Izide ob priliki velike veselice N.D.O. V Ljubljani dne 26. junija 1910 pri „Novem svetu“-
10 000 izvodov.
OGLASI: cela stran K150' Va strani „ 75' V, „	, 50'
%	„ ii 40'
M
m

20 — 10 —
Namesto letakov list brezplačen.
Namesto letakov
Ba list brezplačen.	_ .	__ ,	__— —.	«	..- ■--nein-Tirinrim
I mm NARODNEGA DELAVSTVA mm
Štev. 2.
Ljubljana, dne 26. junija 1910.
Leto II.
S

II. veliki
ii
„Tabor narodnega delavstva
se vrši v nedeljo, dne 26. junija 1910
na vrtu in dvorišču restavracije pri „Novem svetu" v Ljubljani.
[ Sodeluje slav. „Slov. Filharmonija", razni pevski zbori in tamburaški zbor „N. D. 0.“
t/2
SPORED.
A) Koncertni del:
L Jaki: „Pozdrav z Bleda". Koračnica.
2.	Gervais: „Souvenir d’ Croatia“. Valček.
3.	Strauss: „Princ Matuzalem“. Uvertura.
4.	Parma: „Intermezzo iz opere Ksenija“.
5.	Fall: „Divertissement iz-operete Dolarska princesa“.
6.	Stiaral: „Slovenske pesmi“. Uvertura.
7.	Fali: „Ločena žena“. Valček.
8.	Smetana: „Sekstet iz opere Prodana nevesta.
9.	Kovarik: „Kmetica“. Polka franc.
10.	Gervais: „Lepa naša domovina“. Potpuri.
SLAVNOSTNI GOVOR.
12. Zajc: „Čarovnica boisiska“. Uvertura.
12.	Moret: „Hiawatha Indian-intermezzo“.
13.	Hollaender: „Basni in sanje“.
13. Zajc: „Hivatsko prelo“. Potpuri.
15. Kučera: „Fanfare“. Koračnica.
Petje raznih pevskih zborov in nastopi : tamburaškega zbora „N. D. 0.“ i. t. d. :
s s S
* B) Zabavni del:
PAVILJONI. Kavarna, o Slaščičarna in cvet-===== ličnjak. o Srečolov z bazarjem. Veselični poštni, brzojavni in telefonski urad. o Najnovejši umetniški paviljon z najumet-nejšimi slikami i. t. d., L t. d.
KEGLJANJE NA DOBITKE, ki se Je PričeI°
—a--■---- ■■ ■■■ 1 ...... 12. t. m., bo tra-
jalo do 26; t. m. Dobitki so sledeči : I. K 30,
II.	K 20, III. K 15, IV; K 10, V. za največ serij K 5 in VI. šaljivi.dobitek za največkrat vseh devet. Serija treh lučajev 20 vinarjev.
Dobitki se razdele na dan veselice ob 10. nri zvečer, ni cq v salonu, o Začetek plesa ob
KOLESARSKA POLŽEVA DIRKA se H na
-	—....... •== dan vese-
lice od I. državne gimnazije do restavracije pri „Novem svetu“.
Začetek dirke ob polu 4. uri popoludne.
BL
K Začetek veselice ob 4. uri popoludne. ° Vstopnina za osebo 40 vinarjev. I — Otroci do 12. leta prosti, člani z izkaznicami 20 vinarjev. .. ..
Tovariši delavci in delavke, udeležite se te prve delavske prireditve narodnega de-E lavstva polnoštevilno!
Slavno občinstvo! Velevažen je pomen „Narodne delavske organizacije" za narodni, I kulturni in gospodarski razvoj in napredek našega naroda. — Slavno občinstvo naj uva-I žuje to dejstvo in naj izkaže mladi, lepo se razvijajoči organizaciji svoje simpatije in 1 svojo naklonjenost s. tem, da poseti to prireditev v najobilnejšem številu.
Veselični odsek N. D. O.
Tovariši!
Med veseljem današnjega sestanka ne 'pozabimo, da nas tudi tukaj družijo resne stvari: brezskrbnost teh ur nam bodijle od-[,mor med znojem naloge, o kateri dolgujemo' račun svojim bratom, svojim sinovom, svdji domovini! Kar se nas je zbralo, spojenih z neomajno vezjo delavske in narodne zavesti, pozdravimo se vsi, podajmo si roke z nepreplašno voljo v duši, ¡¡da dovršimo, kar smo započeli. Stisk naših Ldlani, ki niso žuljave od rumenih zlatov, i.nego od grenkega, trdega slovenskega dela, i bodi prisega za vso bodočnost, in naj ne bi bilo med nami niti enega, ki jo prelomi, niti enega,[ki onečasti našo bojno zastavo
z izdajstvom, z malodušnim begom v uri nevarnosti, ali z lahkomiselno brezskrbnostjo v časih, ko je nebo pokrito s črno napovedjo bližnje nevihte.
