St. 28.
V Ljubljani, dne 29. junija 1918.
Leto 1.
UredniStvo in uprav-niStvo i Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 6, II. nadstropje.
Oglasi po dogovoru.
RESNI
Izhaja vsako soboto.
Naročninai za celo leto M K, za pol leta 5 K, za mesec I K. Posamezna Stev. 20 h.
Kdor prostodušno in brez priliznjenosti resnico oznanja, ne najde milosti pri ljudeh.
Sv. Ambroi.
Za Trumbiča ali proti njemu?
Kakor bi dregnil v sršenovo gnezdo, tako je završalo, ko je sklenil deželni odbor svojo izjavo proti veleizdajalcem, ki tudi nas slikajo pred vsem svetom kot veleizdajalce, ki lažejo, da drže vsi Jugoslovani z antanto, in ki s svojim hujskanjem podaljšujejo vojsko.
Izjava deželnega odbora je jasna in točna. Barvo pokazati je treba v tem Času strašne zmešnjave. Barvo je treba pokazati tem bolj, ker dajejo gotdvi ljudje pri nas sovražnikom našega naroda dan na dan povoda, da nas sumničijo, da smo mi istega mišljenja, kakor izdajalci onkraj strelskih jarkov. Ko so bili Nemci pred cesarjem, se je očitno nam predbacivalo veleizdajstvo. Razni napredni Jugoslovani, ki so zbežali k sovražnikom, ali, kakor profesor Pivko in drugovi, z očitnim veleizdajstvom osramotili naš narod, so dali povoda dovolj našim narodnim sovražnikom, da kujejo kapital iz takih žalostnih dogodkov. Politični porazi, ki prihajajo sedaj vsak dan na nas, so posledice takih dogodkov.
To popraviti in slovenski narod pripraviti zopet do časti pred državo, je namen te jjzjave.
Pa ravno tega nečejo Ijidje, ki stoje za »Slovencem* in za »Narodom*. Kakor Poncij in Pilat sta se našla, in dr. Trillerje postal naenkrat dopisnik »Slovenca*. Vse mogoče poizkušajo, da bi odvrnili občine, da ne bi obsodile veleizdaje. Kajti samo za to se gre, in za nič drugega.
Dr. Triller že 'v- deželnem odboru ni glasoval proti dr. Trumbiču. Vsi besni rjove sedaj na dr. Lampeta, ki je imel pogum staviti predlog, katerega mora vendar podpisati vsak pošten človek, ki neče, da bo
prištet v isto vrsto, kakor Trumbič in njegova družba. Z zavijanjem in podtikanjem hočejo pomen te izjave izpodkopati in odvrniti občine od sklepov. A občine bodo morale sklepati in debatirati o predlogu. Ljudje bodo morali po toliki zmedi pojmov vendar enkrat priti do treznega premisleka in se zavedati, kam peljeta brezglava gonja, v katero jih ženo jiberalci in zmedeni mladini. Gre se za stvar, pd katere je odvisna usoda slovenskega naroda. Na sedanji poti nam ne more priti nič drugega, kakor poguba.
Ali z antanto ali proti nji: ali je beseda: v okvirju monarhije in nod habsburškim žezlom le lažniva pretvez^ ali izraz istini-tega prepričanja — to se naj sedaj pokaže!
»Slovenec* in »Narod* sta pokazala že svojo barvo. Videli bomo, kako stoji po občinah, kako daleč je že strup laži in brezvestne agitacije izpodjedel pošteno mišljenje v ljudstvu.
Ne bojimo se sklepov občin. Kar je poštenih občinskih zastopov, bodo vkljub terorizmu vedeli, kaj imajo skleniti, kateri pa gredo za Trumbičem in njegovo tovarišijo, naj pa to tudi enkrat jasno povedo 1
Torej na dan s sklepi! Mi si hočemo pogledati odkrito v obrazi
Vstajajočemu liberalizmu.
Na soboto in nedeljo je J. D. S. napovedala ustanovitev svoje organizacije. Isti' čas je tudi njena češka sestra Češka državno-pravna demokracija dr. Kramarova napovedala svoj ustanovni zbor, a praško namestništvo je to zborovanje prepovedalo, sklicujč se na znake, da ni od njega nič dobrega pričakovati.
Grof Attems je dobrohotnejši, kakor praški namestništveni svetnik Kunz.
Ko se liberalci snidejo, se bodo pač med seboj veselo pogledali, kajti pred enim letom noben človek ne bi bil verjel, da je kaj takega mogoče. Liberalci so bili popolnoma ob tleh, tako da so se sami sebi smilili, in je sam dr. Tavčar dejal: Najbolje je, da se damo vsi skupaj voditi od dr. Šušteršiča, ker on je najmočnejši in naj-veljavnejši voditelj.
Ako imajo liberalci količkaj dostojnosti, morajo pred vsem izreči svojo najglobokejšo vdanost in hvaležnost Presvetlemu in Pre-vzvišenemu gospodu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ker če on ne bi bil udaril z vso težo svoje palice po dr. Šušteršiču in njegovih političnih tovariših, ne bi bil prišel za liberalce dan vstajenja. Torej hvaležnosti bodi prvo mesto na tem zborovanju 1
Pod škofovim imenom so liberalci nabirali člane in denar, ker so njihove agita-torice hodile od hiše do hiše in so pobožne ljudi nagovarjale, da morajo pristopiti v J. D. S., ker to je Jugoslavija, in kdor ne pristopi v Jugoslavijo in ni prijatelj z liberalci, ta dela zoper škofova navodila.
Sklicuje se na škofa so tisoče ljudi vabili na takozvana »manifestačna* zborovanja, pri katerih so liberalci sklepali hinavske resolucije v čast papežu in škofu, da so vmes sejali svoj strup, svoja obrekovanja in nečuvene laži in hujskarije.
To si naj liberalna gospoda pred vsem pove in naj da dušek »iskreni hvaležnosti svojemu višjemu nadpastirju!
Mi pričakujemo pa, da bodo liberalci svojo hvaležno vdanost pokazali zlasti pri onih točkah, ki obravnavajo kulturna vprašanja. Govorilo in sklepalo se bo o versty>-
LISTEK.
t Dr. Frančišek Pavletič.
Tih mož je šel v večnost. Žnjim zgubili smo biser, čigar žarki so vzradoščali vsako srce, ki je *ilo deležno čarobnega kroga njegove osebnosti.
Dr. Pavletič je bil cel mož. Vse ha njem je bilo zravnano, dovršena harmo-hija. — Kremenit značaj, tih delavec, marljiv kot bučelica, vesten do skrajnosti, vedno, 'udi v trpljenju, umerjene dobre volje, ljubezniv in dober, pobožen in možat — dika svojega stanu, dika svojega naroda.
Živel je po svoji dolžnosti. Dolžnosti do Boga, dolžnosti do svojih ljubih, dolž-hosti do svojega stanu, dolžnosti do svojega haroda — to je bilo njegovo življenje. Vse kar je storil bilo je lepo, vsaka kretnja njegovega življenja je nosila pečat visoke Plemenitosti. Iz njegovih ust ni prišla zla beseda, njegovo srce ni preneslo zle hiisli.
Da bi naš narod imel mnogo, mnogo takih mož! Nikdar bi jih ne bilo preveč. Tihih, marljivih, zvestih in vestnih delavcev, značajnih, resnicoljubnih, plemenitih, v globočini srca pobožnih mož — teh nam je treba.
Poznal sem le enega Pavletiča!
Spoznal sem ga prvič kot mladega dijaka, polnega idealov in vendar že takrat resnega, možatega, umerjenega.
Pred očmi mi je potem kot govornik na banketu II. slov. katol. shoda. Kako vzneseno je govoril takrat o katoliških idealihl Da, ti ideali so mu bili res sveti, živel je v njih, nosili so ga v celem življenju in dvignili visoko nad profannost tega sveta — dvignili v večno življenje.
Poln najvestnejših idealov, je zvesto spolnjeval vsako svojih dolžnosti. V svojem poklicu je bil dr. Pavletič uzor. Zadnje leto svoje kandidatske prakse je bil dr. Pavletič moj koncipijent, umrl je kot moj družabnik in namestnik. — Ne najdem besed, da bi ga le količkaj pritnerno omenil kot1 stanovskega tovariša. Te vestnosti, skrbnosti,
temeljitosti, točnosti, marljivosti, strokovne dovršenosti in stroge pravičnosti, ne doseže nobena hvala. Zares, Pavletič je bil dika, uzor svojega stanu.
In njegovo družinsko razmerje! Nisem imel sreče, bljžje spoznavati njegove ljube. To pa vem, da je vsa njegova ljubezen in skrb veljala njim, ki mu jih je Bog dal in da jim je utisnil pečat svojega visokega duha, svojega plemenitega srca, svojega kristalno čistega značaja. Kako neizmerna mora biti njihova žalost, ki so zgubila takega moža, takega očeta — a blagor jim, da so imeli takega moža, takega očeta! Sepie, katero je zasejal, bo uspevalo in najbujnejše cvetje vzklije iz ranega groba tega pravičnega moža.
Biser smo zgubili. Dr. Pavletič je bil svoje vrste edini. Njegovo življenje je bilo vera, upanje, ljubezen: živa vera, trdno upanje, goreča ljubezen. Bog ga je vzel k sebi — blagor mu!
Gastein, junija 1918.
Dr. Ivan Šušteršič.
kulturnih zadevah, zlasti o šolstvu. Slovenska Kmečka Stranka je sklenila, da je v vseh teh vprašanjih, ki h o verskega značaja, pokorna škofovski avtoriteti, in za to je bila celo opsovana kot nekatoliška. Liberalci naj sedaj pokažejo, da se ljubljanski knezo-škof ni motil v njih, ko jih je potegnil iz blata na dan, in naj sklenejo brezpogojno pokorščino škofu v vseh kulturnih zlasti pa verskih vprašanjih v vspodbudo vsem mla-dinom, ki so tako pridno pomagali liberalizmu, da je prišel zopet na vrhi
Mi se bomo tega na tihem radovali.
Torej . ..
K vladni krizi.
Poljaki so napovedali Seidlerju boj, in sicer oseben boj. Oni zahtevajo Seidlerjevo glavo, in če se jim ta prinese na krožniku, so pripravljeni, se z njegovim naslednikom pogajati v sestavi večine v parlamentu. Vzrok, zakaj so Poljaki tako divji na Seidlerja, je v tem, ker se je baje Seidler Ukrajincem ^zavezal, da bo razdelil Galicijo tako, da dobe Ukrajinci svoje avtonomno ozemlje. Kdor količkaj veruje v narodno avtonomijo in samoodločbo narodov, ne more v tem najti nič napačnega, kajti Ukrajinci so ravno tako ljudje in državljani, kakor Poljaki, in če hočejo v sedanjem času priti do enakopravnosti, se jim to ne more zameriti, kakor tudi Slovencem ne. Enaka pravica za vse!
Poljaki pa so v sedanjem položaju odločilni za večino v zbornici. Seidler je izvajal posledice in je s celim kabinetom položil glavo pod sekiro ter podal cesarju ostavko. Junij se bliža koncu, in ž njim poteče doba proračunskega provizorija. Ako še ta mesec državni zbor ne sklene proračuna, je obsodil samega sebe in nastopiti mora brezpravno stanje.
