalo delo Drage Tarmanove .Novice iz narave1 z barvnimi ilustracijami Iveta Šubica. .Priporočamo vsem vodstvom šol,-da naroče knjižico,, ker bp koristen pripomoček. pri predmetu spoznavanja narave in družbe. ,' Republiški sekretariat za šolstvo.« Naročniki rednih knjižnih zbirk, ki prinašajo obvezno šolsko čtivo, bodo prejeli: V zbirki ČEBELICA: • TRIJE MEDVEDI Ruska pravljica. Prevedel Pavel Golia, z ilustracijami Rože Piščkiec. V zbirki SINJI GALEB: • MALI PRINC Stota knjiga zbirke. Napisal in ilustriral Antodne de Saint Exypery, iz francoščine prevedel Ivan Minatti. V zbirki KONDOR: • POEZIJE Simon Gregorčič. Uredil Blaž Tomaževič Izšla je že prva knjiga zbirke GLOBUS: • ZA SONCEM Alain Gerbault v prevodu Vladimirja Nagliča. Knjiga ima okrog 260, strani, tiskana je v formatu 14 X 20 cm, kartonirana s plastificiranim oviticorn. Opremljena je. z mnogimi slikami iz krajev, ki jih je pisatelj sam .obiskal. - i « : ; • i « » e : ! • ! s t « « <4 Državna založba Slovenije opozarja na najnovejše izdaje pedagoških knjig: • Zdravko Omerza: NAGLUŠNI OTROK broš 480 din | Navodila za starše in vzgojitelje, kako ravnati z na- | glušnimi otroki. | • dr. Mihajlo Rostohar: OSNOVE OBČE PSIHOLOGIJE i kart. 3000 din | Življenjsko delo znanega slovenskega psihologa, po- j trebno vsem vzgojiteljem. . j • Faletov-Oberlintner: SKUPINSKI POUK V NAŠI CC- f NI PRAKSI kart. 1100 din | Knjiga podaja poleg teoretičnih ugotovitev tudi prak- | tična navodila za boljše, zanimivejše in aktivnejše j šolsko delo. | • IZBRANA POGLAVJA IZ PEDAGOGIKE I kart. 1900 din I Skupina slovenskih pedagogov je obdelala v knjigi I temeljna poglavja iz pedagogike. Ker Slovenci nimamo | samostojnega učbenika za pedagogiko, bo knjiga iz- X vrstno nadomestilo zanj, saj obravnava skoraj vsa | vprašanja, ki jih vsebujejo urejeni pedagoški učbeniki. | V kratkem izidejo še naslednja pedagoška dela: | • Josip Demarin: POUK ZGODOVINE V OSNOVNI SOLI j • Dr. Leon Žlebnik: OBČA ZGODOVINA PEDAGOGIKE j • Dr. Vlado Schmidt: ZGODOVINA ŠOLSTVA IN PE- f DAGOGIKE NA SLOVENSKEM — II. del j • Velimir Batič: SKUPNOSTI UČENCEV j Knjige dobite v vseh knjigarnah v Sloveniji/Naročila spre- | jema tudi uprava X Državne založbe Slovenije j LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 Mladinska • • revi|a Kurirček prinaša na svojih straneh prispevke partizanskih književnikov med vojno, s posebnim ozirom na revolucionarno pot naših narodov in udeležbo mladine v NOB. je poleg prijetnega branja tudi pomemben vzgojni pripomoček, zato priporočamo pedagogom osnovnih šol, da ga masovno razširijo med učence. Osnovnošolskim učencem priporočamo tudi knjižice ki bodo izšle v Kajuhovi, Kurirčkovi in Likovni knjižnici. V zbirkah Viharni časi in Dokazi je izšlo pri zavodu »BOREC« nad 80 knjižnih del, primernih za pionirske in šolske knjižnice. ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA JE TU! Pri Kemoservis-Fotomaterialu LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 2 UVOZ - IZVOZ IN NOTRANJA TRGO-' VINA Z LABORATORIJSKIM IN FOTOGRAFSKIM BLAGOM NA DEBELO IN DROBNO si lahko nabavite učne pripomočke za pouk fizike in kemije domače proizvodnje in iz uvoza. V L A G A J TE P R I Komunalni banki Ljubljana in njenih poslovnih enotah V LJUBLJANI: — Šubičeva 2 — Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova 3 — Bežigrad, Titova 55 — Moste, Vide Pregarčeve št. 8 — Šiška, Celovška 99 — Vič, Tržaška 36 IZVEN LJUBLJANE: — Domžale, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Vrhnika in Zagorje Vaši prihranki bodo varno naloženi, vlagatelji so zavarovani za nezgodno invalidnost in nezgodno smrt. Posebne ugodnosti boste dosegli, če boste vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in jih vezali na odpovedni rok nad eno leto. Take vloge se obrestujejo po višji obrestni meri, razen tega pa so vključene v občasna nagradna žrebanja.