Janša ostal brez mandata V Trst prihaja fotografski muzej Alinari Goriško sejmišče med propadom in preporodom sledi nam na Primorski dnevnik Še vedno pogrešamo prostorsko načrtovanje Marko Marinčič Genova, Parma, toskan-ska Maremma, nazadnje še Trst in Milje. Seznam prizorišč vodnih ujm je iz dneva v dan daljši. Tudi pri nas, žal, ni šlo brez smrtne žrtve, ki jo je pri Miljah plaz zasul med spanjem na domu, po vsej verjetnosti zgrajenem na neprimernem in nevarnosti plazov izpostavljenem kraju. Trst je kljub izredni količini padavin razmeroma dobro kljuboval ujmi. Po eni strani se mora zahvaliti naravi kraških tal, kjer se voda steka v podzemlje in ne po hudournikih po mestu, kot se dogaja v Genovi, povedati pa je treba tudi, da so se v Trstu vse pristojne službe izkazale in omejile na minimum neizbežne nevšečnosti. Ob teh pojavih pa se postavlja večno vprašanje, kako preventivno ukrepati, da jih preprečimo. Jasno je namreč, da bo takih ekstremnih pojavov iz leta v leto več. Globalno segrevanje spreminja podnebje in zaostruje vremenske pojave. Nadpovprečno toplo morje hitreje in izdatneje izhlapeva, v atmosferi se zato kopiči vse večja energija in se nato sprosti v silovitejših neurjih ali zračnih vrtincih, kakršen je avgusta opustošil tudi Zgonik. To je planetarni problem in ga je treba reševati na svetovni ravni, marsikaj pa lahko postorimo tudi na lokalni in celo individualni, saj sleherni med nami s svojimi vsakodnevnimi izbirami prispeva k večanju ali manjšanju toplogrednih emisij. Tipično italijanski problem pa je upravljanje s teritorijem. V Genovi so se po letošnji, že šesti poplavi po letu 1948, razplamtele polemike o neučinkovitosti vremenskih napovedi, civilne zaščite in še najbolj o sodno-birokratskih zapletih, zaradi katerih še ni bil uporabljen denar za sanacijo hudournika Bisagno. Vsi ti problemi zagotovo so, še prej pa bi se morali vprašati, kdo je dovolil divjo pozidavo genovskih pobočij. Šef državne civilne zaščite Gabrielli ugotavlja, da je pod mestom zacementiranih in prekritih več kot 50 kilometrov strug potokov in hudournikov. Po televiziji smo gledali petnadstropno zgradbo veleblagovnice, ki še nastaja nad hudournikom in še bi lahko naštevali gradbene grozote. Iz Genove in od drugod. NADALJEVANJE NA 2. STRANI št. 241 (21.174) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 16. OKTOBRA 2014 ^^ tuiitkerju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , tržaška pokrajina - Siloviti nočni nalivi Smrtna žrtev v Miljah V Trstu »vodna bomba« Pri Lazaretu je usad pokopal 73-letno žensko Hiša pri Lazaretu (Milje), kjer je umrla 73-letna ženska in spodaj poplavljeni podvoz pred tržaško železniško postajo foto damj@n MILJE - 73-letna Loreta Querel je bila še pokonci ali je morda že spala, ko jo je zasul plaz (mešanica vode, ometa, vejevja in blata) in jo pokopal. Zgodilo se je pri Lazaretu (hišna številka 59) in usoda je hotela, da je bila nesrečna ženska v tistem momentu v spalnici ali v kopalnici, to se pravi v prostorih, ki ju je zasul plaz, medtem ko je ostali del stavbe ostal skoraj nedotaknjen oziroma je utrpel manjše poškodbe. Tragedija se je zgodila okrog dveh ponoči, do trupla gospe, ki je živela sama, pa so se gasilci dokopali šele včeraj dopoldne okrog 11.30. »Vodna bomba« je močno prizadela tudi središče Trsta in nekatera predmestja. V dveh urah je nad mestom padlo 115 milimetrov dežja. Ponoči in zjutraj so gasilci in sile javnega reda sprejeli več kot 500 klicev na pomoč. Na 4. in 5. strani italija - Vlada Stabilizacijski zakon »težak« 36 milijard RIM - »Razlika med stabilizacijskima zakonoma za leto 2014 in za leto 2015 je, da bo tokrat za 18 milijard evrov manj davkov,« je dejal premier Matteo Renzi, ko je sinoči skupno z gospodarskim ministrom Pier Car-lom Padoanom