Tovariši! Mesec rožnik je zdaj, mesec zorenja, Sleherna gruda naše materinske zemlje obeta plačilo za prelite srage, in žt ogleduje žanjica svoj svetlo nabrušeni srp Le malo še, in težki vozovi se bodo bližal skednjem, obloženi z zrnjem, ki postan kruh-reditelj tisočev in tisočev, močnih z delo in močnih za boj... Kakšno snopj pa povežemo mi, ko napoči naš veliki srpar Kaj bodo izpričale naše njive kadar bo sodila zgodovina, a smo bili vredni matere, ki nas j rodila, krvi, ki je tekla po naš]
Narodni delavci I Vsi na „T
žilah, in rodov, ki vstanejo iz naše krvi ?
Mi nimamo zemlje, da bi jo imenovali svojo, mi nimamo posesti, nimamo lastnega ognjišča, da bi ob žetvi pozdravljalo žito naših njiv. Naše oranje, tovariši, in naša setev ni od tega sveta: mi smo pijonirji človeštva, smo prednja straža naroda; obema, prvemu ne manj kakor drugemu, velja naša borba, naš trud, naš up in naša zmaga! Vse kar imamo, je naša duševna in telesna moč, vse kar smo, je delo naših rok in našega duha — delo, ki je potrebno, da živimo, in je vzvišeno, ker služi napredku vsega človeštva, razvoju in prospehu vsega duševnega in gmotnega blagostanja na zemlji... Ih, še nekaj drugega je naša sveta last, neopo-rekljiv in neugrabljiv delež tudi najrevnejšega med nami: naš slovenski jezik, krasna in častitljiva govorica dedov in pradedov, ki jo more in mora dati svojemu otroku tudi tista mati, ki rodi med kletvami in solzami, ter doji v gladu in v suženjskem hlapčevanju!
Krivična in zločinska uredba človeške družbe, podlo in Škodljivo izkoriščanje dela in delavskih moči, in vsi grehi, vse rane, vse gmotne in vse moralne škode človeštva, izvirajoče iz krvosesa-kapi-talizma in na njem osnovane uradniške in vojaške države, se vzklicujejo do naše človeške časti in do naših najenostavnejših življertskih interesov ter nas vodijo v neizprosen, brezobziren boj proti kapitalizmu in za pravico dela! Tovarišv! Ražredna borba se mora iz voj e vati! Preobrat mora priti! Boj za pameten in pravičen ustroj človeške družbe, ki ga bije delavstvo že toliko let, boj, ki je v preteklem in v tekočem stoletju okrvavil žemljo od vztoka do zapada, se mora končati s porazom kapitala in z zmago žuljavih dlani! Kri mučenikov in'prvobori-teljev, prelita ha moriščih in barikadah, ne sme biti zaman, dan, ko se zaobrnejo puške in bajoneti kapitala proti njemu samemu, mora napočiti, pravica mora priti, maščevanje ne sme izostati! — Ta boj, tovariši, nas druži s proletarci vsega sveta, v tem boju hočemo stati složno ob njihovi strani in ne prizanašati niti rodnemu bratu: kajti boj proti ka-~veta vojska, in je obenem
oti zatiralcem naroda,
najhujšega orožja, ki ga in njemu naklonjena Avstrija :em! S kapitalom stoji in pade tem držav, in kadar bo je zatiranja, izgine tudi
0	in tlačanstvo, izgine nja med narodi!
ovariši, naš materinski jezik ni
1	našega dela. On je edino, :mo mi, brezposestniki, danes ljegovi glasovi so tolmačili pred stremljenja naših pradedov, so ezen naših mater in skrb naših Ti glasovi so nositelji naše ža-ega veselja, upov in volje naših
‘ N. D. O. k
src, in delajo, da je svet, ki na njem vimo ter ga močimo s svojo krvjo in s svojim znojem — naša zemlja, naša slovenska domovina! Ali ga hočemo izdati? Nikdar! Potokov krvi nas je stala njegova obramba, in morda je še danes ni dovolj... Naš jezik, naš narod, naša slovenska domovina je najsvetejše, kar imamo, je vreden vsega našega dela in zadnje kaplje naše krvi; on mora
večno živeti!
Zapustiti ga, bi bila izdajalska strahopetnost, pozabljati nanj med hrupom obče-delavske borbe — neodpustljiv zločin. Zanj hočemo stati in vztrajati do zadnjega, zanj vse storiti, zanj vse žrtvovati. Mi ne moremo čakati, da s kapitalistovsko uredbo človeške družbe mine tudi zatiranje narodov; kajti od vseh mej pritiska nasprotnik, povsod nam grozi pogin, vsak dan nam odtujuje tisoče naroda,zastrupljenega z denarjem nemških podjetnikov, in naše slovenske dece, potujčevane, izneverjene rodni materi v šulfe-rajnskih in avstrijskih šolah! Mi ne moremo naprej določiti ure, kdaj napoči dan splošne enakosti, dan zmage proletarskih pravic. Boj je težak, dan je daleč, in ko bi ga hoteli čakati, lahko da bi tistikrat že zdavnaj zelenela trava nad kostmi poslednjega Slovenca. Zato, tovariši, brez strahu kin brez priza-riašanja
v boj za Slovenstvo!
