V Ooricj dn<6 IO. fehrani’ja'lSQO, Številka S. ..Primorski List" izhaja vsaki io., in 80,, dan v mesecu. Cena za oelo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tatakaruah: Nunske ulice in Šolsko ulice po 5 nov. -I. I I goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vsa *a vero, dom, cesarja I Uredništvo in upravnici mu je v Gorici, Nuaeke ulice it. to. — Nofran-kovaua pisma se ue sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništte sprejema oglase in naznanila po pogodbi. I Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista". Tiska: Hilarijanska tiskarna. Jud Hildi gnil Frrn Coronni-ja ? Že delj časa gre govorica, da naslednik Njega Prevzvišenosti groia Franca Coroninija v deželnem zboru bo Jezični dohtar", namreč jud Graziadio Luzzalto, odvetnik v Gorici. Vodstvo italijanskih politikov sicer ni še izreklo zadnje besede Vtegne se torej še premisliti in izbrati ljudstvu drugega kandidata. Toda nam se ne gre zdaj za to, kajse bo slučajno /godilo dne .27. t. m., nam se gre za javno mnenje, katero zdaj vlada v italijanskem taboru/ To občno javno mnenje je judu zelo prijazno. Dokazov imamo dovolj. Jud je tajnik (torej duša) vodilnega političnega društva Unionu in desna roka vsemogočnega deželnega glavarja dr. Pajer-ja; jud je skoraj edina bistra glava v našem starešinstvu in narekovalec modrih mislij našemu malo nadarjenemu županu dr. I Veuuti-ju; jud je zastopnik mesta, kjer koli je treba braniti pravico in čast njegove latinske kulture; jud ima glavno besedo v šolskem svetu, jud veleva v Ginnastica, v gledišču, v bolnišnici i. t. d. Judje vstvarjajo dnevno italijansko politiko, ker oni pišejo oba časopisa: „Cor-riere" in „Sentiuella“. Judje so cvet italijanskega razumništva v „Gabiuetto di lettura," kjer imajo leposlovna in znan-stvena predavanja večinoma le oni, ker drugi italianissimi sploh ne znajo dobro po italijanski govoriti. S kratka: jud je zdaj poglavar naših italijanskih sodeže-lanov — gospodar dežele I In ta bistroumni jud je dr. Grazia-i dio Luzzalto. To je bilo meščanom očitno zlasti ' v zadnji nečastni borbi proti prevz-višenemu nadškofu in proti bivšemu de-| želnem glavarju. Črno vojsko je vodil jud dr. Graziadio Luzzatto, če prav ne brez posvetoy z dr. Pajerjem. In jud je zmagal 1 Bilo bi toiej le dosledno, aao bi ga hvaležni vojaki postavili zdaj na prestol, prav poleg bodočega glavarju v dež. zboru. Mi radi prepuščamo volilcera, naj si izberejo kogar hočejo, ako si izberejo takega, kakoisnega zahteva od njih pošie-nje in čast kr Hunskega ljudstva. Toda proti judovskemu kandidatu v naši krščanski deželi odločno protestujemo. Komur je mari častito ime naše dežele, mora čutiti ironijo take kandidature. Slovensko ljudstvo kot odločno krš-I čansko katoliško ljudstvo ne more nikoli dovoliti, da bi zastopal njegove moralne in gospodarske koristi jud, ker jud je sovražnik krščanstva in katoliške ceikve. Prašamo pa tudi italjausko go riško ljudstvo : je-li tako malo več krščansko, da si bo juda volilo za voditelja ? Vprašamo posebe še italijansko in-teligencijo ali je res tako opešala, da nima več moža sposobnega za deželni zbor, ker L če juda voliti? Jeli tako duševno uboštvo mej goriško inteligencijo ? SJ se vendar tako radi hvalijo s kulturo latinsko, s starodavno kulturo očetov. Bodi si ta njih avita cultura latinska ali krščanska, judov ni trpela ne ena ne druga. Noben narod se ni judov tako otresal ko Latinci; že stari latinski pisatelji so izrekli o judovstvu ono sodbo, katere so se latinski narodje poznej držali do najnovejšega časa v občevanju z judi. *— Nikjer na svetu ni menj judov ko v Italiji, nikjer jih niso hujše preganjali ko tam, nobeden jezik nima toliko ojstrih besed o judovstvu ko italijanski I In vsa ta avita cultura se ima zdaj položiti ali prav za prav se je že položila pred noge — dr. Graziadio Luzzatto ? Jeli to narodno ? Kandidatura juda je pa tudi zaušnica našemu nemškemu plemstvu, katero ima od Karla Velikega sem gospodstvo dežele v rokah. Zadnji veledostojni in velezmožui dež sini glavar je člau odlične plemiške družine grofov Coroninijev — Krouberg. Nahujskam italijanski volilci so ga prisilili, da je odstopil s častnega mesta; s tim so izkazali zahvalo ouemu nemškemu plemstvu, katero je pii volitvah v velikem posertvu glasovalo zaitalija»-ikega kandidata. A naravnost žaljivo je bilo obnašanje italijanske gospode pri tej priliki. Jud je v starešinstvu predrzno nastopil proti grofu, čegar pradedje so zapustili plemstvu in deželi goriški veliko slavnih imen Jud seje upal režati toli zaslužnemu možu v obraz govoreč: Ali podložite se ali odložite! Pri teh beseden "mu'je baje galerija posebno glasno ploskala. Ali ni tako ravnanje skrajno žaljivo za vse plemstvo v deželi? — A zdaj hočejo postaviti na mesto grofa Coroninija — juda, kteri ima italijanski jezik a kri judovsko; kri pa ni voda 1 Ali ne bo to zopet zaušnica plemstvu? — Gospoda plemenita tako rada vskepi iu se brani z orožjem, če bi jej kedo žalil čast le z besedo, radovedni smo tedaj, kako bodo branili čast nasproti takemu žaljivemu in poniževalnemu obnašanju. Čas bi bil, da bi našo plemstvo pustilo športe in se vrnilo k delu, katero mu je bilo naročeno od začetka, ko je prišlo k nam na branik avstrijske zemlje! Mi dobro vemo, da so Italijani gluhi za naše svete. Proti nam so vsi edini in če vedč, da vtegne nam kaj škoditi, ne zamudijo priložnosti. Ako bodo torej izračunih, da bi vtegnil jud nam škoditi, bodo ga gotovo volili. Svobodno I Mi se-nikogar ue bojimo, branimo se pa judovstva s vsemi štirimi. Nam bo v narodnem oziru prav prišlo, da je italijanska politika v judovskih rokah. Judje bodo namreč italijansko ljudstvo tako vodili, da ne bo več zmožno boriti se s Slovenci. Ker pa nikomur slabega ne želimo, ampak le dobro sebi in drugim; ker želimo spoia-zumljenja z italijanskim ljudstvom pa brez judovskih posredovalcev, za to kličemo za slovenske besede gluhim italijanskim razumnikom Dante-jeve besede: Uomiui siate e non pecore matte, Che 1’ ebreo fra hoi di voi non rida. Možje bodite in ne ovce neumne, Da se vam ne bo smejal jud, ki živi med vami. Narodno gospodarstvo. 0 varčnosti. Plačuj vse, kar kupiš sproti! Domači pregovor pravi: »Prazna vreča ne stoji po konci". Jednako se tudi človek, ki je zalezel v dolge, ne more vzdržati, propada ne samo gmotno marveč tudi nravno. Zato proč s dolgovanjem, proč s knjižico, v katero se vpisujejo na upanje kupljene potrebščine. Ako hočeš varčevati, plačuj vsako stvar, ki jo kupiš sproti. Ako se bodeš držal tega gesla, prihranil si bodeš najmanj osmi del stroškov in niti za las slabeje živel. 