predstavil osnutek novega finančnega zakona. Finančni manever bo težak 36 milijard evrov. Na 11. strani V letih 2007-2014 lovci uplenili 2.872 divjih prašičev Na 8. strani Dolina: župan kmetom omogočil sežiganje Na 7. strani Ovadili tatinski par, ki je plenil po Tržiški Na 14. strani Goriška pokrajina: DUS pravilno razsodil Na 14. strani Soča, velik kolesarski potencial BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA Msm pm Matija Praprotnic Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 Do 9. novembra bomo naše goste razvajali z menijem Okusov Krasa 2014! Kulinarične specialitete v spremljavi najboljših buteljčnih vin priznanih kraških vinarjev Hišni recept: DOMAČIBLEKIS PETELINOM! Informacije, meni in rezervacije na 335 8006548 - www.hotelpahor.com Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com 9771124666007 2 Četrtek, 16. oktobra 2014 ALPE-JADRAN / bruselj - Odločitev prihodnjega predsednika Komisije EU Junckerja Violeta Bulc kandidatka za komisarko za promet koper Po Istri pustošilo močno V Sloveniji različni odzivi na predlagani resor - Slovenski premier Miro Cerar zadovoljen neurje BRUSELJ - Prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je slovenski kandidatki za evropsko komisarko Violeti Bulc poveril resor za promet. Odzivi so različni, nekateri so pozitivni, drugi obžalujejo, da je Slovenija izgubila podpredsedniški položaj. Bulčeva se sicer že intenzivno pripravlja na zaslišanje, ki bo predvidoma v ponedeljek.Na vprašanje, zakaj se je odločil, da novi slovenski kandidatki poveri resor za promet, pri Junckerju odgovarjajo, da je po pogovoru z njo ocenil, da njene izkušnje omogočajo, da ji nameni ta »zelo pomemben in ključen resor za promet«. V komisarski zgodbi sta se včeraj zvrstila dva dogodka: najprej so po torkovem Junckerjevem blagoslovu Bulče-vo za komisarsko kandidatko potrdile še članice EU. Ko je tako postala uradna ko-misarska kandidatka, je Juncker sporočil, da ji namenja resor za promet. Ker naj bi prva slovenska komisar-ska kandidatka Alenka Bratušek, ki edina ni uspešno prestala zaslišanja v Evropskem parlamentu in je nato odstopila, prevzela položaj podpredsednice za energetsko unijo, je bila potrebna še ena sprememba. Za kandidata za položaj podpredsednika komisije za energetsko unijo je Juncker predlagal Slovaka Ma-roša Šefčoviča, sprva kandidata za komisarja za promet in vesolje, ker je presodil, da ima prave izkušnje za prevzem tega zahtevnega področja. Pomembno vlogo pri tej odločitvi je po neuradnih informacijah imelo dejstvo, da Slovak že v tej komisiji zaseda podpredsedniški položaj ter da je med vsemi razpoložljivimi kandidati najbolj izkušen, medtem ko nova slovenska kandidatka nima političnih izkušenj. Bulče-va in Šefčovič bosta morala sedaj na ustni izpit pred pristojne odbore v Evropskem parlamentu. Slovensko kandidatko bo zaslišal odbor za promet in turizem, predvidoma v ponedeljek ob 19. uri. Zaslišanje Šefčoviča pred odboroma za okolje in energijo pa naj bi bilo v torek. Dejstvo, da bo imela Bulčeva občutno manj časa za priprave na zaslišanje kot preostali kandidati, pri Juncker-ju komentirajo z besedami, da je zelo sposobna kandidatka, ki se hitro uči, zato verjamejo, da bo zelo dobro izkoristila čas, ki ga ima, da se dobro pripravi. Bulčeva se v Bruslju intenzivno pripravlja na zaslišanje, nadaljuje tudi se- stanke v Evropskem parlamentu. Včeraj se je srečala z vodjo politične skupine evropskih socialistov Giannijem Pittello in s predsedujočim odboru za promet, ki jo bo zaslišal, Michaelom Cramerjem. Pittella je na srečanju z Bulčevo dobil pozitiven vtis, a izpostavlja pričakovanje, da bo njen nastop na zaslišanju dostojen, ne katastrofalen, kot je bilo v primeru Bra-tuškove. Poudaril je tudi, da jo bodo ocenili brez predsodkov, strogo