Ta borba nas druži z vsemi rojaki brez razlike prepričanja, kakor nas druži delavska borba s proletarci vsega sveta. Druži nas pa tudi z vsemi brati po slovanski krvi: naša .domovina sega od Adrije do Baltiškega morja, od Carigrada do Tihega Oceana in odseva svoje mučeništvo daleč tja po tuji Ameriki; ni je zemlje, da ne bi bila pognojena s slovansko krvjo, ni je, kjer ne bi robotala slovanska dlan! Naše gesjo naj bodo [besede slovenskega velikana Prešerna:
Največ sveta> otrokom sliši Slave; tja bomo našli pot,.kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave!
Ak’ pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovl!
Dvojna je torej naša borba, težka je naša naloga; toda kdor je ni vesel, kdor ji ni vdan z vso dušo, ne zasluži, da ga je mati rodila. Vztrajajmo, ne vdajmo se; množimo in izpopolnjujmo se, odpravljajmo napake, množimo svoje vrline in v Sak med nami naj bo vnet apostol naše misli, razširjevalec naših vrst. Naraščajmo, kakor jnogočna reka, ki vse poplavi s svojimi valovi: narod stoji na delu, narod živi od dela — delavstvu gre prvo mesto in prva čast! Legija proletarcev, predstraža Slovanstva na skrajni postojanki, zmagajmo ali umrimo! In da bo naša žetev bogata in slavna, pomnimo :
Z vsem! sredstvi za delavsko stvar, z vsemi sredstvi za slovensko domovino!
Slovenski delavci!
.Narodna delavska organizacija“ v Ljubljani je-otvorila razne strokovne tečaje za pomočnike ter preuredila svojo knjižnico in čitalnico tako, da 'je članom ob vsakem času na razpolago.
Po novem statutu, ki ga je sprejela ¿Narodna delavska organizacija“ na svojem občnem zboru v Trstu dne 5. t. m. se združimo s češkimi narodnimi delavci, kar je velikega pomena za bodočnost Sprejela je tudi nov načrt za podpore svojim članom v raznih slučajih, kakor: bolezni, smrti, brezposelnosti in popotovanja, kar bo delavcem posebno v korist.
Posledica preuredbe „Narodne delavske organizacije“ je tudi to, da je glavna centrala za nas jugoslovanske narodne delavce poslej v Trstu. To in naša zveza s Čehi je gotova v naš največji prid in nam bo pomagalo biti močna armada v obrambo naroda na eni, delavskih koristi na drugi strani. Združeni tako, kakor bomo odsihdob, bomo tem laglje dosegli zboljšanje svojega položaja.
Delavci! Koliko vas je, ki sploh še nistč organizirani! Vam, ki se torej šele na-merjate združiti s svojimi tovariši, in vam, ki ste že člani N. D. O., polagamo na srce: oklenite se naše organizacije, ki ima čista in jasna pota. Slovenski delavci, vpišite se v N. D. O, saj je v korist le vam samim! Ne bojte se napadov ne z ene, ne z druge strani; saj vam nihče ne more škodovati!
Doneski, ki jih vplačujete v N. D. O., so tako malenkostni, da jih vsakdo lahko pogreša!
Bližajo se tudi časi, ko bo slovensko delavstvo moralo javnosti povedati, da je tudi ono faktor, s katerim se mora računati. Vse to pa je mogoče le v dobri organizaciji!
Veliko, preveč je danes delavcev, ki prezirajo sploh vsako organizacijo; toda duh časa zahteva, da ne sme biti več tako, kakor je bilo doslej. Ako se organizirajo bogataši, podjetniki, trgovci, kmetje — zakaj bi ravno delavcu, ki je med vsemi stanovi človeške družbe najbolj važen, obenem pa najbolj tlačen in brezpraven, mirno trpel in prenašal breme najraznovrstnejših krivic, ki jih vsi poznamo, vsi vsak dan prebridko občutimo?
Eden sam je brez moči, tudi dva še zmoreta malo, tudi trije — ne mnogo ... Vsi pa zmoremo toliko, da je bodočnost naša, in da bomo takoj enakopravni z drugimi, kakor hitro si vsi do zadnjega složno podamo roke!
Zatorej, slovenski delavci, stopajte v „Narodno delavsko organizacijo*! Agitirajte zanjo med svojimi tovariši, da 6e vpišejo vsi do zadnjega! Slovenski delavci — na delo zase, na delo za narod: če mu rešite sebe, rešite njegov obstanek!
LISTEK.
Odrešenje.
Slika iz leta 2*** po Kr. r.
V začetku je bila mizerija, in v mize-riji je živelo slovensko ljudstvo. Dobro se je godilo samo dvema gospodoma; sedela sta skupaj v oštariji pri velikem Štefanu, preklinjala in klofutala se med seboj, včasih pa tudi preklinjala svojo jezo s prisegami zvestobe in prijateljstva in z ^rodoljubnim govorancam. Kdo sta bila možaka?
Bila sta kranjski klerikalec in liberalec... Sčasoma je postal narod nezadovoljen s takšnim gospodarstvom. Ali bolje rečeno, že dolgo časa se je zdelo ljudem prenaumno da bi dva pila in jedla, drugi pa bi jima nosili na mizo in pretakali sline lačnega po-željenja. In pričeli so mrmrati, rekoč:
„Kako je to, da smo samo takrat na svetu, kadar je treba snažiti gospodoma čevlje, klicati jima „Živio!“ in jih voliti h koritu državnega zbora?*
Povrhu vsega pa je še pritiskal Švaba od vseh strani, hoteč, da ne bi ostal od Slovenije kamen na kamenu. Nekaj jih je po-streljal, nekaj podkupljeval, še več pa jih je potujčil majhnih in nedolžnih v šulferajnskih državnih in deželnih šolah. Največ jih je
s Slovenski
Sila razvoja.