1. Kdor sproti plačuje, se ne zadolži; 2. dobi ceneje; 3. pa tudi boljše blago. Odkod to, da se jih toliko nevede zadolži, & se potem ne more več izkopati iz dolgov. To pride od tod, ker dajo vse zapisati: pri peku, pri mesarju, pri mlekarici, v prodajalnicah, povsod. Pridno jedo in pijejo, računijo pa ne; ko treba plačati, primanjkuje jim denarja. Morda ni tako! Narobe svet je, povžiti in porabiti, kar še ni plačano. Na 8 ali 14 dni mnogi kupujejo na upanje potrebna živila v nadi, da bodo z do tedaj prisl«* ženimi novci mogli poplačati napravljeni dolg. Kdo pa je porok, da ne delajo računa brez krčmarja. Ako se bolezen vguezdi v družino, treba denar porabiti za zdravnika iu zdravila; dolg ostane nepoplačan; a ne samo to, nego množi se od dne do dne. Ali niso le premnogi na ta način že zabredli v dolgove in nesrečo. Zato pa proč s zapisovanjem ! Plačuj vse sproti, kruh, meso, jestvine, vse, karkoli kupiš, tako bodeš ne samo se obvaroval dolgov, marveč veliko manj potrosil. Vedel bodeš vedno, kako je tvoje gmotno stanje, kako ti je uravnati tvoje gospodarstvo, da troški ne presežejo tvojih dohodkov, ter si mogel tudi kaj prihraniti. Meseca marca 1. 1883 vstrelil so je na Dunaju neki odvetnik: kije svojim otrokom zapustil sledeče pismeno spore« čilo: »Varujte se dolgov. Raje stradajte in zmrzujte, kakor da si le en krajcar izposodite; nikdar si ne izposodite niti novčiča na račun prejemka, ki ga pričakujete še le na jutre". Ta opomin velja pač tudi vsakemu, ki hoče varčno, mirno iu srečno živeti. Obrni vsak vinar dvakrat, trikrat, prodno ga izdaš. Vselej se prašaj: Ali mi je tega res ueobhodno treba? Ako moreš to pra-šanje z mirno vestjo potrditi, lahko kupiš. Toda kolikokrat, da neštevilnokrat boš potisnil denar nazaj v mošnjiček. A kako malo gleda na to naše ljudstvo. Brnelo trdimo da v tem oziru velja tudi našernh ljudstvu narodni rek: „Kedar imajo otroci denar, imajo kramarji sejm". Kako brezpotrebuo in lahkomišljeno mnogokrat zametajo denar. Ako oči požele, ako vidi da ima bližnji, takoj si mora kupiti ne prašaje se, li potrebuje ali ne. Človeku se trga srce, ko opazuje, kako ljudje za brezpotrobne stvari, katerih čisto lahko pogrešajo, izmotavajo trdo prislužene novce. A manjka jim mnogokrat najpotrebnejšega. Zato kličemo našim rojakom: Kadar vas kaj mika, da bi kupili, prašaj te: ali morem prestati brez tega? in ue: ali morem rabiti. Zaničuj nepotrebno, in redko ti bo primanjkovalo potrebnega. Kdor pa kupuje, česar ne potrebuje, bo prodajal, kar mu je treba. Bodi praktičen. Te besede se moramo poslužiti, ker nobena domača beseda pomena »praktičen" dovolj ne pojasni. Zato je tudi težka obrazložiti pojem besede praktičen. Hočemo pa na nekaterih vzgledih pokazati, .kdo ni praktičen. Imam prijatelja, kateri po nerodnosti zadene ob steklenico črnila ter jo prevrne po tleh. To ni nič posebnega, ker se to vsakemu človeku lahko pripeti. Toda črnilo se mora hitro od-strauiti z lesenega poda, da se ue zaje v deske in zapusti madež. Prijatelj v naglici zgrabi popolnoma novo gobo, med brati vredno J gld., ter ž njo pobriše tla. Goba seveda ni več za rabo, in mora jo zavreči. Moj prijatelj ni praktičen. Drugi ima navado, da brezskrbno poseda po starih koših ali deskah. V deskah so zabiti žeblji, kateri pridejo v neljubo dotiko z njegovimi hlačami, in ko vstane, nekoliko zahrešči za njim in hlače niso v tč cele. Mož ni praktičen. Drugi kupi nov klobuk, natakue ga prvikrat na glavo ob slabem vremenu, slučajno pa doma pozabi dežnik. Pokilvalo pokvari takoj pr.vi dan. Ni praktičen. In tako bi mogli navesti neštevilnih zgledov nepraktičnih ljudij. Iz tega pa, dragi bralec, lahko spoznaš, kako moraš praktično ravnati. Ako bodeš praktičen v svojem delovanju, bodeš si mnogo prihranil, in stroški tvoji se bodo zelo zmanjšali. Zato bodi praktičen. Dopisi, Iz Kotlina im Krasu Odpočil sem še. Kje sem bil, kod hodil in kaj vse videl, bi popisal, a predolgo bi bilo. Ziina je, pravi koledar, zdaj se ne potuje, zavrnil bi me kdo. Vem, da je zima, toda zima in časi, kakor so bili pred malo dnevi, so za-rae najugodnejši časi. Da se ne ustaviš, le nekaj iz mojega potovanja. — Slišal sem večkrat o zanimajoči legi iu lepoti Komna na Krasu; ogledati sem si ga hotel. Prihajam od zahodne strani. Nedelja je — dan krasan. Veličastno odsevajo igraje se solnčni žarki v oknih prvih na zapadu stoječih poslopij. Velikan se dviga nad temi. Kdo je on neki, morebiti je stolp ? Stolp ni, saj brez križa jih ni! — Stopam dalje. Meni nasproti prikoiaka možak precej elegantne postave. Bog z vami, pozdravim prišleca. Tukaj je Komen, kaj ne, prašam ga hitro. »Da, prijatelj, Komen je to, ali ni )ep ?“ In nad prvimi hišami, kaj se dviga nmgočno v nebo ? „Tum je zvouik, odgovori iuož gostoljubno*. Zvouik, in brez križa ?! »Strela uau ga je vzela j vendar ne glejte samo zvonika, stopite dalje in oglejte si cerkev; cerkev ni brez križa, ta ni brez lepotičja." Z Bogom, hvala za prijaznost. Korakam po cesti vodeči proti vzhodu. Že sem v Komnu. Zrem na desno, gledam na levo. Na levi leži vinograd, na desni je hiša; nad večjimi v-ratmi strli veja, nad manjšimi visi tabla z napisom: Pevsko in bralno društvo „Lira“. Dobro, mislim pri sebi; če pojde, tudi to si ogledam, zdaj ne, pozneje. Grem dalje. Pridem do vzvišenega kraja; priljuden je ta, milijo ga raznovrstna, krasno razvijajoča se drevesa. Tudi cerkev je tukaj — da tukaj je tukaj! stolp je pri njej, stolp brez križa, hajd naprej, pogledati jo hočem. Lepa je ona, trdil je mož dovolj fine postave. Iu res, ni me varal. Stojim na pragi. Pogled se opira na glavni altar; muditi se ne mara, hiti navzgor. Oče nebeški, kako dvigaš roke; nižej tebe je sv. Duh, še nižej je Sin. Prizor je to ob reki Jordan. In okoli stoječi, kdo neki so to? Ne vem si razlagati ; tako daleč ne sega moja modrost. Kdo je vse slikal, kdo storil naslikat? — zagonetka je meni; nobenega ni, da bi pomagal iz stiske. Vsklikuem pa vendar : Slava mu, kdor je napravil, večja še slava, kdor je storil napraviti 1 Še malo pogledam Komen na Krasu ; toraj ven iz cerkve. Nastopim cesto, katero sem zapustil poprej. Pridem do kraja. Na levo od prejšnje v‘je se cesta; je glavna ali stranska, vedeti ne morem; bodi li stranska, bodi si glavna, mila si ti, še milejša zato, ker krasi te vrtič poln mičnih drevesc. Tebe vrtič tudi kos ni zapustil; slišim frfranje, čujem tvoj glas; ti si ti, dasi se skrivaš. Srce se mi krči; ne pusti mi nazaj; želi ostati, a ostati ne morem, ker sem iz daljnega tujega kraja. Pridem pa drugič in vso lepše bo takrat: Križ bo na turnu in prijetnejši vrtič. Nazaj I Dan se nagiba in želodec se huduje ; treba ga pomiriti; ali kje, to ja prašanje. Aha, zdaj se spomnim. Veje in vejice le štrlite, nič vam ne dam. Tja grem, kjer je napis. Približam se napisu. Še le mahrda-Ije, zdaj pa kar hitro skozi velika vrata pod vejo. Kličem kvartinček — pijem. Koj zadonijo krasni, ubrani glasovi. 