in pošteno ter da ne pričakujejo čudežev. Tudi Cramer, evropski poslanec iz Nemčije iz vrst Zelenih, je po spoznavnem srečanju z Bulčevo poudaril pričakovanje odbora, da se bo temeljito pripravila na ponedeljkovo zaslišanje. »Naši člani jo bodo ocenili na podlagi odgovorov, ki jih bodo dobili,« je še povedal. Slovenski kandidatki je sicer Juncker namenil le resor za promet, medtem ko je bil Slovak kandidat za komisarja za promet in vesoljsko politiko. Komu bo Violeta Bulc ansa poveril pristojnosti za vesoljsko politiko, bodoči predsednik komisije za zdaj ni uradno sporočil. Odzivi v Sloveniji na predlagani re-sor za slovensko kandidatko so različni. Premier Miro Cerar je zadovoljen, saj po- staja področje prometa »nedvomno eno najpomembnejših« v EU. Novico so pozdravili tudi na ministrstvu za infrastrukturo in izpostavili, da je za investicije v prometno infrastrukturo v novem finančnem obdobju namenjenih trikrat več sredstev kot v minulem. Evropski poslanci iz Slovenije Bul-čevi želijo uspešno zaslišanje v Evropskem parlamentu. Več jih je razočaranih ob izgubi podpredsedniškega mesta v komisiji, drugi ocenjujejo, da je promet pomembno področje. Bulčevi očitajo predvsem pomanjkanje političnih izkušenj. Parlamentarne stranke v Sloveniji se odzivajo v skladu z dosedanjimi stališči, njeno »politično mladost« pa ocenjujejo različno. Večina jih obžaluje, da je Slovenija izgubila podpredsedniško mesto v komisiji. Pričakovano je ostrejša ZaAB, ki jo vodi nesojena komisarka Bratuškova. (STA) ljubljana - Z glasovanjem poslancev Janša ostal brez mandata v DZ SDS napovedala ustavno pritožbo LJUBLJANA - Državni zbor je na izredni seji ugotovil, da je predsedniku SDS Janezu Janši, ki prestaja zaporno kazen, prenehal mandat poslanca. Še pred tem so namreč poslanci zavrnili predlog, da bi Janša kljub obsodbi ostal poslanec. V SDS menijo, da je bil Janši mandat odvzet na podlagi političnih in ne ustavnih preferenc, zato napovedujejo ustavno presojo.Poslanci so po večurni razpravi zvečer najprej glasovali o sklepu, ki ga je predlagala mandatno-volil-na komisija (MVK) DZ, in sicer, da Janši kljub pravnomočni obsodbi mandat ne preneha. Takšen sklep so z 58 glasovi proti in šestimi glasovi za poslanci zavrnili, nato pa so le še ugotovili, da je Janši mandat na podlagi zakona o poslancih prenehal. Proti sklepu, da bi Janša ostal poslanec, so glasovali poslanci koalicije SMC, SD in DeSUS, ki so se jim pridružili tudi poslanci ZL in ZaAB, medtem ko so za sklep glasovali prisotni poslanci NSi in predstavnika obeh narodnih skupnosti. Poslanci SDS so tik pred glasovanjem napovedali obstrukcijo in sejo zapustili. Poslanci NSi v razpravi na izredni seji niso sodelovali. Janez Janša ansa NADALJEVANJE s 1. STRANI Nadaljevanje uvodnika Znani arhitekt Fuchsas opozarja, da je v Italiji vsaj 7 milijonov (!) črnih zgradb. Pa tudi marsikaj, kar je bilo postavljeno z vsemi potrebnimi žigi in dovoljenji, ne stoji na pravem mestu. Fuchsas še dodaja, da je Italija država z največjo potrato teritorija: mestna središča hirajo, industrijske hale in komercialna središča pa preplavljajo teritorij. Če se je pojav zadnja leta nekoliko upočasnil, gre to na rovaš gospodarske krize in ne zavestnega prostorskega načrtovanja. Najhuje bi bilo, ko bi po Genovi isti brezvestni gradbeniki, ki so zacementirali dobršen del države, v imenu potrebe po hitrem ukrepanju dobili še bolj proste roke. Odvečno birokracijo gre seveda odpraviti, nepotrebne postopke poenostaviti. Po drugi strani pa je potrebno ojačiti javni nadzor nad prostorskim načrtovanjem. Tega v Italiji skorajda ni. Gradi se vsepovsod pod pritiskom zasebnih interesov, včasih podkupnin, včasih pa tudi v dobri veri v imenu zmotnega pojmovanja napredka. Vsakdo, ki se je strokovno ukvarjal s temi