Neumorno deluje sila razvoja, vdah-njena naravi od najprvotnejših pogojev. Posamezna bitja in organizmi, ki so po svoji ali po krivdi okolice postali nezmožni razširjati se, propadajo, kajti razvoja na tej strani je predpogoj podjarmljenje in zatiranje na drugi. Vsako človeško bitje pa ima pravico in dolžnost, da živi, ne kot suženj drugih bitij, nego kot gospod v stvarstvu.
Kaj naj stori slovenski delavec, da bo splošni razvoj njemu v prid, ne pa v škodo. Naj skuša z lastno močjo uresničiti svoje ideale, da postane to, kar si je njegovo srce postavilo za cilj. Naj ne pozabi, da je on kot človek —bitje, rojeno za boj; brez boja za svoje cilje mora podleči drugemu, močnejšemu*bitju, človeku-tiranu, kapitalistu. In nič prej ne bo zaželjenega izenačenja v človeški družbi, preden ne bomo besno branili svojih pravic ter že kot posamezne osebe naskakovali trdnjav, ki smo jih z lastnimi žulji postavili milijonarjem, grofom, knezom in še „višjim“ krivičnikom.
Če bi ti, slovenski delavec, ne bil kulturno bitje, bi že tukaj nehala vsa modrost, ki si je kot človek sposoben. Ker pa se nebrzdana sila razvoja dotika tudi tvojih vrst, in je tiranstvo nemškega, laškega, često tudi že domačega kapitalista izsililo iz tvoje dlani milijone znojnih kapelj, zato si se vzdramil in organiziral.
Naša „Narodna delavska organizacija“ je z mogočnim ognjem posvetila v žalostno zgodovino slovenskega delavstva, razvnela srca delavcev-trpinov, ogrela v njih otrplih, od truda premrlih udih odporno moč ter dvignila leno, zaspano maso, ki je bila marljiva samo v tujo korist.
Kakor osrčje naše domovine ni žal, še nikoli prednjačilo v vseh panogah narodnega razvoja, tako prihaja k nam tudi N. D. O. izza sinje Adrije, iz Trsta, kjer je N. D. O. v kratkem času postala najvažnejši faktor. Osamljen v obupni borbi s tujim kapitalom, prepuščen samemu sebi, na socijalnem polju podoben ovci brez pastirja, je tržaški Slovenec - proletarec sklenil krepko zvezo bratovske ljubezni in obrambe v N. D. O., ki je postala za naše nasprotnike glasen memento naših teženj in pravic. Ustanovitev N. D. O. je bilo v zgodovini slovenskega delavstva zares velikanski moment.
Tvoja stvar je zdaj, slovenski delavec, da stopiš v to bojno organizacijo in pomnožiš vrste mas, zavedajočih se svojega Slovanstva: odkar je N. D. O. stopila v zvezo s Čehi, ni več samo slovenska, postala je splošno slovanska obrambna organizacija, ki bo nudila povsod preziranemu delavcu-trpinu pomoči v slučaju bede, bolezni, brezposelnosti, mezdnih bojev in drugih kriz.
Vse to prinaša duh časa in njegova gonilna moč, sila razvoja, ki nalaga vsakemu slovenskemu delavcu za neizbežno dolžnost, da brani svoje delavske in narodne pravice.
menda izstradal kot podjetnik, ko so mu robotali pri težkem delu za oderuško plačo.
Dva sta sedela v oštariji in pila, zmerjala drug drugega in ves svet ter se obki-davala s pijanimi govorancami. Bila sta kranjski klerikalec in liberalec... In kadar je imel Švaba čas, je, sedel z njima pri isti mizi, in vsi trije so se prijazno razgovarjali med seboj in dajali drug drugemu za pijačo. Prireji so skupaj tudi slavnostne izprevode, lovske razstave in pošiljali vdanostne de-putacije na Dunaj.
Ljudstvo pa je mrmralo, in Janez je
dejal:
„Pisano je pri moji duši, da ne bom več dolgo gledal lumparrje! Ako ne bo še danes pokore in poboljšanja, si zaviham rokave, polomim stole na njihovih hrbtiščih in razbijem vežna vrata z njihovimi buti-cami!“
In ko ni bilo pokore in poboljšanja, in je Janez zavihal rokave pa je hotel storiti po svojem obetu, je izprevidel, da, mu je moč dlani opešala od pomanjkanja in da se je dlan ob tlaki odvadila udarcev; spoznal je svojo onemoglost, in bridko je zajokal. Švaba, klerikalec in liberalec pa so ga složno vrgli pod mizo, obrcali ga in si brisali podplate v njegovo obličje.