04 kje petje, od kod oni lepi glasovi, nadlegujem postrežuico. »Pevsko društvo ja skupaj* odgovori mi le-ta. Smem zraven. „Ne vem*, dobim v odgovor. Skušal bom veudar. V strahu bližam se vratom potrkam — slišim krepki: naprej. Zdravi fantje, nagovorim v krogu stoječe. Le pe-vajte, tako je prav. Pevec sem bil tudi jaz svoje dni; moči ni več zdaj, a veselje še vedno. Žalostno, ni več petja bilo; jaz sem jih zmotil. Fantje sedejo; nek-teti se posmehujejo, drugi iztikajo novice po iistih. Moško sedi v kotu junaški mladenič ; se drznem in temu prisedem ; začne se razgovor. Lep je vaš kraj, pravim mil jaz. „Kaj ne, da je lep," odvrne uljudno junak. Krasna je cerkev. »Krasna je, da; to je tru.l našega gospoda dekana, zraven prispevek za dobro unetih Občinarjev." Delo gospoda dekana — uganka je rešena. Bog povrni velezaslnžnemu gotovo, dasi meni povsem neznanemu gospodu dekanu; Bog plati Občinarjem, ki so v to pripomogli! Prašal bi še, toda časa vara ne ostaja; v razgevor vas vabijo sodrugi. Prosim le-to: Govori se o veselici; kdaj hode ta, morebiti že danes? če bo danes, ostanem jaz tu, veselil se bom z vami. »Danes ne bo", odvrne mladenič — molči. Kakšna pa bo ? Junak je v zadregi; zarudijo mu lica; slednjič mi reče : „Petje bo, kakor danes ; tudi poskočiti hočemo in zavrteti se malo." Tako ? V letih sem bil, v kakoršnih ste vi; tudi mene je mikalo enako veselje, toda gledal sem žep; izpuščal je ta, ko sem dovolil si veselje in drugo — ? Kaj poslušaš baburo, zaupije nekdo osorno ; hodi sem, da končamo pogovor in zaključimo sejo. Meni ni več obstati; vstanem, seg-nem mladeniču v roko in zakličem: Moški bodite, fantje 1 >Ta svidenje, ostanite mi zdravi I Jetnik* 0(1 nekod. »Slov. Narod" porabi vsako priliko, da maline po od njega toliko sovraženi duhovščini. Nedavno je z vso resnobo pripovedoval svojim brav-cem, da se delajo v Gorici velike predpriprave za nove volitve v goriški dež, zbor, o katerih pa v Gorici ni bilo nikomur ničesa znano. »Narod" je hotel tudi vedeti, da se bodo te volitve vršile v znamenju zmage duhovščine proti učiteljstvu, in je trdil: proti učiteljstvu se mora zmagati s pomočjo duhovščine. To je treba združiti proti pravični zahtevi učiteljstva za materijalno zboljšanje. — Pro-testujeino proti takemu sumničenju in podtikanju. Duhovščina da bi bila proti povišanju plač učiteljev! Zakaj? Ali ima duhovščina pri tem kak dobiček, ali izgubo ? Ne. Toraj, zakaj ? Iz gole za«* visti. Take podle namene pa komu podtikati, je zloba v najvišji meri. Kakor se je duhovščina zadnje čase trudila in prizadevala zboljšati svoje materijalno stanje, kar se je kolikor toliko tudi zgodilo, tako gotovo privošči tudi učiteljstvu, da bi imelo vsaj toliko plače, da bi moglo svojemu stanu primerno živeti. Kajti vsak pameten in razsoden človek mora priznati, da dan danes ni mogoče s 400 ali 500 gld. sebe in družino pošteno preživeti in izgojevati. O kaki nadaljni izobrazbi pri takih razmerah niti govora ne more biti. Preverjeni smo, da dopisnik „Slov. Narodu", niti samemu sebi ni verjel, ko je zgorajšnje besede napisal. Mariveč ne rečemo preveč, ako trdimo, da kamen spodtike je dopisniku lepa sloga in edinost med duhovščino in učiteljstvom na Goriškem (Izjeme so povsod, in tudi pri nas, a so le izjeme). Ker je »Slov. Narod" na Kranjskem na več krajih razdvojil duhovne in učitelje, tako bi rad videl, da bi bilo tudi pri nas. Radi verjamemo, da bi bil tak razpor prava slast za »Slov. Narod," ki živi le ob prepiru, a da bi bil na korist našemu narodnemu razvitku iu napredku nismo prepričani. Upamo, da -Slov. Narod" takega veselja nikdar ne doživi, in da se mu nikoli ne posreči zasejati tudi pri nas nepotrebnih prepirov in nasprotovanj, kakor drugod. Politični pregled. Notranje dežele. Naš državni zbor je torej zopet zaključen. Vladi iu večini nasprotne stranke so toliko časa uganjale budalo-sti, davkoplačevalcem kradle iz žepa denar, da se je slednjič naveličala sicer zelo potrpežljiva vlada ter poslance poslala domov. Sedaj bode zopet vladal pa-ragr. 14. Temu paragrafu, ki za časa nezborovanja drž. zbora vladi dovoljuje samolastno postopanje, in katerega so liberalci sami skovali, so isti napovedali odločen boj! A z budalostuo obstrukcijo so mu ravno pripomogli do zopetne veljave. Izvrševalui komisiji desnice je grof Tliun izjavil, da bode tudi v sedanji dobi postopal v sinisiu in sporazumljenju večine. Večina je izvrševalni odsek proglasila stalnim. Obljube grofa Thuna so _______________LISTEK________________ llnd linija »Kaj pa je to ?" in še predno more razločiti, odkod ta grom, oglasijo se ravno njegovi spalnici nasproti gosli, ki cvilijo mačjo godbo v roki nevajenega finančnega uradnika Zemljaka. »To je pa že preveč!" vsklikne profesor jezno, skoči s postelje, se za silo opravi in dere k vratom svoje na pol gluhe gospodinje pritožit se nad nemir-neži. Pri tem mora iti mimo stanovanja učiteljice Pavline, ki si ravno ljubeznjivo prepeva lepo pesmico. »Grom in strela!" menda sem zašel v hišo samih muzikantov ; pa mi ni nič baba povedala, ko sem jo naravnost pra* šal, kake ljudi ima v hiši!" »Gospa, gospa, prosim eno besedo!" kliče profesor in ropota po vratih! gospa pa je gluha iu tudi že v pervem Bpancu. Dolgo je ne more spraviti po koncu; slednjič se vender vrata odpro, gospodinja v nočni obleki, z nočno avbo na glavi, nevoljna nad ropotom prašit: »Kaj pa je, kaj se je zgodilo, ali gori?" »Kuj sp, je zgodilo ? ponavlja jezni profesor, »ali nič ne slišite ?“ »K j |a, kuj, ali je potres?3 praša sedaj prtsti išena. — Mej tem so se godci in pevka mirno zabavali dalje z godbo in petjm. — „A, mumnost, kaj potres! Poslu-jfeaj |* *$ 2*4«? pokm. sicer lepe, a dejanja so bil A dosedaj zelo pomanjkliva. Slovenci imamo v absolu-tisiičui dobi še manj pričakovati. Na Ogerskein med vlado in opozicijo še vedno ni prišlo do sporazum-ljenja. Ministerstvo se na jedni strani zateka k vladarju, na drugi pogaja z nasprotniki, a do sprazuma le ne pride, ker vladnim nasprotnikom od dne do dne raste greben. Vendar pa zadnja poročila poročajo o upanju na spravo, ki pa se bode sklenila le na korist rogoviležev. Parngr. 