Pri odločitvi je bilo torej za cesarja bolj merodajno vprašanje parlamenta, kakor pa vprašanje vlade, ki je le osebno. Jasno je, da Seidlerjev naslednik ne bi bil nič na boljem, kakor ta sam, kajti Poljakom in Ukrajincem hkrati ugoditi ne more noben človek na svetu. Cesar se je odločil za srednjo pot. Seidlerju mi še glave odsekal, ampak ga je pustil viseti, dokler se ne raz-vozlja ta vozel. Tako imajo oni prav, ki so zahtevali, da Seidler žrtvuje svojo glavo, in hkrati je odprta pot, da se vendar pride do zborovanja parlamenta, ako se pokaže v njem dobre volje, da samega sebe ohrani pri življenju.
V	ročnem pismu cesarjevem pa je važen odstavek, ki vladi naroča, da se ima odločno držati načela, delovati z onimi strankami, ki so tudi doslej dosledno zastopale državne koristi. Krona torej loči stranke v dva dela: v tiste, ki so zastopale doslej državne koristi, in v druge.
' Kam spada Jugoslovanski klub? Pred enim letom ga je krona prištevala še med prve, ter je zato dala Slovencem celo ministra kot zastopnika njihovih interesov v kronskem svetu. Tekom enega leta je šla slovenska stvar strašno navzdol. Nerodnost za nerodnostjo se je zgodila. Slovenski minister je moral iti, nameravana Slovencem ugodna izprememba ustave se je opustila, in Slovenci so prišli v slab kredit pred celo državno javnostjo. Veliki trenotek je zamujen, in bodoča vlada utegne iti preko Slovencev druga nam neprijetna pota. Kdo je to zakrivil?
Kmetija po vojski.
Obrazložili smo nedavno, da položaj kmeta po vojski nikakor ne bo ugoden, ker je kmet po vojski silno udarjen.
Sedaj se hočemo pečati nekoliko s pozitivno stranjo vprašanja. Kaj bo kmeto-
valcu po vojski storiti, da se zamore ohraniti in uspevati?
Prvo bo, da spravi svoje gospodarstvo v prejšnji stan t. j. v stan. v kterem se je nahajalo pred vojsko. Pri tem bodo šli vsi morebitni prihranki in moral se bo vobče še dolg delati. — O tem smo že pisali.
Razumen gospodar bo pa šel še dalje in vsak kmetovalec, če hoče uspevati, bo moral iti še dalje, če noče propasti v doglednem času.
Neobhodna potreba, ki nastane po vojski za vsakega kmetovalca, se izraža v eni sami besedi in ta se glasi: napredek!
Kmet nikakor ne sme ostati .pri starem“, temveč mora napredovati — sicer bode propadel.
Kmetovalec mora po vojski postati »modem” (beseda, ki jo tudi kmečka dekleta že poznajo). Svoj obrat bo moral modernizirati, da povzdigne količino in kakovost svojega pridelka. Od tega je za kmeta vse odvisno.
Nastane vprašanje, v koliko je mogoče pomnožiti kmetijski pridelek v Avstriji. Na to vprašanje daje najboljši odgovor primera avstrijske produkcije z nemško.
Naša monarhija je imela ob začetku svetovne vojne na 676.061 km* 52x/2 milijona ljudi za prehraniti, Nemčija pa na 540858 km* 67 milijonov. — Nemčija je tedaj imela povprečno čez 120 ljudi na štirja-škem kilometru, naša monarhija pa le 76. Nasprotno je pa bilo na Nemškem 350 000 km* zemlje posvečene kmetijstvu, a v naši monarhiji pa le 330.000 km*. Kljub temu se je v Nemčiji pečalo le 35% prebivalstva s kmetijstvom, pri nas pa celili 65% (t. j.
1 v celi monarhiji, vštevši tedaj Ogrsko, Hr-vatsko in Bosno).
Ploskovina, obdelana z pšenico, ržjo, ječmenom in ovsom, je bila v zadnjem mirnem letu v obeh cesarstvih enako velika, a nemška letina je znašala dvakrat toliko kot naša!
Ploskovina, obdelana s krompirjem, je bila 1. 1914 na Nemškem za 90% višja kot v našem cesarstvu, pridelka je pa bilo za 200*/o več!
V	petletni dobi 1908—1912 se je pridelalo v Avstriji povprečno na hektaru 13'7 q pšenice in 13 8 q rži, na Ogrskem 126 q pšenice in 1T5 q rži, v Nemčiji pa 20'7 q pšenice in 17'8 q rži.
Naša zemlja pa ni prav nič slabša kot nemška! A še na Norveškem, v ledenem severnem obneblju, se pridela več na hektar, kot pri nas, namreč 16'6 q pšenice in 15*8 q rži.
To da misliti. — Od kod zlasti ta kričeča razlika med našim in nemškim pridelkom?
Vzrok leži v naprednosti nemškega kmetijstva, ki je skozi in skozi »moderno”, poslužujoč se vseh udobnosti tehničnega napredka. '
Največ tiči to v umetnih gnojilih,— Tu je razlika tako očividna, da ni treba nobenega nadaljnega dokazovanja. Umetnih gnoj’1 se porabi na Nemškem deset do stokrat več kot v našem cesarstvu. Res je pa tudi, da so pri nas umetna gnojila povprečno za 25%, kalijeve soli celo za 100%, dražja kot na Nemškem.
Mnogo izdajo tudi-kmetijski stroji, s katerimi se na Nemškem kmetuje v neprimerno večjem obsegu kot pri nas. So pa tudi stroji pri nas za 25% dražji kot na Nemškem.
Iz predstoječih podatkov se da sklepati, kje je treba zastaviti, da se pri nas dvigne rodovitnost zemlje.
Pa tudi z živinorejo smo za Nemčijo. Nemčija je imela pred vojsko 20 2 milijonov govedi in 22 milijonov prašičev, naše cesarstvo pa le 16Va milj. govedi in
14 milijonov prašičev! To razmerje ni naravno. Nobenega vzroka ni, da bi ne moglo naše cesarstvo prerediti ravno toliko živine kakor Nemčija ali še več.
Tu se odpre široko polje delovanja vseh poklicanih činiteljev, zlasti pa kmetovalcev samih.
Umna kmetija bo nesla. Tojenespod-bojno dejstvo, kajti še mnogo iet po vojski bodo živila najdragocenejša stvar. Na to dejstvo mora in sme kmetovalec zasnovati svoje načrte, svoje novo gospodarstvo. — Gotovo bo to veliko veljalo, toda čim več bo kmetski gospodar pametno in smo-treno utaknil v svojo kmetijo, tembolj bo uspeval, tem hitreje in zanesliveje bo prišel do zdravega položaja, da bo — res kaj Imel.
Samoobsebi je pa umevno, da bodo morali tudi javni činitelji priti na pomoč, država in dežela. A tudi občinam, osobito pa kmetijskim zadrugam vzraste prevažna prevažna naloga. Vsi ti činitelji bodo morali skupaj delovati v splošni blagor — težišče bode pa le vedno pri kmetu samem. Zanj velja slejkoprej stari ljudski rek: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! —Vse najboljše delovanje javnih činiteljev nič ne pomaga, če ne najde razumevanja, potrebne gibčnosti in žilavosti pri kmečkem gospodarju samem. Če ta odreče, ne more pomagati ne država ne dežela ne kdorkoli! To je treba dobro razumeti !
Agrarni prevrat v Ukrajini.
Za Avstrijce ne zveni nobeno drugo ime ruskih provinc tako lepo kakor ime »Ukrajina*. Ukrajina je bila prva, ki je bila pri; pravljena sklepati mir z osrednjimi državami,, na njene dostikrat bajno opisovane zaloge so upali vsi; vsi od ministerskega predsednika pa do okrajnega glavarja. Pri vsaki priliki so tolažili lačne z živili, ki bi jih imeli prejeti iz Ukrajine in ko je nazadnje v splošnem pomanjkanju vlada odredila, da si od avstrijskih kmetov prisilno izposodi .zadnjih par zrn, tedaj je postala Ukrajina nekaka hipotečna podlaga, kajti vlada je obljubila kmetom vse žito, ki si ga je iz-posodila, povrniti z onim, ki ga bo prejela iz Ukrajine. Poznavalec ukrajinskih razmer bi bil seveda takoj opozoril na dejstvo, da v Ukrajini takrat še niso bile urejene niti državne, niti politične, še manj pa socijalne razmere. Ko so boljševiki odigrali svojo vlogo sta ostali še vedno dve smeri v medsebojnem boju t. j. socijalno-revolucionarna stranka s katero je bila Rada in politično izobraže-nejše prebivalstvo. Ti so zahtevali odpravo privatne lastnine, proglasitev vse zemlje kot državno last, in takozvani „samostiniki*. staro, svobodno kmetstvo združeno*!: zmernim meščanstvom. Od mlade republike na pomoč pozvane centralne države bi bilo mogle mirno gledati, kako se bo ta boj iz* vojeval, ko ti strankarski boji ne bi bili ogroževali obdelovanja zemlje, in vsega kmetijskega bogastva sploh kakor tudi določenih prehranjevalnih načrtov. Ker vendar ni bilo mogoče dopustiti, da iznova zagospodari anarhija, so se osrednje sile pač morale vmešati, in tedajna vlada in Rada sta morali iti. Iz zmernih in izkušenih moz je t)ilo sestavljeno praktično ministrstvo, ki naj bi razburkane razmere spravljalo v pravi tir dokler ne bi bilo izvoljeno novo, resničnim razmeram odgovarjajoče ljudsko zastopstvo. Gotovo je, da je nameravani komunizem z ozirom na zemlja t. j. nameravana skupnost zemlje izkušnjo slabo prestala iu je enkrat za vselej odpravljena.
Sedaj poročajo o programu nove ukrajinske vlade. Program so sestaviti zastop' niki srednjega in malega posestva t. j. 0,11
Činitelji, ki so vrgli staro vlado. Ta program vsebuje odpravo socijalizacije zemljišč in zopetno vpostavo prejšne Privatne lastnine v polnem obsegu; oropane kmetije, dalje orodje, inventar itd. se morajo vrniti pravim lastnikom, krivce Pa se ima prisiliti na povračilo škode in jih postaviti pred sodišče, prebivalstvo je osloboditi terorizma zločinskih elementov, za sestavo trajne ustave ukrajinske države je sklicati ukrajinsko konstituanto, prejšnje pod pritiskom boljševikov izvršene volitve je razveljaviti in odrediti nove volitve dosedanja enostranska socijalistična vlada se ima nadomestiti z novo brezstrankarsko, realne razmere Poznavajočo vlado.
Poljski listi pozdravljajo dejstvo, da nova vlada zametuje nesrečno »agrarno politiko" prejšne vlade. V tretjem univerzalu Prejšnje vlade razglašena Bagrarna reforma" v socijalistično komunističnem smislu je napravila v Ukrajini ogromno škode in je ustvarila grozne zmede zlasti v gospodarskem oziru. Naščuvani proletarijat ni mogel počakati, da konstituanta izvede »agrarno reformo", marveč si je zemljo enostavno razbelil med seboj, vsak si je vzel toliko zemlje, Živine, orodja, pridelkov in drugih stvari Prejšnjega pravega lastnika, kolikor se mu Je zdelo. Da pri teh delitvah in plenjenjih
•	°i ostalo brez požigov in umorov, je umevno. Gozdovi so bili mahoma uničeni ali vsaj zelo opustošenj in ravno tako je bila uničena sicer cvetoča kmetijska industrija. Razdeljenih in oplenjenih posestev novi lastniki Povečini niso obdelovali in so morale avstrijske ter nemške vojaške oblasti prav energično nastopiti, da se je zemlja spomladi obdelala.