Tiste čase se je močno razlegal po deželi glas človeka, ki je hodil okrog‘in oznanjeval novo vero. Ljudje so ga pozna'li po črni bradi m po rdeči kravati in so g a imenovali socijalnega demokrata. Pridigaj
Bodimo resnicoljubni, priznajmo, da naši pradedi niso znali prav braniti slovenske zemlje; spustili so na njo krvolokov kakor listja in trave. In vendar — še nismo pogubljeni, dasi nas že tisoč let izsesava avstrijski „divide et impera“, in nas šiloma ločuje od drugih slovanskih bratov. Sami smo proti premoči, a ne omagujmo, organizirajmo se! V družini slovanskega naroda imej delavec svoj častni prostor pri delu in za mizo! Organizirajmo se! Tako nam veli sila razvoja.
Uradne ure „Narodne delavske organizacije“ so za člane vsak dan od 10. do 12. in od 5. do 8. ure zvečer.
Dnevne vesti.
Cene na „Taborju“ bodo v nedeljo povsem navadne in postrežba gotovo točna, za to nam je porok restavrater pri „Novem svetu“, gospod A. Gorše, vsaj je njegova gostoljubnost in postrežba znana daleč [na okrog. Obljubil nam je še posebej, da bode za nedeljo 26. t. m. nastavil še onega iz „Kota“ poleg vsega najboljšega, ki ga ima vedno na razpolago. Tudi njegova gospa je obljubila, da bode z dobro kuhinjo postregla in zadovoljila cenj. posetnike „Ta-borja“, česar smo pri njej že vajeni! Torej vsega v izobilju, zabave, dobra jedila, pristna kapljica in vse to za nizko ceno! Geslo vsakega Slovenca torej bodi: V nedeljo 26. t. m. vsi na „Tabor“.
Veselo vest priobčujemo tovarišem narodnim delavcem širom domovine. Dne 24. julija začne izhajati v Ljubljani na-rodnosocialno glasilo pod naslovom „Tabor“. Tako bomo po zgledu tržaških tovarišev, ki že dve leti izdajajo bratskega „Narodnega Delavca“ tudi mi branili in razvijali naše gibanje potom tiska. Tržaškim, goriškim, in sploh primorskim tovarišem se priporočamo za dopise, naj bi si pa tudi poleg „Narodnega Delavca“ naročili na naš „Tabo r“. List bo izhalal ob sobotah ter bo važno socialno glasilo. Pridobljenih je že lepo število sotrudnikov tudi iz Štajerske in Koroške, tako, da bomo lahko rekli, da ima naš „Tabor“ vsepovsod svoje poročevalce. List bo izdajal in urejeval tov. Slavoj Škerlj. Posamezna številka bo po 2 vinarja. Cena celoletno K 3, polletno K l-60, četrtletno KI, ni za naše sicer ubožne razmere previsoka, ter upamo, da bodo delavci, ki narodno čutijo in se socialno zavedajo, v obilnem številu posegli po svojem glasilu. Tovariši, naročajte, širite, agitirajte za „Tabor“, v njem naj se zrcali naša moč in naš razvoj. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dunajska cesta št. 1. Uredništvo je istotam. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo.
Tovariši! Slovenski delavci! Naša prekoristna Ciril - Metodova družba slavi dne 3. julija t 1, 25 letnico svojega delovanja! Vabim Vas torej, da se polnošte-
je boj proti kapitalizmu in organiziral trpinčeni rod. Ker pa sta se štela za slovenski narod samo klerikalec in liberalec, je proglasil narodnost za gospodsko zabavo, rekoč:
„To so same neumnosti in prazne besede! Trebuh in pamet, sodrugi, to je prva reč! Kajti vse reči izhajajo iz trebuha; resnično vam povem, kjer je trebuh na gorkem, tam je sreča doma. Kadar ustvarimo mi veliko kraljestvo trebuha, se bodo sami od sebe nehali narodnostni boji, in nihče ne bo več delal Slovencem krivic. Bojujte se z nami, pa vam obljubljamo rešitev slovenskega jezika!“
Pri tem pa je pošiljal svoje otroke v nemške šole, podpiral nemške trgovce in obrtnike, da so se vdomačili in odebelili, dočim so delali slovenski konkurze, in delal v domači politiki tako zmežnjavo, da je imel venomer samo Švaba dobiček. In vsi reveži, ki so se mu pridružili, so ravnali po njegovem'zgledu, in Švaba mu je bil zelo naklonjen v svojem srcu, ker mu je koristil čeprav ga je zmerjal s tiranom in kapitalistom.
Ubogi Janez pa je milo godrnjal izpod gospodske mize:
„Kaj pa tisto, gospod sodrug, ali se nič ne bojite, da bi nas Švaaa požrl že davno prej, preden napravite vi kraljestvo trebuha? Kaj bodo počeli reveži moji sinovi in sinov sinovi, če še kranjske besede ne bodo znali, da bi zarentačili v hudih časih?“
delavci in delavke vstopajte
vilno udeležite tega slavja in s tem pokažete, da znate ceniti velike zasluge, katere ima šolska družba, posebno za slovensko delavstvo!
Predsednik N. D. O. R. Juvan. • Antialkoholistiško. Medicinec J. na Dunaju je konštatiral, da zaleže 16 vrčkov piva ravnotoliko kot dobra večerja. Pijmo torej 16 vrčkov piva za večerjo, potem pa še 4 vrčke za povečerek.	Zdr.