14. no delu. Prihodnje dni se izdajo tri cesarske naredbe in sicer prva ?a zboljšanje plač državnim služabnikom, druga, s katero se uvede davek na sladkor, in tretja zadevajoča zakon glede vojaških novincev. Aruunje države. Boj za Filipine se je vnel. Arne-rikanci so Špaucem vzeli filipinske otoke, a domačini nočejo pripoznati ameriške nadoblasti. Proglasili so republiko, ter minolo saboto večer z vso ustaško vojno silo napadli glavno mesto Manilo. Boj je divjal v nedeljo cel dan. Ameriški poveljnik poroča, da so sicer odbili napad vstašev, a pripoznati mora, da je padlo 20 vojakov, ranjenih pa je bilo 125 mož. Amerikani sedaj lahko vedo: Da kjer te ne srbi, ne praskaj! f Grof Caprivi, bivši nemški državni kancler je zadet od kapi umrl. Pokojnik je bil sicer protestant, vendar ni nasprotoval katoliškemu gibanju. Ker se. je vedno vneto potegoval za versko šolo, moral se je predčasno umakniti sedanjemu drž. kanclerju knezu Hohenlohe. V Riiinuiiiji so nastali kmečki nemiri. Socijalistični agitatorji so razburili ljudstvo, da je nastopilo pot vpornosti. Na Pruskem še vedno izganjajo Slovane. V zadnjih dneh so izgnali 230 poljških delavcev. Iz tega lahko spoznamo, koliko na Prusijo vplivajo odločne izjave grofa Thuna. Slovan res ne pride do pravice. f Bolgarska kneginja Marija Lujiza je nanadoma umrla na porodu. Bolgarski narod je je ljubil značajno in blago kneginjo, ter to posebno pokazal ob njeni smrti. Visoka pokojnica je bila odločna katoličanka. Nje soprog ji je provzročil veliko britkostij, ko je ruskemu stricu na ljubo popravoslavil prvorojenca priuca Borisa. Bog je blago kneginjo in verno kristijano rešil premnogih britkostij. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. — Kmetijska zadruga v Dobifepolj.ih je kupila obširno stavbišče za skladišča in mlekainieo, Zadiuga ima že nad 300 članov. — Gorelo je na.Sveduico zjutraj v novem vladnem poslopju o Ljubljani. Ogenj je nastal v veliki slavnuslni dvorani. Skoda je kakih 4000 gld. — V Stični je sla-morezui stroj odtrgal roko 6 letnemu otruku. Pazite na otroke ! — Kat. druš- „Kedo ? kaj? Povejte ml, gospod profesor, kaj jo vender! ali so talje v hiši? Razkačeni profesor začne sedaj na ves glas vpiti, da ui miru po noči v tej hiši: Kreg privabi seveda tudi druge na hodnik, ki si ne vedo razlagati, odkod vpitje in jeza novega soseda ter prestrašeni obraz gospodinje. Vsi sprašujejo : »Kaj je? ali se hiša podira? gori? ali so roparji v hiši?" Gospa še ne ve, pri čem da je, kaj hoče profesor. Tedaj se oglasi tigovski pomočnik, ki je, mimogrede rečeno, ud glasbenega društva in igra na vijolon, od tod tudi glasovi, grom, ki so v drugič splašili profesorja : trgovski pomočnik odločno, že vsled gluhote gospodinje, precej na glas še enkrat praša, kaj pomeni nemir in vpitje. „Pi ašajte tega gospoda, jaz sama ne vem!" pravi gospa m pokaše piofe-sorja, ki je geruo gledal godce in pevko in potem zarežal: _ »Kaj je, brezobzirnost je, motiti človeka po noči z V ašo mačjo godbo ! »Kako V kako pravite ? z mačjo godbo? če Vam ni všeč, pojdite drugam, kedo Vas je klical semkaj, razumete?" se oglasi učiteljica Pavlina. Tudi knjigovodji Gosliču ni dopa-dlo, daje profesor njegovo in tovariš« v godbeno umetnost imenoval mačjo godbi*; zato gerdo gleda sitneža iu la no ima primeren odgovor na jezik j, ko ga pie-hiti Zemljak iu se odločno puiegne za vm itrttuke j ^Dovolite, gospod sosed; ii tv a prirejajo lepe in živahne veselice, na katerih razveseljujejo svoje člane. Na Štajerskem. — Lavatinski prošt, msg. Ignacij Orožen je obhajal osemdesetletnico življenja. Zislužnemu starčku na innogaja leta! — Na Gomilškom so obhajali sv. misijon. — V Ptuju je vmrl vrli narodnjak, veletržec Andrej Jurca. — Štajerski listi tožijo, da mnogi narodni trgi spe v narodnem oziru. Vzdramite se, ker sovražnik hodi okoli kaker rjoveč lev! — Obesil se je blizu Polzele brambovski vojak iz celjske vojašnice, Franc Kolšek. — V Ptuju bodo kmalu volitve v okrajni zastop. Nemci so prav p> idno na delu. Okoli-čamki Slovenci pa se menda še niso začeli gibati. Žalostno ! — Predstojnik lazaristov v Celju g. Janez Macun je dobil od papeža naslov: missionarius apostoli us za njegovo neumorno delovanje po nns:jonih. Nn Koroškem. Vodja c. kr. učiteljišča Knapitsch iu njegova boljša polovica prav pridno agitirata za »šulverein". Uradniki na Koroškem seveda nimajo druzega opravila. — Izvošček Weis v Celovcu padel je tako nesrečno iz sanij, da je na mestu obležal mitev. — Na Velikem Strmcu je tat iz tabernakeljna ukradel monštranco in ciborij. — Ravno lam se je obesil mlad človek, potem ko je zapil ves zasluženi denar. Nesrečna žrtev žganja. o v i c s. Gorica. Umrl je č. g. Peter Vuga, župnik v Škrbini pri Komnu. Mir njegovi duši. Razpisana je župnija Škrbina. Prošnje je vložiti do 21. marcija na namestništvo po preč. kuezonadškofijskem ordinarijaveč. Podu Sevalni tečaj, katerega priredi cecilijansko društvo v Gorici v dueli 27-28 feb.i. in 1-3 marca, obeta obilne udeležbe. Oglasilo se je že oče organistov, cerkvenih pevcev in -celč učiteljev. Podučevali bodo ti - le gg: PrtČ. g. J. Kokošarbo učil teorijo petja in cerkveno glasbeno slovstvo, g. Danilo Fajgelj kar-monijo m orgljanje; č. g. Fr. tietničar -kor&l, preč. g. Angel Čargo praktično petje, ljudsko in večglasno; Mons. dr. Franc. Mej cerkvene določbe o liturgičnem petju. Kdor se hoče tečaja udeležiti, uh j to naznani pravočasno Mons. Francetu Sedeju. ... , . Rok za polaganje fasij zv osebni dohodninski davek je podaljšan do 15. marcija. Toliko v odgovor na razna pra-šanja. Rojnk, ki nam dela čast, je ai- hitekt g. Mukso Fabiani na Dunaju, rojen v Kobililju na Krasu. Trg pred Karlovo cerkvijo na Dunaju hočejo, kar najbolj umetno preobraziti. Za načrte izdelan ja fasad na tem trgu je v to postavljen odbor razpisal darila. Načrtov je bilo na to predloženih mnog.), ali izmed vseh je bil najboljši načrt g. Maksa Fabinnjja, kateremu je pripadlo prvo darilo^ 2500 gld. Omenjeni naš rojak je bil izdelal navadna vljudnost zahteva, da privoščimo drug drugemu nedolžuo veselje po tru-dapolneiu delu. »Tako je!“ oglasijo se vsi. »Seveda, tako je !“ de jezno profesor, »ali ntari mislite, da jaz lenobo pasem po dnevu ? da ne potrebujem počitka iu miru saj po noči ?