Kam zavedejo nepreračunjene hujskarije raznih fantastov, imamo baš v opisanih razmerah žalosten vzgled.
Kdo naj bo naš voditelj?
(Dopis z dežele.)
Sedanji časi zahtevajo v slovenski politiki velikih mož. Mož z gotovimi zmož-nostimi in obširnim znanjem gotovo ni malo,
*	oni možje, ki naj danes vodijo našo poetiko in naj takorekoč odločujejo prihodnost našega vrlega naroda pa morajo iz-razito kazati in dokazati še posebne lastnosti in med temi posebno smotrenost, doslednost in značajnost.
, . Takih mož sedaj bolj nujno potrebujemo kot kdaj prej. Potrebujemo pravih mož, ^ločnih mož, ki kažejo v vsem svojem poletju jekleno doslednost, ki gredo neustrašno za jasno začrtanim ciljem, ki jim ga a°loČi njihov razum, njihova ljubezen do na-*°da, njihova prevdarnost, njihovo pozna-Vanje in upoštevanje dejanskega položaja, Jož, ki nesebično hočejo svojemu narodu koristiti četudi jih zvodeno ljudstvo trenutno Jorda ne bi razumelo. Potrebujemo mož, iJ1 se ne dajo voditi od trenutnih razpolo-*enj, ki ne silijo z glavo v zid,Tri nikdar ne Ijniahujejo, ki se ne dajo voditi od nikakih *uzij kakor tudi ne od nobenih utisov zu-^njih razmer marveč, ki ostanejo v pogini nesebičnosti le hladni računarji, diplomi, ki vedno vidijo vsako situacijo le tako ^koršna je v resnici, ki ljudstva ne slepijo Praznimi pa lepodonečimi besedami ampak [J111 povedo le resnico in naj si bo ta tre-IIih0 Priietna ali neprijetna, ki ne zidajo ^udstvu zlatih gradov v oblake ko vnaprej s^o, da še železnih ne bodo mogli po-
5 Hvala Bogu, doslednih in značajnih, ne im h' previdnih in jeklenotrdnih mož Itaf010' ^ hočejo za narod če treba tudi al pretrpeti. Le škoda, da njih delovanje
Bi"'	%	•
zagrenjujejo in njihove zgradbe kjer morejo pokvarjajo razni fantasti. To so oni fantasti, ki ljudstvu ne povedo kar je res in kar je v danih razmerah mogoče, ampak mu govorijo tako, le da bi ga slepo vlekli za seboj in se ne vprašajo kaj bo reklo tako zapeljano ljudstvo, ko se ga postavi pred golo resnico.
Le prvoimenovani značajni, dosledni, pošteni in trezni možje bodo z lastno jim železno energijo dosegli visoki cilj, ki je stavljen v blagor naroda, vihravi fantast pa ne bo mogel do nikakega cilja, ker ima teh ciljev preveč, vsak dan drug cilj ima, in ne ve za katerega bi se bojeval, poleg tega pa manjka vsakemu fantastu doslednost in železna volja.
To v današnji politiki lahko uvidi vsak kdor hoče gledati in videti. Spoznal bo fantaste, spoznal bo one, katerih cilj ni to kar govorijo ljudstvu, katerih najvišji cilj je dosežen že s tem, da morejo razmetati okoli sebe nekaj krilatih besed, da postavi sebe v ospredje in da se vprega omamljeno ljudstvo pred njihove vozove.
To so sebičneži, to so ljudje brez čuta odgovornosti, ljudje brez jasnih, verjetnih ciljev, to so vihravi fantasti, to so sicer odrasli možje, v politiki pa so le samo »nedorasli otroci", kateri pokvarijo vsako igračo, to so otroci, ki se podijo po zelniku, kričijo, se napihujejo in prevračajo vesele kozolce dokler se ne prikaže očetova šiba in jih zapodi na zapeček. Utihnejo, postanejo krotki, a škode, ki so jo napravili na narodni njivi s tem ne odpravijo. Pomandrano zelje očetu ne obeta nobenega uspeha, ne pusti ga več rasti, ukaže ga porezati in vreči prašičem.
Tako nekako se godi v naših lepih slovenskih deželah in je skrajni čas, da se ljudstvo izpametuje in pokaže napačnim rešiteljem hrbet.
Zato otroci slovenske grude, zberite se, pogovorite se, premislite, posvetujte se, potem pa — sodite o možeh, njih značaju, njih zmožnostih, njih pošteni volji in dobrohotnosti, o njih politični sposobnosti zanesljivosti in njih vrednostj sploh I
Odločite se katerim boste sledili, katerim boste zaupali sebe, svoje otroke, svoj dom in svojo zemljo. In še posebej ti, slovenski kmet, steber države in svojega naroda prevdari dobro, potem boš tudi pravilno odločil.
Nemške pritožbe na Kranjskem.
»Zatirani" Nemci na Kranjskem so morali vendar enkrat na dan in povedati, v čem obstoje krivice, ki jih trpe. In res so začeli naštevati. Če človek bere, kaj smatrajo gospodje dr. Eger, dr. Binder in tovariši kot krivice, se mora res kar smejati. Poslušajmo, v čem so kranjski Nemci zatirani.
1. V katastralne mape in v zemljiško knjigo se vpeljuje slovenski jezik. — To je vendar samo ob sebi umevno, da so javne knjige, ki morajo biti vsemu ljudstvu na vpogled in v vporabo, pisane v jeziku, ki ga ljudstvo fazume.
2. Slovenski strankar je bil imenovan za ravnatelja c. kr. drž. realke v Ljubljani. —.* Za ravnatelja ljubljanske realke je bil od cesarja imenovan dr. Corž, ki ni Slovenec, ampak samo šolnik in se ne bavi z nobeno politiko. Prevzel je realko po svojem predniku v i strašno zanemarjenem stanju v vsakem oziru. Njegova glavna dolžnost je, da vpelje red na ta zavod. Kolikor je nam znana ta čisto nepolitična, samo šolska zadeva, je vpeljal sv. razpela in cesarjeve podobe v
učne sobe, česar prej ni bilo, dalje je odredil, da se pred poukom moli in da naj bo za slovenske učence cerkveni govor slovenski. Kaj na tem boli Nemce? Da bi bil dr. Corž »slovenski strankar«, je izključeno, ker ni niti Slovenec, ampak on je, kakor se iz navedenega vidi, šolnik, ki hoče urediti zavoženo ljubljansko realko v red, ki je v soglasju z državnim šolskim zakonom. In to Nemce boli?
3. Uradništvo se poslovenj uje.
—	Kje neki? Saj so gospodje pri deželni vladi in pri deželnem sodišču vendar vzvišeni nad vsak sum, da ne bi Nemcem postregli v vsakem oziru. Na slovenskih tleh bi moralo biti slovensko uradništvo, in samo Slovenci imajo na Kranjskem pravico, da se pritožujejo.
4. Svojim dolžnostim zvesti nemški uradniki se preganjajo. — Kdo? Naj naštevajo imenaI Naj nam le enega nemškega uradnika imenujejo, ki je po krivici preganjan! Ravno nasprotno je res. Pri nemškem uradništvu se gleda vedno skozi prste, tudi tam, koder bi bila disciplinarna strogost zapovedana. Tu bomo pa še mi govorili in povedali neprijetne stvari! Nemci so nas izzvali!
5. Glavna pritožba pa je: V vprašanju deželne zastave se je zgodila Nemcem kri vica. — Kakšna neki? Belo-modrordeča^ zastava je stara, od vladarja potrjena deželna zastava. Nemci se zaletu-jejo v njo, in enkrat so že dosegli, da je nepoučena vlada hotela v našo zastavo vpeljati rumeno barvo. Dr. Šušteršič je rešil našo trobojnico. To Nemce grize. Grof Attems je pa čisto protiustavno dovolil Nemcem n j ihovožolto barvo. Nemci pa hočejo celi deželi vzeti njeno zgodovinsko trobojnico. Če bi vlada res ustregla Nemcem v tem vprašanju, potem bi v vsem prebivalstvu zanetila požar, od česar ji najodločneje odsvetujemo. Že ta žolta barva, ki jo je dovolil grof Attems Nemcem za njihovo lastno uporabo, bo vzrok velikim neprilikam, in mi jako resno svetujemo, naj se v interesu javnega miru in reda ta dovolitev prekliče 1
Dalje zahtevajo Nemci varstvo za nemško šolstvo, kar je čisto nepotrebno, ker je nemško šolstvo veliko bolj razvito na Kranjskem, kakor pa slovensko. Zahtevajo enakopravnost pri deželni avtonomni in pri cerkveni upravi. Avtonomna uprava je stvar avtonomnih faktorjev. Proti deželnemu odboru Nemci pri vsaki priložnosti streljajo svoje pušice, ter jim je najbolj trn v peti, a deželni odbor vrši le svojo dolžnost kot pravi ljudski zastop popolnoma v smislu ustave in zakona v korist celi ^ deželi in vsemu njenemu prebivalstvu. Da bi se v cerkvenem oziru Nemcem godila kakšna krivica, nam ni znano. Saj je povsod, zlasti v Ljubljani — da imenujemo le stolnico! — za Nemce preskrbljeno v najizdatnejši meri. Žal, da pri nemških pridigah in pobožnostih ravno tistih gospodov ni videti, ki zdaj zahtevajo brambo svojih pravic proti cerkveni upravi.
Nemci so proti vsakemu razširjenju avtonomije, in v tem so v protislovju z vsem duhom našega časa. Ljudska samouprava je velika pridobitev novega časa, in pravi napredek je mogoč samo v razvoju samouprave. To zahteva narava sama in napredek modernega razvoja. Proti naravi se tudi ljubljanska kazina ne bo mogla stalno upirati. Naj Nemci le preštejejo svoje vrste in se naj zavedo, kako malo jih je v i primeri s slovenskim ljudstvom, in naj tej ' zavesti primerno uravnajo svoje želje! Da bi pa slovenskemu prebivalstvu usiljevali svoje zahteve, za to je čas minul.
Slovenski narod grč pot svojega naravnega razvoja, in s tem mora računati
vlada, ako neče priti v usodne konflikte s prebivalstvom naše dežele!
Vladnim gospodom pa nujno svetujemo, naj se otresejo slabih vplivov, ki prihajajo do njih iz kazinotskih krogov! Odločno svarimo pred nemškutarskim rumenjakom!
Jugoslovansko vprašanje.