vprašanji, zna povedati, kako je vse to absurdno. Ob vsaki ujmi preštevamo škodo in človeške žrtve, potem pa za sanacijo potrosimo veliko več kot bi s pravočasnim investiranjem v preventivo. Svoje prispeva še absurdna evropska varčevalna politika z določilom, da so zakasneli posegi v sili izvzeti iz pakta stabilnosti preventivne investicije pa ne. In vendar bi morali investirati prav v preprečevanje škode in planiranje. Brezposelnih geologov je na pretek, pa jim nihče ne prisluhne. Kaj še, da bi jih zaposlili. Tu je politika, državna in lokalna, pred izbiro. Manj bi morala poslušati gradbene lobiste in več stroko. Vse to v interesu občanov, uravnovešenega trajnostnega upravljanja z okoljem in nazadnje tudi javnih financ. V polemični večurni razpravi so poslanci SDS opozarjali, da za to, da bi Janši prenehal mandat, ni osnove. Pri tem so navajali stališča nekaterih uglednih pravnikov, pa tudi mnenje zakonodajno-pra-vne službe, da je oziroma bi bil lahko odvzem mandata Janši ustavno sporen. Na drugi strani so poslanci koalicije ter ZL in ZaAB ocenjevali, da odvzem mandata omogoča zakon o poslancih, ki navaja, da poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen več kot pol leta, preneha mandat. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenil, da je tokratna izredna seja DZ zgolj nadaljevanje dosedanjega obračunavanja koalicije z Janšo, ki temelji na zlorabi ustave in zakonodaje. Tanko sejo razume kot epilog prizadevanj politično-sod-ne naveze po politični eliminaciji predsednika SDS. Po besedah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer pa pravna norma zahteva, da mora poslancu mandat prenehati, če nastopijo razlogi, zaradi katerih poslanci pravno formalno prepoznano niso več zmožni neobremenjeno zastopati svojih ljudi in države zaradi posebnih individualnih zdravstvenih, poklicnih, kazenskih ali osebnih razlogov. Po besedah Franca Jurše (DeSUS) zakon o poslancih določa, da poslancu mandat preneha, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Pri tem po mnenju DeSUS ni ključno, kdaj je sodba postala pravnomočna. Jurši se glede na različna mnenja pravnikov o prenehanju mandata Jan- ši zdi prav, da se o zadevi čim prej izreče tudi ustavno sodišče. Tudi v SD so prepričani, da oseba, ki prestaja zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ne more hkrati opravljati poslanske funkcije. Po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana gre namreč v tem primeru za »izrazito neenakost«. Po besedah poslanca ZL Matjaža Hanžka bo DZ z odločitvijo o Janševem poslanskem mandatu pokazal svoj odnos do pravne države. Dejal je, da bo odločitev DZ tudi politična in bo pomembno sporočilo volivcem o etičnosti ravnanja DZ. Po besedah Janja Moderndorferja (ZaAB) pa je dosedanja razprava jasno pokazala, da mora vlada po izredni seji DZ nujno sistemsko rešiti vprašanje, kdo lahko opravlja delo poslanca in pod kakšnimi pogoji. Sejo so spremljali številni proceduralni zapleti, saj so poslanci SDS zahtevali, da vodstvo DZ pojasni, zakaj poslanci na MVK niso glasovali o eni od predlaganih različic sklepa, da Janši mandat ne preneha, ki ni bila umaknjena iz postopka. Po pojasnilu predsednika MVK Mitje Horvata (SMC) je bil predlog na seji komisije dopolnjen. Navedeni sklep je po njegovih besedah zato vsebovan v sklepu, ki je bil na komisiji izglasovan in o katerem so poslanci na koncu tudi glasovali. Janšo bo v DZ na mestu poslanca nadomestil Božo Predalič. Vodja poslanske skupine SDS Tanko je namreč že potrdil, da bo Preda-lič mandat prevzel. Dogajanje ob izredni seji DZ je že zjutraj dodatno ogrel napis na steni glavnega tajništva SDS v Ljubljani, v katerem so neznanci ponoči zapisali Smrt janšizmu! Svoboda narodu! Z dogodkom je javnost seznanila SDS, ki je ob tem na Twitterju zapisala: »Ne bodo nas zlomili!