* »Kedo Vam brani počivati?" odvrne finančni uradnik, »počivajte, nas pa tudi pri miru pustite: lepa je ta, da bi moral človek še druge prašati, kaj sme in česa ne sme početi v svojem stanova-vanju 1 Čujte ! če Vam ni všeč, pomagajte si drugam!" Te besedč seveda niso bile všeč gospodinji, ki se je bala zgubili komaj prišlega stanovalca. »Prosim, ue govorite tako, saj se bo dalo... " »Nič se ne bo dalo, precej jutri grem iz te hiše," zavpije jezno profesor. „0 gospod profesor, poterpite shj... * »Pustite goderujača, gospa naj grč, kamor hoče! oglasijo se drugi enoglasno: mi hočemo imeti tudi svoje, mi smo štirje, on sam: kje je zapisano, da b; se morali vsi po enem ravnati ? piistavi knjigovodja. . »D.ibro, dobro, saj se m fivba, samo za današnjo noč prosim, pustite me v miru s svojo godbo: jutri grem!" . In šel je, — iskat druge ulice, drugega stanovanja, kjer bi mu ne bilo treba poslušati godbe. Še dauda ies je išve, mo-droslovuo delo p» tofa dovtiiofij#/ —1 tudi paviljon komisije za regulovanje Du-nava, komisije za prometne svrlie in laž-širjanja mesta lani za jubilejno razstavo na Dunaju G. Makso Fabiani je znan tudi radi načrta o preobrazbi Ljubljane za Časa zadnjega potresa. Dopolnilna volitev v deželni zbor na mesto odstopivšega grofa Frančiška Coronini ja bo 2 7. t. m. v mestni hiši Goriški. Ža poslanstvo kandidira žid. dr. Graziadio Luzzatto, kateri prestopi k In-teranom. Tako daleč smo prišli v Gorici. Kako je pač ob srcu laškim katoličauom?! Shod za krojaško zadrugo bo v gostilni g. Katnika »Pri Zlatem križu* (Pri Lizi) dne 13. t. m. ob 6. uri zvečer. Udeležba bodi velika! Trgovska obrtna zadrga je imela v januvarija 199769 kr. 17 vin. prometa. Število zadružnikov je naraslo na 1173 s 2141 deleži. Posojil je zadruga dovolila 389668 kr. 60 vin. Stanje hranilnih vlog dne 1. febr. je bilo 186045 kr. 62 vin. Trgovska • obrtna zadruga se torej krepko lazvija. Odposlanstvo učiteljev na Du-naji. Kakor poročajo listi se je odposlanstvo slovensko - hrvatskih učiteljev Goriške in Istre predstavilo grofu Thunu in -naučnemu ministru grofu Bylandtu. Odposlanstvo je predstavil drž. poslanec dr. Gregorčič. Ministra sta bila polna sladkih besedij, a stem učiteljem še ni pomagano. Minister Kaizl je bil odsoten, spomenico so izročili njegovemu tajniku. Porotne obravnave v Gorici se prično dn^ 13. marcija t. 1 Predsednikom je določen K. vit. Defacis, predstojnik okrožnega sodišča, namestnikoma pa sod. svetnika Ern. Sclimarda in R. ZOrrer. Objave v Gorici, ki to naznanjajo, so samo italijanske! Ukazi pravosodnega ministerstva ne veljajo za tržaško višje sodnijo. Treba bo zopet pritožeb. Slov. kat. delavskega društva občni zbor. K občnemu zboru dne 5. t. m. zbrali so se delavci v obilnem številu, da so napolnili sobano, katero nam je blagovoljno prepustil g. \Vanek (Pri Kata* riniju). Bodi mu iskrena zalivala. G. predsednik G. Likarje društve-nike pozdravil in naznanil, da imajo zborovalci določiti mero in način podpor v denarju. Težko je Jvsem vstreči. Imeti bi morali zlate jame, da bi vsčm pomagali. — Ali človeku ne pomaga le denar, ampak tudi dobri nauki in modri sveti o zmernosti, previdnosti in varčnosti. Na to je g. dr. Jos. Pavlica govoril o denarni dodpori. Od začetka je bilo rečeno, da bodi naše društvo tudi nekaka družba so Vincencija, katera podpira ubožce sploh. Mislili smo torej, da bo smel določevati podporo odbor po svoji vesti. Za to smo do zdaj podpirali ne le bolnike, ampak tudi druge reveže n. pr. če jim je bila žena bolna ali otroci ali če so priStl v veliko siromaščino. — Toda po šestih mesecih so prišli bolni društveniki in so zahtevali podporo v denarju kakoršno imajo pri drugih blagajnah (n. pr. pri slov. podpornem društvu, v tvofnicah itd.) Odbor je izprevidel, da imajo pravico do take podpore, ali za to je treba ustaviti podpore drugim revežem, ki niso ravno bolni, ker tudi druge blagajne podpirajo le bolnike (glej postavo 30 marca 1.1883. o bolniškem zavarovanju delavcev). Druge reveže bomo tedaj smeli podpirati le iz delavskega vinarja. Nekateri delavci so že'eli, da bi več plačavali na mesec in potem tudi več vdobivali (tako Stakuiič, Lovišček), a drugi so bili proti teinu (Ob'ak, Gnnišček) Kdor hoče več, naj se vpiše v podporno društvo. Sklenilo se je, naj odbor stvar dobro premisli, ali bi r,e bilo morda prav, ako bi oni delavci več plačavali, ki niso pri nobenem društvu zavarovan'. Sklepi občnega zbora slovenskega katoliškega delavskega društva: 1. Iz rednih doneskov (po 20 kr. na mesec) vdobivajo društveniki denarno podporo, ako resnično obolijo, da ne morejo na delo več ko tri dm’ 2. Vsaki oboleli društvenih vdo-biva po IV, gld. na teden, za dneve 6rcz teden pa po 22 kr. dan. la pod-pora traja do 20 tednov. 3. Društveniki bodo vdobivali podporo konec vsakega tedna ob nedeljah v društveni sobi od 10-12 ure. 4. Ivdor ni odboru znan, mora pripeljati s seboj pričo; o bolezni velja spričalo zdravnikovo in ako tega ni, velja spričalo poverjenikovo 5. Društveniki, ki so že bolni pristopili ali ki bo sami krivi, da se jim beleženj ponavlja pr- e pijan* čevanjem) nimajo pravice do redne podpore. 6. Ubožci, ki trpijo.ali ker nimajo zaslužka ali ker imajo bolezen v hiši, bodo vdobivali podporo iz doneskov izvenrednih udov in iz delavskega vinarja. 7. Iz istega zaloga bo smel odbor dajati tudi posojila ubožnim ; iz rednih društvenih dohodkov pa le posojila do 5 gld. z enim porokom. V mestu so poverjeniki nabi-ravci, v okolici pa bo odbor imenoval poverjenike za vsaki kraj posebe. 8. Odbor bo imel sejo vsako nedeljo ob 11. uri. Opomba. Delavci v mestu nosite svoje prispevke kolikor mogoče sami k blagajniku in sicer ob nedeljah od O 12 ure v društveno sobo v Seme- niški ulici (Via Seminario). O shodu v Ljubljani je govoril zopet dr. Jos. P. Pojasnil je na kratko pomeu delavskega shoda v Ljubljani, ki bode dne 28. maja na praznik presvete Trojice. Ker je naše društvo politično, se ne more kot tako udeležiti shoda, ali posamezni udje bodo to gotovo stoiili. In res se jih je oglasilo takoj nekoliko. Vsled tega Bino sklenili: Odbor naj se domeni z dr. A. Gregorčičem in odborom podpornega društva za vse potrebne priprave, da bosta Gorica in Trst dostojno zastopana v Ljubljani na vseslovenskem delavskem shodu. O varčnosti je govoril prav poljudno in prepričevalno č. g. V Kovačič. Palo-je marsikatero dobro seme, ki bo sad obrodilo. Mladi g. govornik nam bo moral se govoriti, ker zna. Bilo je že proti poludue, ko je g. predsednik sklenil zborovanje. Prihodnji občni zbor bo 19. t. m), prvo nedeljo v postu) ob 10 uri v ravno istem prostoru. Poziv za potovanje na svetovno razstavo v Parizu. Oduor ki se je v Ljubljaiii osnoval, da Slovencem olajša obisk pariške razstave 1. 