Da se dr. Trutnblču ne skrivi las,
za to skrbi katoliški list »Slovenec". Ko je deželni odbor sklenil znano resolucijo proti veleizdajalskemu početju dr. Trumbiča in pozval občine, naj povedo svoje mnenje o veleizdajstvu tega dalmatinskega Hrvata, o katerem pravijo njegovi rojaki »žalostna mu majka", tedaj je prineslo glasilo nove Slovenske Ljudske Stranke poziv na občine, naj se deželnemu odboru upro. Deželnemu •"odboru odrekajo v „Slovencu“ pravico izdati na občine tak poziv. Očividno so gospodje še tako „mladi“, da jim ni bilo treba še nikdar vzeti občinskega reda v roke. Deželni odbor ne zahteva, da se občine izjavijo v njegovem smislu, on zahteva le in v to je upravičen po občinskem redu, da vzamejo v pretres ter se o njej izjavijo. Seveda, dani sta samo dve možnosti: ali se izrečejo posamezni občinski odbori za resolucijo ali pa proti njej. Če se izrečejo proti njej, potem se bo spoznalo in videlo, kje je najbolj napredovalo mladinsko zastrupljenje ljudstva. In to bo za gospode mladine neprijetno, ker bo vsa javnost zvedela, kako daleč so njihovi pristaši, da odklanjajo obsodbo veleizdajalcev. Če bodo pa občinski odbori za resolucijo deželnega odbdra, bodo s tem seveda obsojeni poleg dr. Trumbiča tudi vsi tisti, ki so istega duha kakor Trumbič sam. Te prijatelje Trumbič ve gospodje okoli »Slovenca" dobro poznajo, zato hočejo s svojim hujskanjem preprečiti sklepanje o resoluciji deželnega odbora. Da, da, dr. Trumbiču se ne sme skriviti las! Sicer pa mislimo, da ima deželni odbor po občinskem redu dovolj sredstev na razpolago, da bo izposloval pokorščino podrejenih občinskih zastopov. — H koncu še dve misli. Prva: kako je mogoče, da list, ki se imenuje katoliški, pozivlje na nepokorščino nižje oblasti proti višji. Druga: ali se državnim oblastem ne zdi primerno proti takim javnim pozivom k nepokornosti z vso odločnostjo nastopiti.
Kakšna je italljanska-jugoslovanska edinost?
Ko je zadnjič naš cesar potoval po Istri, je imel sprejem v Pazinu popolnoma nacijo-nalen značaj. Ker ni bilo na razpolago jugoslovanskih zastav, kojih barve še niso določene, so razobesili samo hrvaške zastave in tudi cesar je s prebivalstvom govoril le hrvaško, ker so Italijani pri sprejemu izostali. Ko pa je bilo slavnosti konec in je cesar odpotoval, so pa Italijani jugoslovanskim voditeljem pobili okna.
Trumbičevci zopet nad Ljubljano.
Velik šum in trušč se je dvignil v ponedeljek nad Ljubljano v zraku. Proti 9. smo začuli od vseh strani vršanje aeroplanskih propelerjev, nakar so pričeli strdljati obrambni topovi. Nad Ljubljano se je po-avila cela vrsta aeroplanov. Poseben slučaj e hotel, da so se srečali v zraku sovražni etalci, ki so prinesli s seboj novo zalogo arogantnih Trumbičevih letakov, z našimi aeroplani, ki so trosili nad Ljubljano letake z napisom »Podpisujte VIII. vojno posojilo". Sovražni aeroplani so plavali visoko v zraku in parkrat se je'zdelo, da so streli iz obrambnih topov zadeli. Vsekakor so topovi sovražnike kmalu pregnali in kot zmagovalci so končno krožili nad Ljubljano avstrijski
aparati. Seveda je bila vsa Ljubljana pokonci ter je z napeto pozornostjo opazovala drzne polete avijatikov.
Nad Ljubljano so bili trije sovražni letalci, eden je priletel do Celja in še dalje ter je letel čez Novo mesto proti Zagrebu.
V	Mariboru in Gradcu je bilo občinstvo alarmirano. V Mariboru so zaprli trgovine, otroke pa odpeljali v kleti. Tudi v Gradcu so se mnogi skrivali po kleteh.
Politične vesti.
Dunajska kriza.
Če se izlušči jedro, je položaj skratka tale: Išče se večina za državna potrebščine brez Čehov in Jugoslovanov. Če se to posreči, se vzdrži konstitucljonalno življenje. Če ne, se bo vladalo brez parlamenta, kakor do majnika 1. 1917. Poleg nemških strank pridejo za večino v prvi vrsti v poštev Poljaki, v kolikor so še združeni v »Kolu". Pri tem se pa zadene ob občutljivost Ukrajincev, katerih se ne sme bris-kiraii glede na mednarodni položaj. Tu je »circulus vitiosus". Če enemu ugodiš, drugega odbijaš. — Vpliva se tudi na nemške socijaliste, da bi podpirali večino vsaj na ta način, da se deloma ali v celoti umaknejo glasovanju. — Taka je situacija danes. Obrne se pa lahko tudi drugače. OdločiteV prineso bližni dnevi- Pojavili so se glasovi, da bo državni zbor sklican na dan 16. julija na kratko zasedanje.
Proti Kramafevl stranki.
Poslanec Klofač je podpredsednik Češkega Svaza. Kot tak je vodil 13. t. m. češke zastopnike k minist. predsedniku pl. Se dl er ju. Poslanec Klofač je povdarjal potrebo takojšnjega sklicanja državnega zbora in izjavil, da bo Češki Svaz ostal na par-lamentarih tleh, četudi si varuje prosto roko.
Radi te izjave je Klofač predmet naj-strastnejih napadov »češke državnopravne demokracije" t. j. Kramareve Stanke. Pristaš te stranke dr. H e r b e n oblavlja v taborskem listu članek, v kterem se peča z Klofačevim »aktivizmom" in z nekim dogodkom, o kterem pravi pisec da je vzbudil v njem »gnjus in gnjev* in da mu je pognal »rdečico sramu“ v obraz.
Toda Klofač ne ostane nič dolžan. Njegov list opozarja, da se bo Klofač, ki je trenotno na Moravskem, po svojem povratku »primerno pomenil z dr. Her-benom in za njim stoječo svojadjo". Gnjus pravi list, bi sme'a in m o r a 1 a danes pokazati razsodna češka javnost nad tem kar voditelji češke državnopravne demokratske stranke danes uganjajo vsvojih strankarskih listih. To je politično zastrupljanje vodnjakov, ki se ne sme dalje trpeti.
, Tudi glasilo mladočeških disidentov izjavlja, da mora vočigled napadov na Klofača in predsedstvo Češkega Svaza, postaviti se odločno na stran poslednjega.
Radovedni smo, kaj še pride. Vredna sestra Kramafeve »demokracije" je J. D. S.
^ Sijajno prestana preizkušnja.
Pri zadnji naši ofenzivi so Lahi računali na izdajstvo slovanskih čet. Mislili so, da so saige antante v Avstriji že opravili svoj posel. Pa so se kruto varali. Proti našim fantom so poslali poleg Angležev tudi izdajalske čete češko-slovaških dezerterjev. Izdajice je doletela kazen. Ali so pobiti ostali na bojišču, ali so pa kot izdajice bili obešeni na drevesa. Pod naslovom: »Nesrečneži" piše staročeški »Hlas Naroda" dne 24. junija: Včerajšnje poročilo generalnega štaba; da je bilo med vjetimi Kajijani nekaj češko*
slovaških legijonarjev, nad katerimi se je takoj izvršila po vojnih postavah predpisana sodba prekega soda. Kri teh žrtev naj pade na glavo njihovih zapeljivcev. Naj bo jok materin in kletev očetova za vse druge svarilo. — »Slovenec* naj te besede »Hlasa Naroda" ponatisne. Ali jih ne bo?
Rovanje framasonstva proti Avstriji.
»Vossische Zeitung" poroča iz Lausanna: Razširjanje antantne propagande proti Avstro-Ogrski osvetljuje poročilo »Central News“» glasom katerega se je nedavno na kongresu tlačenih narodov v Rimu sporočilo, da prevzame Francoska zaščito gibanja proti Avstro-Ogrski in da ga bodo financirali Amerika in gotovi interesenti na Angleškem. Sklenjeno je b:lo, da se pošljejo vsi slovanski podaniki donavske monarhije iz Amerike, Anglije in drugih antantnih držav čim prej na Francosko in Italijo, da se ustanove tam slovanski polki. Da se verolomstvo teh Čet še bolj naglasi, naj se porabijo te čete iz' ključno proti Avstro-Ogrski.
Ekspedicija proti avstrijski obali?
»Agence Helenique“ poroča: V vplivnih ententnih krogih vlada naziranje, da je potreben nasilen vojaški nastop proti najbolj občutljivim točkam centralnih držav v Sredozemskem morju. Predvsem bi šlo za ponovitev dardanelske ekspedicije in za veliko akcijo proti avstrijskemu jadranskemu obrežju.
Zveza z antanto.
»Times" ima poročilo iz Milana, v katerem pravi: »Moč revolucijskih elementov na Hrvatskem raste bolj in bolj. Slovenski listi poročajo, da se je udeležilo tabora v. Bukovniku (pač Rakovniku) več kot 10.000 ljudi. Tudi na Štajerskem se prirejajo veliki shodi." - Ali ne kažejo taka poročila, ki jih antanta dobiva dan na dan na točno zvezo z antanto? In česar se antanta veseli — ali je to v korist katoliških in patrijotičnih na;, čel, po katerih se bi morali ravnati tisti, ki so nanje na katoliških shodih prisegli?!
Antanta o svoji zmagi.
V	»Daily Nevvs" priznava Gardiner, da je vojaška odločitev za antanto postala daleko ležeča špekulacija in da je treba napeti vse sile, da se vsaj zabrani odločitev v zmislu sovražnikov. Ako se ta odločitev zabrani, je vojna dobljena, ako tudi nismo izbojevali nobene odločilne bitke. Zakaj Nemčija izgubi vojno, ako nas ne more premagati z orožjem. Mi pa vojno dobimo, ako moremo preprečiti tak udarec.
Iz Ženeve poročajo: V odseku francoske zbornice je izjavil finančni minister, da bo vlada vse storila, da se konča že v tem letu svetovna vojska.
Prapor ruske republike.
Po ukazu ruske republike bo ruski pra' por rdeč; v sredi bodo pa zlate črke:
R S F S R (= Ruska socialistična federativna sovjetska republika).
Kako deluje sovražna špljonaža na, Nemškem.
Berolinski listi poročajo poluradno: Z*' četkom aprila so v Nemčiji prijeli dva de' zerterja pomorščaka. Jacoba in KnOfkena« ki sta iz Kodanja delovala za sovražno šp*' jonažno službo. Podala sta obsežno prizn^' nje, iz katerega se razvidi, da sta bila v tesnih zvezah z angleškimi organi poizvedo' valne službe in s francoskim mornariških atašejem Leprevostom. Jakob je pri zaslišanju izpovedal: »Angleži plačujejo posebne premije: Za atentat na nemškega cesarja milijon mark, za potopitev podmorskeg* čolna' na kakršenkoli način 500.000 mark,
za razstrelitev ladjedelniških naprav ali mostov 300.000 mark, za napeljavo k vstankom ali stavkam 50.000 mark, za splošna poročila po vrednosti od 5000 do 20.000 mark. Od Angležev razpisane nagrade nama je angleški polkovnik v angleškem generalnem konzulatu prečital z listka.
Samoodločba narodov?
Francoski list poroča, da se mnogo govori, kako stališče bi zavzeli alijiranci na-Pram mirovni ponudbi. Prejšnji blokadni minister Deuis Cochin je rekel, da je vse odvisno od predsednika Wilsona. Cochin je *e pristavil, ali ni čudno videti, kako vodi demokratični duh do absolutne moči enega samega moža. Ničesar druzega ne moremo danes primerjati s sedanjo močjo predsednika Zjedinjenih držav kakor papeževo moč v srednjem veku, in ravno najbolj napredni republikanci so tisti, ki to moč pred vsem Priznavajo.
Svoboda na Irskem.
Pretekli teden so Angleži na Irskem zopet aretirali mnogo oseb. Število vseh doslej aretiranih je nad 5000. French je mnenja, da samo s popolnoma brezpravnim stanjem, z odpravo vsako ustave, more na Irskem vzdržati mir.
Dnevne vesti.
Položnice smo priložili današnji številki za vse one c. naročnike, Kterim je potekla naročnina za prvo polovico leta. Prosimo, da c. naročniki takoj obnove naročnino za drugo polovico leta, da jim bomo mogli redno dopošiljati „Resnico“.