Razbojnik (ko je* profesorja docela oropal in do golega slekel): „In da ne boste mislili, da nisem ¡plemenit človek, podarim vam, da ne boste nagi, svojo lastno srajco, edino, ki jo premorem, zakaj zapisano je, da je nage oblačiti telesno dobro delo krščanskega usmiljenja. — Profesor (ves zmeden): Hvala vam gospod razbojnik, vedno sem verjel v vašo plemenitost, klanjam se, poljubljam roko. Brr...
Deutsches Kaffeehaus „Union“. Svojim somišljenikom javljamo brez komentarja, da kavarna „Union“ ni sprejela našega lepaka za „Tabor“ v razobešenje. To suho dejstvo — slovenskim delavcem v primerno uvaževanje.
Župnik — kuharici: „Kaj pa ti je, Mica, da si tako pobita?“ — Mica (joče): „Uuu... hlače uuu... so name... padle!“ — Župnik: „Pa kaj zato, če so hlače nate padle?“ — Mica (še huje joče): „Uuu ... iii... pa je bil... iii... u ... gospod kaplan je bil v njih!“
Ko je Ribničan prišel na Dunaj gledat stolp sv. Štefana, je spotoma stopil v kavarno. Ker je znal nemško vzame »Prešo v roke in čita: „Dr. Stephan Turn auf 14 Tage verreist.“ Ribničan vzdihne ves potrt: „Prav je imel oni, ki je rekel, da Slovenec nima sreče! Na Dunaj se pripeljem, da bi videl „Štefan Turn“ pa mi za 14 dni odpotuje.“ In ves potrt se je vrnil v domovino rešet in piskrov, ne da bi bil videl stolp sv. Štefana.
Slovenci in Slovenke, ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda l
Tedenski red N. D. O. od 25. junija do 1. julija 1910. — Sobota 25. t. m.: Seja skupnega ve-seličuega odseka N. D. O." ob 8. uri zvečer. — Nedelja 26. t m.: Ob 9. uri dop. društveno kegljanje na dobitke pri „Novem svetu*, ob 4. uri pop. II. veliki „Tabor“. — Pondeljek 27. t. m.: Seja kurato-rija „Vajenške skupine N. D. O." ob 8. uri zvečer. — Torek 28. t m.: Seja osrednjega odbora N. D. O. točno ob 8. uri zvečer. — Sreda 29. t..m. (praznik): Seja „Ženske skupine N. D. O.“ ob 10. uri dop., ob 2. uri pop. izlet na Orle. — Četrtek 30. t. m.: Sestanek zaupnikov v prostorih N. D. O. ob 8. zvečer. — Petek 1. julija: Sestanek „Ženske skupine ob 8. url zvečer v prostorih N. D. O. — Prosimo vse Člane in članice, da se točno in zanesljivo vdeleže!
Vodstvo N. D. O.
Brzojavi.
Novo Mesto. Lurd na Dolenjskem sijajno napreduje. Danes so začele one berglje, ki so obešene ob kapelici, same ob sebi hoditi.
Sodrug pa ga ni poslušal; hodil je okoli kakor rjoveč lev in iskal, koga bi organiziral za kraljestvo trebuha. Iu res ga je napravil; čez stoinsto let je bilo, in Švaba je. bil že zdavnaj drugi Švaba, klerikalec drugi klerikalec in liberalec drugi liberalec, in vsi so nosili junaško srce v hlačah, ker so se bali novih reči. Prijetno je bilo v kraljestvu trebuha; kdor je delal, je jedel, in kdor ni delal, je tudi jedel, zlasti načelniki in vojvode v kraljestvu trebuha. Razmere so bile v marsičem podobne starim časom, v marsičem pa boljše: zdaj vsaj ni bilo več lačnih ljudi.
In tisti čas je hotel sodrug izpolniti svojo obljubo, da reši Slovence pogina. Iskal jih je in iskal, pa nikjer ni našel nobenega: po vsem kraljestvu je vse govorilo nemški jezik, povsod, so stale nemške šole, in kogar je sodrug vprašal, če ni nemara Slovenec, vsak se je razjezil in prisegel, na brado Marxovo, da ni. Takrat se je sodrug spomnil pijane družbe v oštariji; in glej, ko je pritekel tja, so mu povedali takole:
„Slovenskega klerikalca in slovenskega liberalca so predvčeranjim obesili kot kapitalista zaradi veleizdaje v kraljevstvu trebuha; slovenskega Janeza pa so že zdavnaj privlekli mrtvega izpod mize ...“
Tako je prišel socijalni demokrat s svojim odrešenjem Slovenstva prekasno.
v N. D. O. @
Dunaj. Ker se Lahi še niso odločili za sedež svoji fakulteti, a nemški burši protestirajo proti Dunaju, misli vlada postaviti univerzo na kolesih, ki bi se vozila 's kraja v kraj.
Dunaj. Slovenska univerza bo najpo-polnpjša. Kot ravnatelj medicinske fakultete bo imenovan dr. Šuster, ki bo eksperimentiral slučaj, kako je Rožiču glava odgnila v '14 dneh. Eisenpass bo imel predavanja, kako se „windische Bagage“ kot nevaren
r%	I	Tl •
I	K	O
9 m	O	m S
“" FR, SARK Telefon 117
mrčes uničuje. Šušteršič bo predaval o poljedelskih mrčesih in pa o Tomazovi žlindri, Lampe in Pavšlar o zbiranju električnih sil s pomočjo savskih slapov. Jaklič o morali, Šuklje o kameleonih, Tone Bove-Natura pa o spolnem vprašanju in o pomenu pobožnih molitvic za spolno higijeno.