1900. nam je poslal poziv po katerem povzamemo sledeče; Kdor se hoče udeležiti skupnega izleta Slovencev na pariško svetovno razstavo, naj se blagovoli oglasiti pri pripravljalnega odbora tajniku, g. kanoniku Sušniku; denarne poiiljatoe pa naj se naslov'jajo na blagajnika g. c. kr. notarja Ivana Plantana. Fogoji: Cena za vožnjo tje in nazaj z vsemi potrebščinami na poti in v Parizu znaša, ako s« tekom 1. 1899. vplača 250 gl., leta 1900 pa 260 gld. vplačuje sc lahko v mesečnih obrokih po 15 gld, v četrtletnih obrokih po 45 gld., v poluletnih po 90 gld., ali pa tudi vsa s v uta na enkrat. Čas potovanja določil se bo pozneje posebno, ako bi naiueravili Slovenci korporativno v imenu slovenskega naroda nastopiti in obiskati razstavo. Vse popotovanje ima trajati približno Štiri tedne Popotovalo se bode kolikor mogoče po dnevi; da bode potovalnem mogoče ogledati si tuli druge kraje in mesta, skozi katere se bode popotovalo. Vsa kateremu udeležencu se izroči brezplačno načrt pariškega mesta in razstave s programom popotovanja. Za potrebno hrano, pronočišča, voditelje, sploh za vse, kar se na potu potrebuje, skrbi odbor. Stroškov mej potjo nimajo udeleženci nikakih, ra?ua ako si hoče kdo sam svojevoljno kaj kupiti. V Parizu: Udeležencem ise odkažejo v hotelih sUuovanja, in sicer kolikor mogoče vsakateremu lastna soba; le družinam se dajo skupne sobe. Zajutrek, kosilo in večerja so skupni Udeleženci si ogledajo v maujših skupinah in pod vodstvom veščih voditeljev najzaunnivejše predmete, galerije, muzeje, itd. v mestu in razstavi. Nikdo ni navezan na družbo ; vsakdo se lahko, ako mu je drago, od nje oddalji. Na željo udeležencev se tode ogledala tudi mestna okolica. GoriSka »Sentiiiella14 je izlila svoj žolč radi odločne izjave grofa Tinina ital. poslancem v odprtem pismu na mi-nistevskega predsednika. V njem smeši grofa Thuna iu mu svetuje naj gre sam v Pazin se prepričat ali je mesto italijansko, b vet uje mu pa naj vzame star, železen o-klep iz kakega dunajskega muzeja iu železno ograjo za obraz ker drugače mu bodo pljuvali v obraz iu dobi pošteue bunke. Grof. Thun lahko mirno spi. Ubogemu „Budalu“ pa privoščimo to skromno veselje, t a ne umeije od ,eze, saj že tako komaj životari. SeotineUa se jezi, da bo poslali iz iJtrožiie Mdui,« nekemu goijikemu fcjgor- cu, kateri popolnoma nič ne razume slovenščine, odlok v slovenskem jeziku. Radi bi vedeli kdo je tisti trgovec in koliko slovenskih grošev je že spravil 3 znanjem slov. jezika. „SeutiiielIa,“ od srede je bila za-pljenjena, ker je objavila članek, v katerem pravi da je Zuccon, [katerega si je izredila rajnka „Pro patria11, zapisnikar v znani, obravnavi proti Nabrežincem in g. Plesu, — falsificiral zapisnik. Nova pesem proti ^Slovencem Go-rizia sciava" je dobila prvo darilo v Giuastiki". Pesem je zložil sin odvetnika dr. Vincija, ki posebno pridno vabi Slovence v svojo pisarno. Sin v pesmi^ sramoti Slovence, oče pa je pred nekaterimi dnevi prvikrat slovensko zagovarjal slovensko stranko na okr. sodišču. Za slovenski denar ti možje narede vse, a Slovenci so taki bedaki, da jim polnijo žepe, Kako dolgo bomo še redili — gada na prsih ? Pravica kje si ? Trije slov. delavci so prišli v torek med sedmo in osmo uro zvečer iz ulice mimo vojašnice na Travnik. Tu je bila zbrana, kakor sploh vsak večer številna zdivjana druhal našemljene olikane in neolikane fakinaže, katera je vganjala svoje burke, razsajala, posebno krepko pa vpila zuauo pesem sramotilno pesem na Slovence. Tuje eden od trojice poštenih delavcev rekel enkrat živijo: Kakor obsedena jih je druhal obsula in jih spremljala s psovanjem in tipitjem. Kamenje, blato in razni predmeti so letili na uboge može. Kamen je zadel enega od zadej v glavo. Med tolpo so bili tudi redarji. Vsakega zločinca bi morali redarji braniti pred izbruhi zdivjane fakinaže, niso pa tega storili, da bi branili te uboge može, kateri vendar nikomur niso ni želeli ni storili žalega. Pač pa so jih na zdivjano povelje fakinaže, ki je upila „dentro“ dentro i ščavi“ utaknili v luknjo do druzega dne. Prašamo : Kaj so zakrivili delavci? Pra-šamo: Zakaj sme propadla fakiuaža na ne čuven način sramotiti in izzivati Slovence, napadati in uganjati svoje burke s poštenimi dekleti, katere pridejo na ulico po opravilih ? Pribijemo še, da' je slavni komisar Contin in polizijski nadzornik upil nad delavci drugi dan „Naj gredo v Trnovski gozd kričat". Interpelacija. Poslanec Lenassi je interpeliral ministra za uk in bogačastje, radi slov. šole v Gorici. Leuassi bi že rad videl, da bi naši otroci capljali Pod-turen v bivšo Cattinellije-vo vojašnico, katero je 8 uovb. 1898 višje sodišče o-dobri'o. Kako malo bo unetemu poslancu pomagauo1 Lega Nazionule mora pa rasti. Povsod kjer italijansko dihajo pridno za Lego nabirajo velike svote in — plešejo. Vsi listi so polni samih plesov za Lego. Slovenci pa pridno zalagajte žepe lahon-skih trgovcev s kronami, da Lega ne usahne. Za vsako silo kliče „Corriere“ še veleitalijansko društvo „Dante Alighietirt na pomuč, češ saj tudi Slovani iu Nemci dubmijo od drugod pomoči. Za ital. vseučilišče v Trstu so že sklenile nekatere furlanske občiue stalen donesek. Uboge! Zakaj bi ne kupile rajše pošteue moke svojim kolonom, da bi ne umrali za pelagio. Novačenje na Primorskem se bode vršilo po naslednjem redu: A. V Trstu dne 1., 2., 3., 4., 5, 6., 7., 3. in 9. marca. B. Na Goriškem in Gradiščanskem: Giadiška dne 18. marca; Kormin dne 16. iu 17. marca; Gorica (mesto) dne 14. iu 15. marca; Gorica (okolici) due 8., 9., 10., 11. in 13. marca; Ajdovščina dne 0. iu 7. marca; Kanal dne 3. in 4. marca; Bovec due 28. aprila; Tolmin dne 24., 25. in 26. aprila; Cerkno due 22. aprila; Sežana due 23. in 24. marca; Komen dne 20. in 21. marca; Červinjan dne 13., 14., iu 15. marca: Tržič due 10. iu 11. marca. C. V Istri: Piran due 23. iu 24. marca ; Koper dne 17., 18., 20. iu 21. marca; Rovinj dne 19. aprila; Volosko due 27., 28. in 29. marca; Krk dne 4. in 5. aprila; Cres due 7. aprila; Lošinj dne 10. aprila ; Pil'j dne 12., 13., 14., 15. iu 17. aprila, La-bmj due 21. in 22. aprila; Poreč dne 25. in 2(3. aprila ; Buje dne 28. in 29. aprila ; Buzet due 9., 10. in 11. marca; Motovun dne 6., 7. in 8. marca; Pazin dne 1., 2., 3. iu 4. marca; Podgrad dne 13. in 14. marca. Državne podpore 2000 gld. j« dovolilo poljedelsko ministerstvo društvu „Gospndarska zveza v Ljubljani14 7. namen' m, da poskrbi zveza za trgovsko izobrazbo mož, ki bodo v obširnem olsegtt ju i tuprhoiB Hwalif orpanimali in frt? gledovali gospodarske zadruge.’ v področju zveze. Ivriznn ulica je menda izbrisana, vi mestnih ulic. Tako zanemarjene u-lice ni dobiti tako kmalu. No ja! Saj jo tam obsovraženi „Šolski dom“. Vsak dan lahko vidi človek potoke ,.., in . .. vse to, dokaze italijanske kulture. — Ali je to [mestu v čast. Se ve ni denarja, s;ij morajo toliko potrositi, da plačajo demonstracije proti Slovencem. Kaj pravi k tenni „šijor Brajdot". Pust. Neznosno je že v mestu o teli pustnih dnevih. Našemljena druhal se vali zvečer po ulicah in razgraja in razsaja. Nekega večera je načeloval taki „bandi“ človek oblečen za škrata z vilami v rokah. No res zadel jo je s tem. — Pošten človek, posebno dekleta niso varni pred to tolpo. Zdaj prepevajo še v skoraj barbarski italijanščini pesem, ki sramoti Slovence. To pesem je vglasbil sinček odvetnika Vinci. Vsako kitico zaključijo besede : „Che a Gorizia benedetta tutto, tutto xe talian!** Tako pojejo se razume samo zvečer; čez dan je na vsakih vratih prodajalnic---------- „tntto, tutto že pejte ga šam“. In vse to razsajanje se godi v okrilju slavnega magistrata. Javni shod v Solkanu dne 5. t. m. ob 3 pop. je privabil kakih 100 mož Solkancev. Med shodom so prišli v Solkan gorički sokoli. Tudi oni so se udeležili shoda. Govoril je g. dr. J. Pavlica o zadružnosti kmetov in obrtnikov. Krščansko-sooijalna stranka si je postavila to nalogo, da ljudstvo prepriča, da izvira njegovo uboštvo največ iz tega, ker ni prav nič zadružeuo. Krščanska ljubezen mora ustvariti zadruge. katere bodo zabranile izkoriščanje dela. Ce je delavsko ljudstvo še tako u-bogo, naj ne obupava, kakor je zapelja-vajo socijalni demokratje, ampak naj trdno upa v Boga in v svoje moči. Poprej bo vseh konec ko kmeta in obrtnika ! — Potem je pojasnil, kolik pomen bo imela krojaška zadruga v Gorici. Taka zadruga bi prihranila kmetom in obrtnikom na Goriškem veliko tisočakov vsako leto. Da bi se to spoznanje med nami razširilo! Oglasil se je za besedo še g. A. Gabršček iz Gorice. Rekel je, da on zastopa sicer drugo razumništvo ko g. predgovornik, ali da gled6 krojaške zadruge izjavlja, da v Gorici jo vsi rodoljubje štejejo za del skupnega slovenskega programa. Navduševal je poslušalce, naj pristopijo k zadrugi v obilnem številu. Kje je narodni ponos? Št. Pe terski fantje niso mogli drugače, kakor da so pred pretečeno nedeljo plesali. In pa še dvakrat ta pust, Ples mora biti res nekaj silno potrebnega, nad vse ko listnega, A najzanimivejše pa je gotovo, da so tudi v Št. Petru morali Slovenci plesati, kakor so godli lali6nski goriški šlcripači. Laška mestna godba je zmedla Slovencem v okolici glave, kar se ji v mestu ni še posrečilo. Kaj to, da trpi krščansko življenje, kuj da trpi narodni ponos, da boleha radi plesov naše go^ spodarstvo da se le pleša in — mirna 13osna ! DruštvoJ,Šolski Dom“. (I. izkaz ]. 1899. od 1. do konec jauuvarija). Vplačali so: gl. kr Zamorec pri „Pošti“ - Podbrdom .......................... Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, novoletno darilo Doljak Katarina, veleposestnica v Solkanu, 1 obrok nstanovnine.................. Murovec Fran, dekan v Cerknem, 3 obrok ustau. . . Gregoičič Simon, vikar v Sedlu, na račun usta n. . . Hrast Simon iz Kanala nabral me l „krokaiji“ v Plaveh . Moše Jurij daroval na dan sv. Lucije na Mostu .... Z.miorec pri Vugi na Mostu nPodkuknik-‘ v Trstu 4. obrok ustanuvnine.................. Družba sv. C. iu M. v Ljubljani v dar.................... Bežek Viktor, c. kr. prof v Gorici, mesečnino za zadnja dva meseca 1. 1898. . . Mlinarjev Juže v Furlaniji . Občina Prvaška na saldo ust. Kotarji dne 19. I. pri Petru Prot. Fi. Plohi v Gorici v dar Vodopivec Fran, c. kr. okr. Sohki nadzornik iu čes. svetovalec................... Cgoj Josip, župnik v Ja- g^išču....................... Aihi elit Aloj/.ij, kap'an v Tolminu ........................... ,.M. dmo'ju’o“ \ Gorici 4. obrok u-Uiiovu.ne........................ 10*— Po upravništvu „Sočeu, kakor izkazano v jt.ž.iž dne/i.jan, JM'40 144 25'- 25'- 10 — 10-- . 4-- 20 — 6 85 10'- 300.- 2 — 10 — 20 — 5’— 5'— 20-10-10- - Po upravništvu „Soče“, kakor izkazano v št. 4. z dne 13. jan........................ 7P90 Po upravništvu „Soče", kakor izkazano v št. 6. z dne 20. jan....................... 48'45 Po upravništvu flSoče“, kakor izkazano v št. 8. z dne 27. jan...................... 16*51 Valentinčič Stefan, kurat v Mirniku, 4. obrok usta- uovnine................... 20-— Skupaj . 707-61 Po prejšnih izkazih .... 22'898.4lVt Do konec 1899. torej skupaj 23(j06.05l/t Ker ima odbor muogo skrbij in plačevanj za »Šolski Dom“ in za vzdrževanje šol, prosi, naj bi se rodoljubi pogosto spominjali »Šolskega Doma“. Odbor „Šolskega Doma“. Trst-Istra. Potrjen zakon. Presvetli cesar je potrdil zakon, kateri določuje preskrbijo-nje starih iu onemoglih delavcev, stalno nameščenih v glavnih drž. skladiščih in pri glavnem carinskem uradu v Trstu. Preskrbljene so po tem zakonu tudi udove in sirote imenovanih delavcev ; enako ponesrečeni. Z veseljem pozdravljamo ta zakon, ki obriše marsikatero solzo. — Vendar, koliko je delavcev, kateri ostanejo v žalostnem neznosnem položaju. Tudi ti delajo za človeštvo, in za državo. Tudi na nje naj se ozre postava! O hrvaški gimnaziji v Pazinu. prav nepristransko piše „Wiener Abend-post“ : „Pri nas smo že vajeni opazovati, kako se vsaka upravna zadčva razpravlja in razsojuje namesto z ozirom na njeno potrebnost edino le iz narodno strankarskega stališča. Tak6 se šiloma pretvarja lice upravnim badčvam; kjer bi imele odločevati dejstva, številke in uzroki, tam se šopiri le mamljiv šum narodnostnega besedičenja. Taki pojavi stvarjajo pri vsaki priliki državni upravi v Avstriji mučne neprilike. Znamenit pa je način, kako presejajo ustanovitev hrvaškega gimna* zija v Pazinu in obravnavajo pri dotič* nem in prizadetem prebivalstvu. Italijansko časopisje takraj in onkraj državnih mej opisuje ustanovitev omenjenega učnega zavoda, kot zlobno oškodovanje italijanskega prebivalstva v Istri; to na-ziranje izražajo po burnih protestnih shodih. Resnične okoliščine pa, ki sj odločevale ta korak državne uprave, zlobno zamolčijo oni, ki jih poznajo ; saj ker te okoliščine so take, da prav krepko laške tožbe pobijajo. Prebivalstvo Istre se tako-le raz* deljuje: 140.000 Hrvatov, 44.000 Sloven* cev iu 118.000 Italijanov, proti katerim stoji toraj slovanska večiua od 184.000 Slovanov. Za potrebe Italijanov skrbi c, kr