Izjava proti dr. Trumbiču je silno opekla gotove ljudi. Dr. Triller je dal v svet takoj poročilo, ki ni točno. Šlo se je v seji deželnega odbora samo za izjavo proti dr. Trumbiču in njegovim veleizdajskim tovarišem, ki hujskajo na podaljšanje vojske. To se mora sedaj pred vsem svetorn Manifestirati. Ta izjava je v okvirju tajniške deklaracije, in nihče, ki jev resnici za majniško deklaracijo, ne*pa za kaj drugega, mora zanjo glasovati. O majniški deklaraciji se pa sploh glasovalo ni, ^er dr. Triller ni stavil nobenega predloga, ampak je hotel le uriniti v izjavo stranski stavek, ki naj bi bil oslabšal vtis celotne izjave. V seji se je konstatiralo, da stoje dr. Lampe, dr. Pegan in dr. Zajc na stališču majniške deklaracije — to le dr. Triller zamolčal. Šlo se je za to, da Se dosež: soglasen sklep, za katerega 'ahko glasujejo vse občine cele dežele, 2ato se je izbrala taka oblika. Žal. da je dr. Triller to soglasnost v tako važni zadevi Prekršil I
Mladinska juristarija. Sobotni »Slovenec" je zapisal tole modrost: „Ako imajo občine avtonomno pravico imenovati častne občane, tako imajo zakonito pravico imenovanja prekcati." Kaj tako bedastega zraste 'ahko samo na zelniku, kjer so same punle Slave. Naši kmečki očanci bi se takega Pravnega izvajanja sramovali. Nikdar še nisi slišal re!i, če imam jaz pravico tebi 100 K Podariti, jih imam tudi pravico nazaj vzeti, ker vsak ve, da obdarjeni pridobi pravico. Pa rabimo nekoliko bližjo primero: Občine ,niajo avtonomno pravico koga prostovoljno ^Prejeti v svojo zavezo, »Slovenčev" jurist .1 rekel, da imajo tudi zakonito pravico koga 'z občinske zaveze pahniti. Mladini še prav Sotovo nimajo pojma o tem, kaj se pravi »Pridobljena pravica", katere nihče eno-s*ransko nikomur vzeti ne more. S častnim ^bčanstvom dobi imenovani volilno pravico, ^obi legitimacijo govoriti v občinskih gospo-
darskih stvareh, izpodbijati sklepe odborov, sploh posegati v občinsko življenje. Te pravice mu ne more nihče vzeti, ravnotako ne, kakor jih ne more vzeti nobenemu drugemu domačinu- — Tako ne sodimo samo mi, nego tako sodi tudi upravno sodišče! Upajmo, da bo gosp. dr. Zorč, ki tako silno pazi na razne pravice, dal tudi mladinom potrebnih naukov o pridobljenih pravicah, saj je v dajanju takih naukov on silno radodaren, mladini so jih pa zelo potrebni.
Nekaj o častnem občanstvu. Častno občanstvo se podeljuje, da se koga počasti. Mladini so pa iznašli nov pomen častnega občanstva: da se koga osramoti. Njihov nauk je: častno občanstvo so najprej komu da — potem se mu pa zopet vzame in pri tej priliki nanj pljune za »pridobljene zasluge" v znak posebne hvaležnosti. To je mladinski nauk. Kakor pa pri vseh mladinskih stvareh, je prišlo tudi pri tej stvari ravno narobe. Občinski zastopi, ki so jim nasedli, so se do kosti blamirali, ker je tak sklep nezakonit in tedaj neveljaven. Razun tega jim ni v čast, če hočejo jemati, kar so prej prostovoljno dali, ker to ni moško. Mladini so pa pljunili sami sebi v obraz, ker so pokazali pred celim svetom svojo neumnost in brezobraznost. — Okrožnica deželnega glavarja je naposled postavila celo mladinsko otročarijo in ves pobalinski hum-bug v bengalično luč in je z lahnim mah-ljejem položila mladinsko kolobocijo na klop.
Ne smešite dr. Kreka! Čestilci dr. Kreka ne poznajo nobene mere. Njihova naloga je popolnoma potvoriti zgodovino našega političnega in gospodarskega preporoda s tem, da kratkomalo edino dr. Kreku pripisujejo vse zasluge. Treba bo seve to mladinsko »zgodovino" ob priliki popraviti na podlagi dejstev. Zadnja »Naša Moč" piše
o	kranjski živinoreji, da se je kranjska živinoreja dvigni la po Krekovi zaslugi tako, kakor malokje drugod. Ali se urednik „Naše Moči" Opominja, kako je sedanji njegov šef v „Dom in svetu" smešil sedanji deželni odbor, češ. da je edina njegova „kultura“ skrb za živinorejo in gospodarsko povzdigo kmeta. Kako je dr. Krek začetkom vojne upil na dr. Šušteršiča, ker je ta povzročil, da se je dvignila cena prešičem, kako je .Naša moč", glasilo dr. Kreka, psovala našega okoličanskega kmeta z oderuhom. Seve ranji Povše, ki je celo svoje življenje posvetil kranjski živinoreji, nima nič več zaslug, zasluge zbriše kar urednik »Naše Moči" in jih pripiše izključno samo dr. Kreku, ki je Povšeta vedno na najusurovejši način psoval ker se je vedno potegoval za kmeta, »Kranjska kmetijska družba" in njeni funkci-jonarji za svojo ogromno delo predjvojno in med vojno nimajo seve nobenih zaslug. Taki dr. Krekovi častilci, ki dr. Kreka tako slave, ga samo smešijo.
Tički so liberalci in njihovi podrepniki. Kadar kaj sami zagreše, pa si vedno kaj o kom drugem izmislijo in prično o tem kričati, da bi zakrili svoj lastni greh. Njihovi nastopi so krivi premestitve naših domačih fantov iz Ljubljane, zato kriče na dr. Šušteršiča I Kričanje na dr. Šušteršiča ima pa še drug vzrok. To kričanje naj pokrije pozornost občinstva na kričeče dogodke in preiskavo pri kranjski aprovizačni družbi v Ljubljani, kjer dr. Šušteršič ni imel ničesar opraviti. Tako so liberalci še vedno postopali — dr. Šušteršič je bil vedno kaj »kriv", kadar jih je kaj peklo! . . .
Slaba vest. Liberalci in mladini so zakrivili, da je naš vrli 2. strelski polk premeščen iz Ljubljane v Gornjo Avstrijo. Zanašali so svoje več kot dvomljive hujskarije potom svojega časopisja pa tudi potom osebnega upljivanja med moštvo in posledica — da je vojaška oblast smatrala kot umestno, kader premestiti. — Sedaj, ko mo-
rajo vrli fantje in možje nositi posledice liberalno-mladinske hudobije in neumnosti, pa jih peče vest. A namesto da bi se skesali in spovedali, pa po svoji navadi lažejo in obrekujejo. Zalibog to našim strelcem prav nič ne pomaga. Tako gre vse navzdol, odkar liberalci z mladinskim priveskom obvladajo pri nas »javno mnenje". Če bi bilo še staro razmerje, ko je prava S. L. S. obvladala pri nas javno življenje, bi bili gotovo vsi naši domači kadri doma na Kranjskem. Tako je pa vse narobe — nedolžne žrtve naj se zahvalijo pri liberalcih in mladinih!
Grde laži. — Poskrbite da se prime lažnike za jezikeI Proti dr. Šušteršiču se je pričela pod protektoratom raznih »pristno katoliških" in »jugoslovansko demokratskih* krogov gonja po popolnoma balkanski maniri. Posebno med vojaštvom razširjajo hujskajoče laži, 1.) da je dr. Šušteršič naše vojake denunciral, 2.) da je dr. Šušteršič posredoval, da mora naš 2. strelski polk iz Ljubljane, 3.) da je dr. Šušteršič posredoval in uplival, da ni prišel 17. pešpolk v Ljubljano. Lažniki, da bi jim ljudje bolj verjeli, povdarjajo, da je to dr. Korošec pripovedoval, da je tak spis v ministerstvu vitez Pogačnik videl itd. Res žalostno je, da se v času, ko se toliko govori o »narodni skupnosti" dobe ljudje, ki se tako lažejo o možu, ki je vedno in povsod pošteno zastopal koristi svojega naroda. To kaže, da njihovi nameni niso pošteni in da se za njihovo »narodno skupnostjo* skrivajo posebni nameni, sicer bi ne poskušali z najpodlejšimi lažmi črniti dr. Šušteršiča pred ljudstvom. Prosimo vse poštene ljudi, naj pazijo na take lažnike in naj nam njihova podtikanja in priče sporoče! Ne bati se jih!
Pri liberalcih ne velja pogodba nikdar nič! to se je zopet pokazalo pri volitvi podpredsednika v trgovski in obrtni zbornici, ko so liberalci svojo pogodbo z Nemci zopet enkrat vrgli pod klop. Nemcem seve to jako privoščimo, ker bi morali vedeti, da so imeli naši „velenarodni" liberalci že enkrat pogodbo z njimi, pa so jo držali le toliko časa, dokler jim je to prijalo. Liberalci, kakor se vidi, sklepajo z vsakim pogodbe, tudi več pogodb nakrat, da jih zapuste, kadar njim kaže. Če pismenih pogodb ne drže, kako bodo pa držali ustmene obljube? To bodo pa kmalu naši mladini čutili na svoji koži. Na prazno besedo so naši mladini prepustili liberalcem vodstvo slovenske politike ter so pripravili tako daleč, da so le privesek liberalcem, izjave za to žalostno družbo pa podaja — dr. Triller, ki je postal tudi »Slovenčev" sotrudnik.
V	zvesti obrambi domovine je bil pri Assiagu ranjen sin gospoda deželnega glavarja dr. Ivana vŠušteršiča poročnik gosp. Ferdinand Šušteršič.
Kako deli žitni prometni urad v Ljubljani belo moko. G. prelat Kalan se je razhudil, ker je prišlo na dan, da ja »Marijanišče" popolnoma v protislovju s svojimi nameni, postalo pekarija za mladinske namene. Stoji, da bolniki in bolehni otroci ne morejo dobiti v Ljubljani bele moke, na veselicah v »Unionu" se je pa že opeto-vano (ne samo enkrat) prodajal beli kruh. Tudi kazina je bila že enkrat tako srečna. Kako je to v skladu z odredbami? Ali naš kmet mora oddajati svoje pridelke za ljubljanske veseličarje? Kako hitro kmeta kaznujejo — žit. voj.-prometni urad v Ljubljani pa je smel za veselico v »Unionu* oddati velikovrečo bele moke preko aprovizacije kar na svojo pest. Če se prelatu Kalanu to ne zdi korupcija, mu ne moremo pomagati. V popravku v »Slovencu" trdi, da so moko dale »dobre duše.* Ali je vojni žitnopromttni zavod prištevati med »dobre duše*, to pa ljudstvo dobro ve.