Dunaj. Slovenska univerza dosežena: pravna in modroslovna fakulteta bosta nameščeni v Ljubljani, bogoslovna pa pride v Trst.
Zahtevajte le zeliščni liker
,ILIRIJA4
slaščica in grenčica, ki ga prodaja v prid Aljaževega doma
'V'
Berjak & Šober
-------— Ljubljana. .
ENO. FRANCHETTI
Premeri & Jančar Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20	Id Na debelo! Na drobno! M	u ’ g ■ Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barve za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Barve za šolarje. Velika zaloga čopičev za zidarje. Strojno olje za vse vrste strojev. Olje proti prahu. Kar- ===== bolinej, mavec itd. itd. 	 Skladišče: Dunajska cesta štev. 5. Prodajalna: Danajska cesta št. 20 nasproti Figovca. Za obilna naročila se priporočava. ■	—	m
Opozaijamo na lastno izdelo-valnico oljnatih barv, lakov, 'firnežev in steklarskega kleja.		
Našim rodbinam priporočamo 1 Kolinsko cikorijo. | L _ _ J S\		
Narodna kavarna IžglSlB
FRANKRAPEŠ
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
čevljarski mojster
v Ljubljani 0|
ffH Kongresa) trg IS. gl»
Izdeluje prave gorske In telo-vadske čevlje.
trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi —,	pridelki In moko. ;
::	LJUBLJANA -KOLIZEJ. ::
Hotel JURIJA,
Kolodvorska ulica štev. 22. Priporoča sobe in restavracijo MARIJA NOVAK.
: J. KRIVIC ;
Ljubljana, Dunajska cesta.
Zaloga špecerijskega, kolonialnega in materialnega blaga. Raznovrstni čaji, jamajski rum, čokolada in konjak. Mineralne vode ter različne soli in praški zoper živinske bolezni. Ki slice, olja in bencin.
Jakopič & Justin
lijubljana, Bohoričeva ul. 11.
Udmat, zraven mestne ubožnice.
Stavbeno in umetno kij učavničar s tvo.
Se priporoča slavnemu občinstvu za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor: žično omrežje, ograje na pokopališču, žel. svetilke, balkone^ verande, držala za firme, štedilnike itd. itd.
:: Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago. ::
LJUBLJANA, Sodna ulica štev. 2
v kisi župana gosp. Ivan Hribarja priporoča svojo brivnico )n prodajo: raznih dišav.-
Priporoča se kavarna
EUROPA
Dunajska cesta.
Največjo zalogo Ih hajraznovrstnejšo izbero prvovrstnih r, KLAVIRJEV In HARMONIJEV im4 edina narodna tvrdka ^
ALFONZ BREZNIK Gradišče št. 11
učitelj „Glasbene Matice“ in zaprfs. strokovnjak dež. sodiSča
Naj cenejša Izposojevalnica. Prodaja na 'najcenejše obroke. Ugodna r. zamena. lOletno jamstvo. Popravila in uglaševanja najceneje.::
IVAN MAGDIČ
krojaški salonfza gospode
Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
Prvi slov. optični b«« zavod
Ljubljana, Stari trg 'štev. 26.
w
V nobeni hiši naj ne manjka
Sčistilo
Svoji k svojim !!!
idoče stenske in žepne ure, kakor 1 1/iuvll • tudi trpežne verižice, prstane in uhane
priporoča
Milko Krapeš,
trgovec in urar, Ljubljana Jurčičev trg št. 3.--------
117777, HM MMMHg
I Poštne hranilnice št. 49.086. : , f
Telefon štev. 135.
Giro račun Avstro-ogrske banke, f Število zadružnih članov čez 600.
> I
Stanje hranil, vlog sklepom 1909 :	K 3,700.000. ~
Varnostni zakladi sklepom 1909 :	K 160.000.

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na razpolago so domač) hranilniki.
—— ----------«o«—|—++<>++—
FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg 11.
Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šolskih in pisarniških potrebščin kakor tudi raznovrstnega blaga. Velika izber molitvenikov in zbornikov za razglednice in fotografije. — Na drobno in debelo.
Vedno najnovejše razglednice v veliki izberi. — Največja zaloga nagrobnih vencev. — Cene nizke. — Postrežba točna. — Blago solidno.
-Ufi TVRDKA :S§i
SRICRR & MEJRC
JUBLJANA. PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 9,
Kregar & Seljak.
PRIPOROČA
SPEDICIJSKA IN KOM. DRUŽBA BALK7
D. Z 0. J. V TRSTU.
P0PRUŽNKA V LJUBLJANI
SE PRIPOROČA SL. OBČINSTVU ZA PREVOZ. BLASA S KOLODVORA 1 \ 'V KOLODVOR, ZA SELITVE IN SPL0N VSA PREVOZNA DELA.
V ZAČASNI URAP: N0TEL PRI MALIČU.