višji gimnazij v Kopru (italijauski) zraven katerega je še nemški c. kr. vi* šji gimnazij v Pulji; slovanska večina V deželi pa dosedaj še nima nobene sred* nje šole. Pri takih razmerah nikakor ne mo« remo tajiti potrebo, da se v Istri usta-* novi slovanski gimnazij; k večemu bi moglo nastati prašanje, kam se postavi ta gimnazij. Za Pazin govirč odločilni uzroki. V politiškem okraju pazinskem* ki šteje okivglo 41.000 prebivalcev ja 34 000 Slovanov iu 7000 Italijanov; V mestu Pazinu samem je 1900 Slovanom in 1100 Italijanov, toraj skoraj dvotretjinska večina Slovanov, razmerje, ki se kaže tudi v občinskem zastopu. Če pa v-zamsmo v poštev moč razmerja prebivalstva gled6 na narodnost v občini pazin* s ki to je v mestu samem in še v občinah t ki so s Parizom združene, vidimo da stojijo nasproti 13.200 Slovanom samo 1.500 Italijanov. Če tedaj ustanovijo gimnazij v Pazinu, razbremenijo sed ij prenapolnjeni gimnazij v Trstu in oni v Pulju. Še drug vzrok govori za to ustanovitev. Na gimnaziji v Pazin pride tudi tistih 40 učencev, ki zdaj obiskujejo gimnazij na Sušaku pri Reki, ki ni avstrijsk gimnazij, in katerega spričevala v Avstriji ne veljajo. Ta spričevala bi so morala pri nas uveljaviti, drugače morajo iz Sušaka došli učenci na Hrvaškem daije študirati. Teh dijakov poluletna spričevala že tako pri nas ne veljajo. Še druge okoliščine govorijo za Pazin ; središčna lega ob železnici Divača-l\ila, mnogoštevilno obiskovane hrvaške ljudske šole, zdrav kraj, dovolj dobrih stanovanj, že obstoječe popolnomi primerno poslopje za tak zavod. Kistav, katerega nasprotniki nameravanega gimnazija priporočajo, ni za tak gimnazij: ta kraj se nahaja ob periferiji dežele, daleč od železnice. O i se ne priporoča ne glede prebivalstva, ne glede u« čeucev, ne gledč stanovanj iu je t9 t&ko bjizo Beke in SuSuJt^ Objektu en človek mora torej pritrditi ustanovitvi hrv. gimnazija v Pazinu, in priznati, da je to premišljen korak državne uprave. Kako drugače lažejo naši nasprotniki in hujskajo ljudstvo. Ali je čital in premislil nepristransko te vrste zastopnik furlanskih občin poslanec Zanetti ? Mlada samomorilka. Neverjetno se v Trstu m nože samomori. Na izvor temu dejstvu smo že mnogokrat kazali. Židovsko časopisje uničuje vero in nravnost v srcih tržaškega ljudstva. V četrtek se je v Ti stu zastrupila 18-letna šivilja s karbo.ovo kislino. Umrla je uboga žrtev žalostnih tržaških razmer. Cvetje demokracije v Trstu Mej vsemi sloji človeške družbe nahajajo se ljudje, ki se pregrešijo proti nravnim in postavnim zi konom, Saj je že človek vs-led izvirneg; greha k hudemu nagnjen. Tudi med katoličani so, ki prekršijo krščanske zapovedi 1 Toda resnica je in ostane, da nvno med socijalnimi demo* krati, ki vedno proglašajo vero za zasebno stvar, ter obsojajo vsako zasebno lastnino, je največ tičkov, ki le preradi segajo po tuji lastnini. Delavske groše, pa vendar pobirajo in spravljajo v svoje žepe demokraški voditelji in agitatorji. Seve drže se načela — skupnosti imetja, ko posegajo v skupne blagajne. Zadnji cas so začeli tukajšnji soci-jalisti-prati svoje umazano perilo po listih, kjer si očitajo vse mogoče. Za vzgled le eno nežniših „cvetek“ iz mokra-škega polja. Oamber. dobro poznan našim delavcem od Dreherja in Podgore v svo-jtm „Lavoro‘ in Gerin voditelj socijali-stov v „Lav>ratore“ se bijeta. Sodrug Gerin js bivšemu sodrugu Carberju zabrusil v obraz: „Javno tidim, da je g. Rihard Camb>:r. kazenski zagovornik naj-nesramniša mevža, dokler ne dokaže, da sem jaz v politiki ali radi dobička se družil z drugimi strankami... Nato pa je „vrli“ Camber odzvonil v „Lavoro“: „Na brezsramno izzivanje Antona Gerina v „Lavoratore“ od 3. t. m. odgovarjam: jaz „galantuomo“ — mož poštenjak, se ne morem žnjim meriti dokler ne fovrne bivšemu delavskemu društvu denarja, ki si ga je krivično prisvojil". Tako so začeli demokratje sami spravljati vse ymazanosti na dan. Taki so socialistični voditelji. To so oni, ki so hodili v Gorico zapeljevat naše delavce s svojim „ dejmokrastskim “ evangelijem. Zdaj pač lahko tudi naši delavci, ki se klanjajo mokiaškim voditeljem,'spoznajo, kako jih vodijo za nas gg. voditelji. Vedno in povso( zabavljajo duhovnikom, so-sebno blatijo one, ki se nesebično žrtvujejo za delavske stanove, da tako odvračajo pozornost zapeljanega delavstva od svojih sleparij. Slovensko delavsko stavbinsko društvo v Ljubljani je imelo v preteklem letu 15.29« gld. 35 kr. prometa. Postavilo je devet delavskih hišic na Grablji v Šte/anji vasi pri Ljubljani. Društvo si je preskrbelo nov prostor, na katerem bode postavilo 31 hiš. Predsednikom je bil zopet izvoljen č. g. dr. I. Janežič. Tako delujo v blagor, delavstva krščansko soiijalna organizacija.- Pa naj demokratje, Jci na cela usta zijajo o svoji vnetosti ;a delavske stanove, pokažejo jednaka podjetja v blagor delavcev. Kdor se hoče rediti na rovaš zaslepljenih trpinov, mori; kričati in zabavljati proti narodni duho/ščini, in razumništvu zato pa za drugo nima časa. Leto lliOO — sveto leto. Rimski katoliški listi poročajo, da je sv. oče Leon XIII, sklenil poglasiti 1. 1900 za sv. leto. Znano je namreč, da papeži proglase navadno vsako 25. leto za sveto leto, o izrednih prilikah pa še kako drugo leto. Zadnje navadno sveto leto j6 bilo še pod Pijem IX. 1. 1875; 1. 1879 pa je Leon XIII o svojem nastopu proglasil izredno sv. leto. Nesrcom tat. Na čuden način je dohitela smrt nekega tata v Cenštohavi lia Šle6kem. Ukradel je svojemu sosedu zaklanega pr tšiča, ki je visel v skednju, obesil zakriv jen kol, ki je bil privezan prašiču za znlnji nogi, na vrat, naložil prašiča na hrbet in odšel. Preskočiti je moral nizek plot, pri tem je pa zgubil ravnotežje: en je padel naprej, prašič je pa obvisel zadaj na plotu. Zakrivljeni kol je stisnil tatr. za vrat, — ia v takem položaju so ga našli drugo jutro mrtvega. Statistika imen v Avstriji. Po zadnjem ljudskem štetju je dokazano z številkami, da je v avstrijskih deželah največ naslednjih imen: Franjo 1,884.000, Ivan 1,384.0(0, Josip ],C85.O0O, Leopold 584.000, Vachv 448.000. Od ženskih imen je največ nas ednjih : Ana 1,780.000, Marija l;652.00('f Elizabeta 1,260,000. StraSeu požar je uničil 81, jan, J. I c čiv m >Ta$y*ItetoocJ» y liptavskem komitatu na Ogrskem. Poža-je nastal po nesreči. Kmetica Fasjnng jne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen »opravljati blago, ako mu poleni to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod nat očevalec sam lahko določi. Pošilja vsako tlago poštuiue prosto!