.Slovenec". Piše se nam: Ste vendar prezrli, kako grozne kozolce preobrača .Slovenčev" urednik! Dan na dan nam zabičuje, da moramo tud? v posvetnih zadevah čez drn in strm slepo za svojim višjim pastirjem. Ko je pa krški knezoškof dr. Heffter izdal oklic za prispevke za novo cerkev v Celovcu, ščuje isti .Slovenec" Slovence in Nemce zoper škofove odredbe I Še najlepši je zaključek: .Tista cerkev ne bo slovenska ne katoliška, ampak nemška"! Moj Bog! Precej občutljiv sem v narodnem oziru. A tako daleč se pa vendar ne smem spozabiti, da bi človeku, ki je slučajno Nemec, odrekal pravico — katoličastva! Če torej tista cerkev ne bo .katoliška", dela torej koroški vladika za protestante ali — judel V kaka nasprotja se človek zaplete, če nič ne — misli! Sp’oh .Slovenec" sedaj zabavlja pri drugih narodih zoper vse katoliške stranke, iz svobodomiselnih in framasonskih drugo-narodnih listov pa dan na dan cele članke piestavlja.
J. D. S. In .Glasbena Matica". .Domovina" piše o agitaciji za ustanovni shod .Jugoslovanske demokratske stranke" do-slovno: .Zvečer priredi .Glasbena Matica" koncert na čast zunanjim gostom." — Predsednik .Glasbene Matice" je dr. Man-tuani. In .Slovenec" hoče, da bi bili na deželi njegovi zaupniki bolj modri kot je ta vsevedni gospod?
Celovški vikar Smodej odstavljen. Celovški kapitel je odstavil vikarja Smodeja. Ako je pri tem celovški kapitel zastopal koristi koroških Nemcev, ni prav ravnal, in je storil g. Smodeju veliko krivico. G. Smodej je s svojim .delom" koroškim Nemcem le koristil. Slovenski shodi na Koroškem mu niso bili mar, pač pa je hodil shodarit na Kranjsko, kjer vendar Nemcem ni mogel škodovati. Končni uspeh Smodejeve politike je res tragičen: pri celovškem kapitlju so Slovenci izgubili zopet eno mesto. Naslednik g. Smodeja bo skoro gotovo Nemec. Velikega praznoglavega kričanja žalosten uspeh.
Zanimivo! Češka industrialna banka ima v sodnem registru v Ljubljani le nemško vpisano firmo. Imenitni Slovani ti bratji Čehi.
Dispenzft. Iz zadnje seje kranjske trgovske in obrtne zbornice poročajo nemški listi, da je dosedanji podpredsednik Pammer, ko so mu liberalci povedali, da ga sedaj ne morejo več voliti, podal protest. Predsednik Knez je nato Pammerju rekel, da z ozirom na dano besedo, tudi on ne sprejme več izvolitve. Nato je gosp. Pammer poda! liberalcem dispenzo in g. Knez je volitev za predsednika sprejel- Ali niso čutili gg. Ogrin, Ložar, kaj pomenja ta .dispenza". Pri prihodnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico bodo liberalci in Nemci skupaj korakali, g. Pammer bo zopet podpredsednik, Ogrini in Ložarji bodo pa obsedeli zunaj zbornice. Tako bo tudi v trg. in obrtni zbornici sad politike Kalanovcev — poln poraz!
Vedno večji .uspehi". Iz bojne črte smo. prejeli več poročil, da sta .Slovenec" in .Domoljub" za fronto prepovedana. Vse delo in trud prejšnjih urednikov .Slovenca" in .Domoljuba", ves ugled .Katol. tiskovn. društva" je cankarijanstvo v par mesecih zapravilo. »Slovenec" in »Domoljub" sta enakovredna .Slovenskemu Narodu" in »Domovini" ki 9ta tudi prepovedana. To se napravi, če se liberalcem prepusti duševno vodstvo.
Kranjski Nemci zoper avtonomijo.
Glasom časniških poročil imeli so kranjski NemcRine 23. t- m. v Ljubljani političen shod, na katerem sta poročala poslanca dr. Eger in grof Barbo. Sklenila se je resolucija, ki obsega poleg obligatnih pritožb o zatiranju zlasti nemškega uradništva tudi ugovore zoper pritegnitev Kranjske v kako jugoslovansko državo, pa tudi proti uvedbi okrožij in sploh
I	proti razširjenju avtonomije v »južnih* t. j. slovenskih deželah. Prav odkrito in resno izjavimo, da je mnenje, da bi po vojski moglo ostati vse po starem, otročje. Brez najob-širnejše narodne avtonomije, gospodje, ne bo Šlo. Tuji interesi na naši zemlji ne smejo odločevati, to zahteva ne le narodni, ampak tudi interes države same, ki ga je treba dobro ločiti od interesov takozvane .Hinter-treppenpolitike* in pa od dividendnih interesov raznih tujih bank in drugih zavodov. To velja pa po našem mnenju ne le za Slovence, temveč v enaki meri tudi za alpske Nemce. V graških in celovških časopisih se pritožbe o neumevanju lokalnih interesov od strani centralne oblasti ravno tako ponavljajo, kot pri nas. Zahtevajo torej tudi tam samostojnosti. Razmere na jugu kričijo torej po avtonomiji, ki bo morala biti vstvarjena na narodni podlagi in po svoji vsebini mnogo dalekosežnejša kot sedanja deželna avtonomija. Ona je edini možni način za rešitev teh narodnih sporov pa ludi vsih drugih gospodarskih in socijalnih vprašanj v .južnih deželah". Taki avtonomij more nasprotovati le, kedor zasleduje svoje posebne interese, ki z onimi tukajšnjega prebivalstva in države same nimajo nič skupnega. Taki ljudje pa se ne smejo prištevati državi zvestim elementom.
Socialnodemokraško gibanje. Socialni demokratje sklicujejo na dan 21. julija v Ljubljano .vseslovenski delavski dan."
.Liberalcem prednost". Pod tem naslovom se je vrinila v zadno številko našega lista po nesrečnem naključju notica, ki jo po došlih pojasnilih iskreno obžalujemo z ozirom na veleugledno, po zgubi preblagega rodbinskega očeta preteško uža-losteno rodbino pok. dr. Fr. Pavletiča.
Premestitev naših polkov. V .Slov. Narodu" čitamo: Kakor znano odhaja 2. gorski strelski polk iz Ljubljane v Enns, 97. pp. pa iz Radgone na Madžarsko in sicer v Sekesfehervar (ne v Kaposvar, kakor smo prvotno javili). Premeščena sta tudi 17. pp. in 7. lovski bataljon in sicer na Tirolsko. Prvi odide v Tolmezzo, drugi pa v Dogno. — Čudno, da »Narod" ne pristavlja, da je tudi vsa ta premeščenja zakrivil dr. Šušteršič.
Mlnls^r za socijalno skrb je imenoval gdč. soc. dem. Alojzijo Stebi za članico mi-nisterijalne komisije za ženska dela. Prva seja te komisije bo dne 26. t. m. na Dunajb.
—	Kje pa je ženska kršč. soc. zveza? Ena socialnodemokratka jo zakrije.
Ivo Vojnoviča so izgnali iz Prage, pravijo, da iz aprovizačnih ozirov.
Presojevalnlco za obleko dobe na novo v Sodražici. Doslej so občine: Sodražica, Gora, Laški potok, Trava in Draga imele svojo presojevalnico v oddaljenih Velikih laščah, sedaj pa dobe na posredovanje županstva v Sodražici svoje uradno mesto za obleke v Sodražici.
Pasijonska igra .Kristus". Naš rojak skladatelj Emil Hochreiter je skupno z berlinskim skladateljem Pavlom Mendelsohnom napisal godbo k profesor Fuchsa pasijonski igri .Kristus". Delo bodo prvikrat proizvajali 1. julija v budimpeštanski ljudski operi s sodelovanjem ondotnega opernega zbora, odličnih solistov, honvedske godbe in 500 sodelujočih. Tudi na Dunaju bodo v kratkem to delo proizvajali.
Duhovne vaje za duhovnike ljubljanske škofije bodo v zavodu sv. Stanis'ava v Št. Vidu od 15. do 19. julija 1918. Vodil jih bo redomptorist P. Alojzij Pichler. Oglasiti se je v kn. šk. pisarni do 7. julija.
Duhovniške vesti. Semeniški duhovnik č. g. Štefan Stipar pride v Ribnico za kaplana. V Vrhpolju pri Moravčah sta pela novo mašo čč. g. Pavel Podbregar in Jožef Pele.
Redni zrelostni izpiti na knezo škof. privatni gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano
v letošnjem šolskem letu so se vršili pod predsedstvom c. kr. dež. šolskega nadzornika, vladnega svetnika g. dr. Janko Bezjaka zadnjo soboto, dne 22. junija. — K zrelostnemu izpitu so prišli vsi letošnji redni učenci VIII. razreda, sedem po številu. Vsem kandidatom se je priznala zrelost z odliko. Njih imena so: Bernot Ciril Metod s Hriba pri Hinjah (sedaj v Stranjah pri Kamniku), Demšar Janko iz Sestranske vasi pri Trati, Mrak Anton iz Loga pri Škofji Loki, Josip Perjatelj iz Škranjeka pri Ribnici, Presnik Jos. iz Zdol pri Vidmu na Štajerskem, Rejec Albert iz Tolmina na Primorskem, Zorec Adolf iz Škofje Loke (sedaj v Št. Vidu pri Zatičini). — Izredni zrelostni izpiti za gojence vojake so se vršili v šolskem letu 1917/18. štirinajstkrat in je bilo pri teh apro-bifhnih 25 kandidatov. Natančnejše poročilo
o	izrednih zrelostnih izpitih sledi prihodnjič.
Gerentstvo občine Postojna je prevzel Josip Kraigher, trgovec istotam. Prisedništvo je ostalo neizpremenjeno.
Iz ruskega vjetnlštva se je vrnil v Ljubljano poročnik Srečko Brezigar, Biei-vveisova cesta 13/1, ki piše v dnevnikih: Vrnil sem se iz ruskega vjetništva kjer sem živel v mestu Arzamas, guberniji Nižji-Novgorod s sledečimi slovenskimi tovariši-častniki: Abram Anton, poročnik 97. pp-i Barle Vid, poročnik 78. pp.; Božič Jakob, praporščak 27. str. p.; Durini Viktor, nadporočnik 27. str. p.; Hacin Fridolin, praporščak iz Cerkelj; dr. Perne Ivan, praporščak III. tir. str. p.; Rodošek Josip, poročnik 87. pp.; Salloker Robert, praporščak 15. pp-5 Sancin Cezar, praporščak 5. str. p.; Šlibar Ivan, praporščak 12. str. p.; Sprynar Erik, praporščak 45. pp.; Tertinek Franc, praporščak 27. pp.
Za gostovanje hrvaške opere v Trstu je izdala uprava zagrebškega gledališča po Trstu samo laške lepake. Sramota 1
Sneg ob Kresu. Dan pred Kresom je padel na kamniških planinah nov sneg. Snežilo je 23. t. m. celo v Buenos Airesu, in še več krajih, kjer sp'oh nikdar ni snežilo. — S Štajerskega poročajo, da so med 23. iu 24. t. m. imeli sneg tudi na Pohorju.
Peter dr. Rosegger slavni nemški pisatelj, je umrl v Krieglachu na Gorenjem Štajerskem.
Občinam.
Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec" v št 142 z dne 24. junija 1918 članek na čelu lista brez podpisa, kjer hujska občine, da naj ne podpišejo resolucije proti veleizdajalcu Trumbiču in njegovim sodru-gom. Da se s takimi pozivi daje našim narodnim nasprotnikom le orožje proti Sloven- , cem v roko, je jasno. Naše ljudstvo je pa-trijotično, zvesto svojemu cesarju. Dobro, vemo, da zmaga Italijanov bi nam Slovencem odtrgala najlepše dele naše domovine, . Goriško in Trst. — Res je, da smo podali že izjavo zvestobe v majniški deklaraciji iu smo jo vsi podpisali, toda tale bojazen »Slovenca", da bi še posebej ne obsodili veleizdajalcev, je sumljiva.