TOČNA POSTREŽBA!	ZMERNE
SVOJO BOtaATO ZAL0S0 jZSOTOVUENIN OBLEK ZA dOSPODE IH PEČKE TER hjlOiE NOVOSTI V KONFEKCIJI ZA DAME IH DEKLICE.
CENIKI ZASTONJ IN FRANKO.
Kupujte vžigalice — v prid === družbi sv. C. in M.
Agro-Merkur
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v Ljubljani
‘ registrovana zadruga z omejeno zavezo
Janez Trdinova ulica št. 8 (skladišče tudi v Trstu).
Agro-Merkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, solitar, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno, špecerijsko blago itd.
Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
Agro-Merkur se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in goriških jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke.
Agro-Merkur ima jako obširne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže.
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja“
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
Najmoderneje urejene sobe. Velik, lep
senčnat vrt. — Vsako sredo koncert
Slov. Filharmonije. Začetek ob 8. uri.
M . “O O
Ul
Â
n
<
»
s
n
sc
o
rtf
Ul
Pozor kolesarji!
V
Velika zaloga
Puch“ koles
in drugih specialnih znamk priporoča
ANA GOREČ
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 16.
¿c
4J KO >
ta
<U
>
«8
o>
12' *3. c ja o cn
o>
>CJ
>co
us
o
>
Q
| Zaloga vseh posameznih delov. |
JULIJA ŠTOR
v Prešernovih ulicah štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, za lawn-tennis in pristnih GOISSERSKIH -------- GORSKIH ČEVLJEV, —..¿..jz: ■
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro naj jo zahteva z z znamko
„"crisrioisr“
ker so te ure najtrpež-nejše iri natančne.
Zalogo ima
FR. ČUDEN
urar In trgovec v LJUBLJANI =
delničar in zastopnik švicarskih tovaren „UNION“ v Bielu in Genovi.
Cenovnike zastonj in franke.
Otvoritev slovenskega optičnega zavoda.
' Usojam se slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril v Šelenburgovi ulici št. 1.'
= optični zavod zz
kjer bom imel v izberi razna očala, ščipalce, daljnoglede in sploh vse predmčte te stroke. — Kot edinemu izprašanemu slovenskemu .optiku v Ljubljani mi bode mogoče ustrezati občinstvu z vsemi potrebnimi očali po zdravniških predpisih.
Priporočam se najtopleje za mnogobrojna naročila z vsem spoštovanjem
Dragotin Jurman, izprašan optik.
Slaščičarna
RUDOLF BISCHOF
Ljubljana, Židovska ulica štev. 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za razno-! tera naročila slaščičarniške stroke. Cene nizke. Slaščice najfinejše.
Bn Hlâvka
Prešernova ulica št. 5.
i
Atelje za ortopedične apa-::	rate in bandaže. ::
Galvanoplatiranje z dekli tricno silo. ::
Izdelovatelj kirurgičnih, medi-cinskih inštrumentov in vseh :: potrebščin za bolnike*
1
Karol Polajnar
,Kavarna Prešeren4
::	Ljubljana, Marijin trg. ::
Priporočljivi preparati!
C. in kr. dvornega
založnika in pane- fM*2k i	I
ževega dvornega	lekarnarja
založnika	-----!---------
0. P1CC0U
H
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirno izvrsten naraven izdelek v
i----------kilogramskih steklenicah po
K 1‘50, v sodih po K 1‘— 1 kg.
Želodčna tinktura kreP» želodec, pospešuje
—	■------- prebavljanje in odprtje
telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne,„malokrvne '	- im - j ■■ ■■ ¡n nervozne osebe. Polliter.
steklenica K 2-—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo za revr ... t .	- matične bolezni. Sjekl. 50 v.
Salmijakove pastile JajSaj° hripavost in
===	•	—-I. kašelj, mehčajo sliž.
Škatlica 20 vin. 1.1 škatlic K 2*—.
:: Naročila še izvršujejo točno. ::
Jos. Bardorfer
Ljubljana, Resljeva cesta št. 2
priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico in trgovino za ure. Sprejema ::	tudi popravila stolpnih ur. ::

ur
Del. glavnica 3,000.000 K
Rezervni fond H 400.000 K

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
-:r--s=^=s'g.".",..Stritarjeva ulica štev. 2.
-■sr

Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestne od dne vloge po čistih
410
2 0
ter kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnerii kurzu.
Podružnice: v Spljetu, v Celovcu, v Trstu in Sarajevu.
vv
T>
i
J
		si—ata	__—- Delniška družba 		1 		 'V'	
lip	združenih pivovaren Žalec in Laški trg	
i«	v Ljubljani priporoča svoja svetla in črna piva.	
“ - - ™	Ravnateljstvo v Laškem trgu.	
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani — Prešernova ulica štev. 3
največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Obstoječih vlog nad 38 mil. kron.	Denarni promet do 31. dec. 1909 nad 518 mil. kron.	Rezervni zaklad nad 1 mil. kron.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Izguba vloženega denaija je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.,
Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po
Ali
“2 o

brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Posoja na zemljišča po 5% obresti im proti amortizaciji po najmanj °/° na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo.

ilavske Organizacije“ v Ljubljani.