Ali ga vodi sovraštvo proti deželnemu -odboru, ali se pa res boji antante?
Tem potom pozivijam vse občine okraja Višnjagora, da podpišejo resolucijo deželnega odbora v polnem obsegu, zraven pa tudi ponovite — kar ste enkrat itak že vsi podpisali, — da vstraja občinski odbor na stališču državnopravne deklaracije z dne 30- , maja 1917.
S takim sklepom dokažemo, da smo dobri Avstrijci in zavedni Slovenci.
Draga pri Višnjigori, 25. junija 1918.
Jožef Erjavec žup. in cestni okr. na<-
Gospodarske vesti.
Osmo avstrijsko vojno posojilo. Prva polovica podpisovalne dobe osmega avstrij. vojnega posojila je potekla jednako kakor Pri drugih avstrijskih vojnih posojilih. V trenutku, ko se podpisovanje 8. vojnega posojila bliža svojemu koncu, je potreba napeti vse sile, da bo to vojno posojilo doseglo prejšnja vojna posojila. Vsekako je treba omeniti, da število podpisovalcev tega yojnega posojila iz kmečkih krogov vseh kronovin zelo narašča. Dasiravno se sedaj da natančno pregledati položaj vojnega Posojila, vendar je pa razvidno iz poročil Podpisovalnih mest, da poljedelci to vojno Posojilo bolj podpisujejo kakor prejšnja. Če ^o tudi nadaljnji potek podpisovanja 8. vojnega posojila tak, kakor je bil do sedaj — 0 čemur ne smemo dvomiti — potem bo 8. vojno posojilo zmagoslavje narodno Sospodarske in financijelne moči Avstrije, katerega hoče biti gotovo vsakdo deležen, ^ drži z Avstrijo.
VIII. vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so nadalje podpisali vojnega posojila: Denarni zavod v Ljub-jani K 200.00; C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani K 20.000; Ožbalt Ja-kofčič K 1000; Urša Košale K 1000; Anton prbec K 3000; Marjeta Bergant K 2000; {gnacij Hrovat K 1000; občina Dole pri |5r‘ji K 1000; občina Dol pri Črnomlju £ 2000; župni urad Komenda K 1000; ob-jjna Loški potok K 6000; občina Dovje K 2000; občina Šmartno pod Šmarno goro $ 2000; Janez Železnik K 100; Davorin Vukšinič K 100. Ker poteče subskripcijski r°k VIII. vojnega posojila že dne 2. julija '• 1- se s tem še enkrat vsi posamezniki, posebno pa še tudi sl. občinska zastopstva v'judno vabijo, da čimpreje podpišejo osmo y°jno posojilo. — Prijave sprejema ofici-Mno subskripcijsko mesto Kranjska deželna “anka v Ljubljani, deželni dvorec.
. Preosnova vojnogospodarsklh central, »ojnogospodarske centrale, ki so se narobe začetkom vojske v zadregi, ker državni 0rgani niso bili sami kos velikim gospodarnim nalogam, ki so nenadoma nastopile državno upravo, kažejo vedno bolj svoje Pomanjkljivosti. Država je svojo moč in j^last izročila v roke ljudem, ki mnogokrat ‘Udi sami niso sposobni, ali pa, ki to oblast rabijo čestokrat na nepravi način. Centrala ?a krmila, ki ji je načeloval tovarnar za Nh, Mendl, in ki je dobila tudi vse seno 'n vso slamo v roke, je razpuščena. Pri J^adu za prehrano je sedaj poseben odde-'fik za seno in za slamo, ki ima preskrbeti, ?* se pokrije potreba civilnega prebivalstva
11	vojaških garnizij, ostanek gre za armado , bojni črti. Ker se plačujejo tudi za seno
1	11 za slamo od vojaštva na Ogrskem višje
•	etle, kakor pri nas, se izkuša vsa diferenca Računati in zahtevati izravnava, da ne bo državna polovica zopet oškodovana. |”a otrobi in za druga krmila (preše, melaso ' se osnuje nov urad, ker otrobov ne ^Heravajo izročiti vojnožitnemu promet-Jjtou zavodu. Izkušnja se je tudi tu slabo »Nesla in se namerava tudi proti vojno-»frnoprometnemu zavodu nastopiti pot iz-
V	,.enia in reforme, za kar je že zadnji čas. J"*ike množine moke niso prišle v roke «Rožnemu prebivalstvu, ampak so z zakotno J* P&jo silno obogateli gotovi nepošteni ‘e«ienti.
j Tobačno nadomestilo za pipe obstoji *ti o ^ei°v bukovega listja, 40 delov hmelja 20 delov viržinia stebel.
d . Hijene na gospodarskih bojiščih. Za-
dni so se vršile pred ogrskimi sodišči j^ravnave, ki nudijo vpogled v delovanje t}0^ agajne gotovih vojnih dobičkarjev in ^zujejo, koliko je mogoče z lahkoto za-
.
služiti, če se nima vesti. Tako je imel neki budimpeštanski trgovec dohodkov leta 1915. pod 20.000 K, 1916 že 48.000 K in 1917 pa celo 90.000 K. Toda preiskava trgovskih knjig, ki se je izvršila vsled navijanja cen, je dognala, da ta trgovec ni leta 1915 nič manj zaslužil kakor 280.000 K, leta 1916 že 1,800.000 K in 1917 pa velikansko svoto 3,700.000 KI Drug slučaj: Begunec iz Galicije, ki stanuje v podstrešni sobici, je priznal, da je zaslužil 580.000 K, dokazalo pa se je, da je bila ta svota prijavljena le za davčno komisijo, resnični dobiček pa je bil veliko večji. Tretji slučaj: Dva agenta sta vložila tožbo, ker jima je bila pri neki kupčiji s špiritom, ki je bila sklenjena v eni uri, odmerjena provizija v znesku 600.000 K, češ da sta premalo dobila. Tu še četrti slučaj: Nekemu predrznemu tihotapcu seje posrečilo spraviti 10 vagonov masti v Trst. Za vsak vagon je dobil 130.000 K nagrade, poleg tega je pa še pri nakupu masti zaslužil velikanske svote, tako da je ta „vse časti vredni mož* zaslužil sam 1,300.000 K.
—	Istočasno pa je zahteval neki judovsko-liberalni dunajski občinski svetnik, da se mora strogo paziti na to, da se sedanji čas ne izrablja za protižidovsko propagando.
Nemška temeljitost. Nemška vojaška uprava je ukazala, da ne sme noben nemški vagon priti iz Ukrajine prazen nazaj. Če nimajo drugega naložiti, morajo naložiti vagon s prstjo. To je rodovitna ukrajinska „črna zemlja", ki jo vozijo Nemci na svoje slabe njive. Ali ne bi mogli pripeljati kaj črne prsti tudi na naš Kras?
Po tisoč kron za hektoliter vina, močnega 14 stopinj, je bila te dni na otoku Visu prodana izredno dobra partija.
Z Dunaja v Trst v šestih urah. Inžener dr. Gino Dompieri v Trstu je imel pred povabljenim občinstvom večinoma iz trgovskih in pomorskih krogov, zanimivo predavanje o svojem načrtu nove železniške zveze Dunaja s Trstom- Po njegovem načrtu bi bila potrebna še ena, tretja zveza med tema mestoma, ki bi deloma uporabljala že obstoječe proge. Nova črta gre z dunajskega severnega kolodvora, ki bi se pretvoril v nekak osrednji kolodvor, po že obstoječi aspanški progi, potem zavije proti jugu do Ptuja, nato uporabi južno železnico čez Pragarsko do Celja, odtod krene proti zapadu mimo Motnika proti Škofji Loki in p Jem mimo Idrije in Nanosa čez Kras do Žavelj, odkoder vodi proga po predoru skozi hrib sv. Justa v nov osrednji kolodvor na Borznem trgu in odtod ob morju proti Tržiču. Proga bi bila vseskozi prvovrstna, dvotirna, z majhnimi strminami in velikimi loki, kar bi omogočilo hitro vožnjo. Tako bi se rabilo iz Trsta v Ljubljano dobri 2 uri, do Jesenic-2 in pol ure, v Gradec 4 in pol ure, na Dunaj 6 ur, v Krakov ali Prago 13 ur in v Varšavo koma] 18 ur. Načrt ima seveda mnogo nasprotnikov in ugovorov, češ, da izključuje Gradec in da krši privilegij južne železnice. S podržavitvijo te železnice, ki je le vprašanje časa in ni izključeno da se železnica podržavi Še tekom vojne, bi odpadel zadni pomislek. Gradec bi pa s progo le pridobil, a nič ne izgubil. Rentirala bi se ta železnica po mnenju predavatelja na vsak način.
Kako delajo z živili? Na nekem shodu v Beljaku so dognali, da je minulo zimo stalo na beljaškem kolodvoru skozi 22 dni 36 železniških voz krompirja v najhujšem mrazu! Toliko časa namreč niso mogli dognati, da spada v beljaško vojaško oskrbo-vališče! In potem tožijo, da primanjkuje krompirja in seveda tudi —• vagonov.
Iz glavnega mesta Madjarov. Budimpeštanski prehranjevalni urad je obtožil celo vrsto ljudij radi oderuštev. Tako je na pr. zahteval neki restavrater za eno palačinko 30 kron, drug za telečjo pečenko 45 kron.
Razen tega je naznanjenih pri državnem pravdništvu 300 trafikantov, ki so prodajali škatljico užigalic za 90 vin. 1
Ukrajinski konji za kmetovalce. V
Ukrajini se nakupujejo konji za kmetovalce. Tudi za Kranjsko je naročen cel transport ukrajinskih konj. Konji so dobri, in če pridejo na dobro krmo, bodo jako uporabni. Natančneje bomo še sporočili. Vsaka pre-kupčija bo izključena in bodo dobili konje samo gospodarji za lastno potrebo.
Drago vino. V Moguncu je bilo prodano na dražbi vino iz gospodarstva he-senskega vojvode. Boljšega vina je bilo prodanega 325 litrov za 51.800 mark, bu-tiljka stane 120 mark.
Kdo bogati? Tovarna za usnje Berg-mann in sin je v preteklem letu zaslužila 1,278.824 K, to je skoraj toliko kolikor ima vsega premoženja in izplačuje 30% dividendo. Prva češka tvornica orientalskih sladkarij in čokolade prej A. Maršner v Kraljevih vinogradih izplačuje 22‘5% dividendo, loboziška čokoladna tvornica 20®/,, praška železna industrija 13% (lansko Jeto 25•/«), dunajska splošna prometna banka 12%, ogrska komercijalna banka 19°/#, gyo-reška tekstilna industrija 15% dividendo. Ogrska tekstilna industrija v Roszahegy izkazuje pri glavnici 12 milijonov kron celih 4,111.126 K čistega dobička (lansko leto skoraj ravno toliko). Budjeviška papirna industrija do leta 1915 ni mogla plačevati nikake dividende, sedaj jo plačuje po 24%, železna industrija Felten & Guilleaume izplačuje 20o/o dividendo, akcijska družba za metalično industrijo 20"/a, bakrene tvornice „Osterreich“ 17-5*/o, banka kot avstrijski zemljiško kreditni zavod 22%, anglo-avstr. banka 10'83°/o, tovarna za vijake akcijska družba Brevillier & Co. pa izplačuje 25% dividendo. Tako bi človek lahko našteval cel dan. Kadar delajo taka velika podjetja letne računske zaključke, tedaj veliko dobička prepišejo na razne nove naprave, od-računajo najmanj 6®/« obresti od vloženega kapitala, odpišejo obrabo strojev, amortizacijo poslopij in kar preostane poleg tega je dividenda, katero razdeljujejo. Večina teh podjetij je torej taka, da v 4 do 5 letih zasluži toliko kot ima premoženja sploh. Ako pred vojno nikdar ne bi bila ta podjetja mogla izplačevati dividend in tudi po vojni ne, so pa vendarle samo med vojsko samo na čistem dobičku že dobile svoje premoženje nazaj, cela ogromna podjetja so med vojno naredila toliko dobička, da se morejo las.tniki smatrati samo od tedaj kot bi cela, bogata, milijone in milijone vredna podjetja dobili kar naenkrat podarjena. Kmet, sedaj pa poglej in strmi in si predstavljaj, kako bi bilo, ko bi bil ti kupil ob izbruhu vojne kmetijo n. pr. brez denarja, danes pa bi jo imel popolnoma poplačano. To bi bilo grmenja nad kmečkim oderuhom.
Konca svetovne vojne
ne povzročijo še tako dobro mišljene besede, ampak le
trdna odločnost
Ki jo najbolj izvršujejo doma ostali z marljivim pospeševanjem
VIII. vojnega posojila.
Zaplemba krompirja. Uradno se razglaša: Z naredbo urada za ljudsko prehrano je določena zaplemba letošnjega krompirja. Zaplemba stopi takoj v veljavo in zadeva tudi zgodnji krompir. Urad določi času primerno, katere množine krompirja se imajo oddati za prehrano prebivalstva, čet in v industrijske svrhe. Kakor hitro je dosežena ta množina, preneha zaplemba. Kljub zaplembi se prepusti kmetovalcem za prehrano svojcev, delavcev in uslužbencev, potrebni krompir, krompir za seme in z določenimi omejitvami za človeško prehrano nesposobni krompir za krmo. Tudi se morejo navzlic zaplembi pod pogoji, katere je prehranjevalni urad že priobčil, sklepati pogodbe za prodajo krompirja. Za prevzetje zaplenjenega krompirja so poklicani organi vojnoprometnega zavoda. Oddaja krompirja je vezana na uporabne izkaznice in se v mestih nad 10.000 prebivalci dodeli določenim oddajalnlcam. Najvišja cena producenta za krompir, ki se odda do 5. julija prostovoljno, se določa na 100 K za metrski stot. Po preteku vsakih 12 dni se zniža ta cena za 16 K, tako da bo dne 4. septembra v veljavi najvišja cena 20 K.* ‘ V teh cenah je obsežena premija 5 K za metrski stot za prostovoljno oddajo. Ako se ne izvrši prostovoljna oddaja, se uporabi v naredbi dne 8. marca 1917 določena naj višja cena 15 K, ki se pri prisilnem odvzetju krompirja zniža za 20 odstotkov, torej na 12 kron.
Kaj je bilo novesa pretekli teden?
Cesar je podelil vdovi velikega generala Hausa in obema njenima sinoma višjemu zdravniku v rezervi dr. Otonu in nadporočniku v rezervi Leonu Hausu baronstvo. — Odstopil je predsednik .Siid-marke* poslanec Dobernig. — Za gozdarskega svetnika je imenovan višji gozdarski komisar Emil pl. Obereigner v Ljubljani. — Za evid. višjega geometra I. razreda je imenovan evid. višji geometer H. razreda Alfonz vitez Gspan v Ljubljani. — Za notarja v Kranjski gqp je imenovan notarski kandidat dr. Otmar Golob, kancelar škofijskega ordinarijata v Trstu č. g. Ivan Mandič je imenovan za kanonika. — Cesar jn imenoval stotnika 14. zbornega poveljstva g. Fr. Ketteja za majorja. — Promoviran je na Dunaju za doktorja bogoslovja č. g. Tomaž Klinar, član c. in kr. Avguštineja na Dunaju. — Za župana v Velesovem je izvoljen Ivan Jereb iz Praprotne Police.
Z viteškim križem Fran Josipovega reda je odlikovan višji okr. zdravnik dr. I. Kocmut v Postojni, z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje Filip Kavčič, župan v Hrenovicah. — Odlikovan je s srebrnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje postajenačelnik v Trzinu g. Fr. Sicherl. — Promovirani so bili za doktorja prava: pravni praktikant tuk. dež. sodišča Josip Stuller iz Dupelj, odvetnik v Kranju Ladislav Štempihar in Anton Matelič. Poročil se je cand. ing. Ivo Krulcz gdčno Albino Deželavo. — Franc Šuštaršič, posestnik in gostilničar iz Primskovega se je poročil z Marico Gašperlin 'iz Šenčurja. — Neznani vlomilci so vlomili v Češko kočo pod Grintavcem in jo oropali. — V vasi Okrog pri Čatežu v litijskem okraju je v torek, dne 18. junija vpepelil požar trem posestnikom vsa poslopja. Enemu so zgorele štiri, drugemu pa osmero glav goveje živine in nekaj prašičev. — Novo ladjedelnico v Trstu namerava
zgraditi konzorcij Prometne banke »Merkurja" in inženirja Picka.
Tereziji Svetčevi v Litiji je napravil požar okoli 6000 K škode. — V Brezji pri Dobravi so našli v gozdu z vrvico zadavljeno bajtarjevo hčer Ivano Bernik, iz žepa ji je bilo vzetih 85 K. — Ubitega so našli ljudje, dne 23. t. m. v bližnjem gozdu posestnika Janeza Zalarja iz Matene. Storilca bodo orožniki težko našli, ker se v tem kraju klati mnogo vojaških beguncev, prava nadlega tujemu imetju in osebni varnosti. — V Zagorju na Pivki so 23. t. m. imeli hudo točo. Padala je debela kot golobja jajca, pol ure. Skoda je velika. Toča je posebno mnogo poklestila v košanski in šmihelski občini, v Zagorju na Krasu. V veliko-laški župniji je razbila skoro vse polje. — Posestnici Ivani Potočnik v Gorenjih Praprečah je napravil ppžar 8000 K škode. Zgorelo je gospodarsko poslopje, svinjak in dva prašiča.
Umrli so: v Novem mestij posestnik in trgovec Dimitrija Stefanovič; v Gradcu soproga višjega oficijala gospa Agneza Celešnik, v Črnomlju posestnica Katarina Stariha, v Mali vasi pri Ježici Ludovik Cunder, posestnik in gostilničar .pri ruskem carju* star 36 let, na Semmeringu 19 let stara hčerka ljubljanskega veletržca Edeltrauta Krisper; na italijanski fronti so padli Dušan Cotič edini sin urednika tržaške .Edinosti", Ludovik Kranner iz Spodnje Šiške in korporal Ludovik Derganc, brat deželnega primarija. — Padel je na italijanskem bojišču poročnik Karl Lebinger iz Litije, v Sneberjih posestnik in krčmar iz Steverjana v Brdih Karel Hlede, v Idriji mati učitelja v Cerknici H. Harmel roj. Gorup, v Celovcu narednik Franc Filipič s Preserja.
V Ljubljani so umrli: hčerka realčnega profesorja Hela Mazi, sinček Ivo dež. rač. svetnika Henrika Peternela, upravnik .Slovenca’ Franjo Schoff na rani, dobljeni ob Piavi, Marija Kubelka, 10 tednov, hči korvetnega kapitana, dijak učiteljišča Stanko Grudnik iz Trebelnega, Frančiška Frank, krojačeva žena, poddesetnik Avgust Heuffel, inžener Karel Zehndner, tehnik Ludovik Tschada, mati učiteljice gospa Ana Machova.
Ofenziva proti Italiji.
Naše čete so se umaknile na vzhodni breg reke Piave, vsled vremenskih nezgod, katerih ni biln mogoče videti naprej. Vsled silnega deževja je narastla Piava v široko deročo reko, preko katere ni bilo mogoče čete onstran reke preskrbeti z zadostnim strelivom in hrano. Naše vojno vodstvo je
v dveh nočeh, ne da bi sovražnik opazil, umaknilo naše čete na vzhodni breg. Pri umikanju nismo izgubili niti enega moža. Pri tej ofenzivi smo ujeli 50.000 Italijanov, naših je bilo vjetih samo 8000 mož. V beneškem gorovju so zadnje dni naše alpske ete pridobile važne postojanke. — Listi poročajo, da Piava od 1. 1850. ni tako narastla kot sedaj.
V	Rusiji vedno večje zmede.
Češko slovaške čete v Sibiriji poiskušajo streti moč boljševikov. Podpirajo jih an-
tanta in protirevolucijonarji. Češko slovaške čete so zasedle najmanj deset velikih mest med njimi Penso, Samsram in Omsk. Sedaj ogrožajo Tomsk. Več ruskih generalov in mnogo kozakov se jim je pridružilo. Njihov glavni poveljnik je general Aleksejev. Močne čete boljševikov se pomikajo proti češkoslovaškim četam. Češkoslovaškim četam v Vladivostoku je podan ultimat, da tekom enega tedna polože orožje, ali pa zapuste Vladivostok. Antanta misli, da bo napeljala s tem v toliko vodo na svoj mlin, da bi bila zopet mogoča vojska Rusije z Nemčijo. Do takrat je pa še mnogo časa. V Rusiji ima sedaj skoro vsaka druga vas drugačno vlado. Predno preneha ta notranja zmešnjava bo, upamo, za antanto vojska že davno izgubljena.
Pri obč. volitvah v Petrogradu so bolj' ševiki dobili 122 sedežev, 9 sedežev so dobili socialni revolucijonarji.
„ZuricherMorgenzeitung“ poroča z ruske meje, da je računati s padcem boljševikov. Bodoči mož, da je zopet Kerenski. Maksim Gorkijev list trdi, da so odstavljenega cara v nekem železniškem vozu umorili. ", Veliki knez Mihael je baje stopil na Čelo nove sibirske vlade.
Na zahodu
je pričakovati zopet velike bitke. Lloyd Ge-orges je dejal, da bo v par dneh se bila velika bitka, od katere izida bo mogoče odvisen izid svetovne vojne.
Bitka pri Parizu.
Angleški listi se neprestano pečajo s po' ložajem na zapadni fronti in kažejo veliko skrb. Pravijo, daje sedaj pričakovati bitke pred Parizom, ki se bo razvila severno mesta. V tej bitki da se bo odločila usoda Francije in Evrope. Vodstvo zveznih armad da se dobro zaveda velikanskega pomena te bitke, za katero se vrše na obeh straneh ogromne priprave. — Francozi vedo, da branijo srce svoje zemlje, Angleži pa da ra-zumejo, da se gre pred Parizom z.3 zadnjo odločitev. — Nemški državni taj' nik Kuhi man pa je v državnem zboru na; povedal, da je tekom tega poletja in jesen* pričakovati velike uspehe nemškega orožja*
—	Vse kaže, da se pripravlja v bližini frafl' coske prestolice velikanska bitka, ki bo pfe' kašala vse kar je doslej bilo.
Razširjajte »Resnico“5
PRIJAVE Nfl
VIII. AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO
SPREJEMH PO ORIGINALNIH POGOJIH IN DHJE RHDEVOLJE TOZADEVNA POJHSNILH
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1.
Odgovorni urednik: Vojteh | e ločni k. — Tisk »Zadružne tiskarne* v Liubliani. — Založil konzorcij.