« Izredno sejo je spremljal tudi protest približno 500 Janševih podpornikov in okoli 10 nasprotnikov. Janševi podporniki, opremljeni s slovenskimi zastavami in transparenti, so se podobno kot vse dni doslej zbrali pred vrhovnim sodiščem, po nagovorih in prebranem pismu zahvale Janše pa so se odpravili pred parlament. Nekajkrat so se sprehodili okoli poslopja, nagovorili so jih poslanci in nekateri vidni posamezniki. Med drugim je poslanec SDS Branko Grims je v nagovoru napovedal, da bo imelo zadnjo besedo v Janševi zadevi ustavno sodišče. (STA) KOPER - Zaradi močnega neurja, ki je okoli enih ponoči zajelo Slovensko Istro, so koprski poklicni gasilci opravili več kot 30 intervencij. Največ je bilo primerov črpanja meteorne vode iz objektov ter reševanja potopljenih vozil. Zaradi plazov je več cest še vedno le delno prevoznih. Ponoči je bilo na terenu med 35 in 40 gasilcev, ves čas je na terenu še okoli 30 gasilcev iz koprske gasilske brigade ter prostovoljnih gasilskih društev iz vseh treh obalnih občin, je za STA pojasnil predstavnik Gasilske brigade Koper Boštjan Majcen. Večina intervencij se je nanašala na črpanje vode iz zalitih objektov in reševanje potopljenih vozil, predvsem v podzemnih garažah. Na celotnem območju je bilo okoli 15 potopljenih vozil. Samo v Strunjanu je pod vodo končalo 13 objektov, na tem območju so gasilci v dobrih dveh urah prečrpali okoli 300 kubičnih metrov vode. Med drugim so gasilci intervenirali pri reševanju plovila, potem ko je rečni tok odtrgal lesen pomol, na katerega je bilo plovilo privezano, pomagali pa so tudi pri prenosu dveh otrok iz hiše na varno. Na območju zdravilišča na Debelem rtiču je popustil strop, poplavilo je tudi paviljon, ki je v fazi sanacije. Več cest je zaradi večjega števila plazov še vedno le delno prevoznih. Med najbolj prizadetimi je širše območje Bošamarina in Van-ganelske doline. Po nekaterih podatkih je voda zalila tudi območje Pobegov, Prad in Boninov, kjer je bil zaradi večjih količin vode na cestišču oviran promet. Promet je bil oviran tudi v Šalari, Olmu in na cesti Šmarje-Grinjan, voda pa je povzročila tudi plazenje na nekaterih območjih občine. Številne težave tudi v Zagrebu in Karlovcu ZAGREB - Silovito neurje je v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah zbudilo prebivalce na območju hrvaških mest Karlovac in Zagreb. V Karlovcu je veter porušil več dreves in streh, deli mesta so bili tudi brez električne energije. V Zagrebu so morali zaradi vode na cestiščih začasno ustaviti nekatere linije mestnega avtobusnega prometa. Območje Karlovca je okoli 7. ure zajela močna nevihta s točo v velikosti lešnika, ki je v petih minutah prekrila pokrajino, je poročal hrvaški radio. V mestu je porušenih več dreves, veje pa so poškodovale električno napeljavo, zaradi česar so nekateri predeli Karlovca ostali brez elektrike. Karlovški novičarski spletni portal Kaportal.hr je, sklicujoč se na neuradne vire, poročal, da je v naselju Husje neurje odnašalo strehe in na hiše podrlo več dreves. Iz zagrebškega mestnega urada za nujne ukrepe so sporočili, da so gasilci od 7. ure zjutraj posredovali več kot 40-krat, predvsem zaradi črpanja vode iz objektov. Poskrbeli so tudi za porušena drevesa. Zaradi izjemnih padavin so imeli težave tudi prebivalci več naselij v Gorskem Kotarju. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 16. oktobra 2014 3 celovec - Slovensko obarvan dan v glavnem mestu Koroške Valvasorjev opis Koroške v dar celovškemu arhivu CELOVEC - Včerajšnji dan v koroški prestolnici je bil močno slovensko obarvan. Ob prisotnosti številnih častnih gostov, med njimi deželnega glavarja Koroške Petra Kai-serja in ministra Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmauca sta potekala dva pomembna dogodka: slovesen zaključek obnove poslopja Mohorjeve hiše sredi Celovca ter slavnostna predaja faksimilirane zbirke »Iconotheca Val-vasoriana« deželnemu arhivu v Celovcu. Mohorjeva je v tri mesece trajajočo sanacijo svojega poslopja na 10-oktobrski ulici vložila 1,1 milijona evrov, saj je bila hiša nujno potrebna obnove. Načeta je bila predvsem streha, a tudi fasada in okna energetsko niso več odgovarjala sodobnemu standardu. Del sredstev sta prispevali dežela Koroška kot Republika Slovenija, ostali del pa z lastnimi sredstvi Mohorjeve družbe, je bilo poudarjeno. »Denar, ki je dobro naložen«, sta izpostavila nova ravnatelja Mohorjeve Karel Hren in Franc Kelih in obenem zagotovila, da bo Mohorjeva tudi v prihodnje izpolnjevala svoje poslanstvo za slovensko mladino na Koroškem. Tako deželni glavar Kaiser kot tudi minister Žmauc sta poudarila pomembno vlogo Mohorjeve za deželo Koroško in za slovensko manjšino ter odgovornim čestitala ob uspešno izvedeni sanaciji. Še pred slovesnostjo v Mohorjevi je v le nekaj sto metrov oddaljenem deželnem arhivu v Celovcu potekala druga - predaja knjižnega faksimila Janeza Vajkarda Valvasorja s temeljitim opisom slavne dežele Nad-vojvodine Koroške (Topographia Archidu-catus Carinthiae antiquae & modernae completa) deželnemu glavarju Petru Kaiserju, deželnemu arhivu in Univerzi Alpe Jadran v Celovcu. Dvojezični ponatis Valvasorjevega opisa Koroške je izdala Fundacija Janeza Vaj-karda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Faksimilizirano zbirko je predstavil univerzitetni profesor Jože Krašovec, podpredsednik SAZU-ja, deželni glavar Peter Kaiser pa je v svojem zahvalnem govoru dejal, da »hvaležno sprejme to darilo, ki je nekaj zelo posebnega in ki obenem izraža povezanost dveh kultur«. Obeh slovesnosti sta se udeležila tudi ambasador R Slovenije na Dunaju Andrej Rahten in generalna konzulka R Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj. (il) Koroški deželni glavar Peter Kaiser (v sredi), slovenski minister Gorazd Žmauc (levo od Kaiserja), direktor deželnega arhiva v Celovcu Wilhelm Wadl (desno od Kaiserja), univ. prof. Jože Krašovec (Ljubljana) in univ. prof Werner Drobesch (univerza Celovec) pokrajina Razsodba DUS: v Pordenonu ne bo volitev PORDENON - Deželno upravno sodišče (DUS) je prekinilo volilni postopek za Pokrajino Pordenon, kjer v nedeljo, 26. oktobra, ne bo volitev. Upravni sodniki so sprejeli priziv predsednika pokrajinske uprave Alessandra Ci-rianija (desna sredina), ki je postavil pod vprašaj preustroj pokrajinskih uprav, za katerega se je odločil deželni svet. Razsodba DUS je vsekakor začasna, v pričakovanju, da se o tem izreče ustavno sodišče. V Pordenonu bi morali 26.10. pokrajinski svet izvoliti svetniki vseh občin v pokrajini, in ne več, kot doslej, neposredno volivci. Desna sredina je zelo zadovoljna z odločitvijo sodnikov, češ da predstavlja razsodba politično in pravno zaušnico za levo sredino in za predsednico Dežele Deboro Serracchiani. Odbornik Paolo Panontin je vsekakor že napovedal priziv na Državni svet. Začuden je, ker so drugod po Italiji brez težav pokrajinske svete volili z novimi pravili. slovenija - Razstava na pobudo italijanskega veleposlaništva Frecce Tricolori v Ljubljani Na otvoritvi deželni odbornik FJK Torrenti, veleposlanica Franchini Sherifis in načelnik slovenske vojske Osterman LJUBLJANA - Na sedežu slovenskega obrambnega ministrstva so včeraj odprli fotografsko razstavo o znani akrobatski skupini italijanskega vojnega letalstva Frecce Tricolori. Razstavo, ki jo je postavilo podjetje Eidos, prireja italijansko veleposlaništvo v Sloveniji v sodelovanju z italijanskim kulturnim inštitutom v sklopu italijanskega predsedovanja Evropski uniji. Odprtja so se med drugim udeležili veleposlanica Italije Rossella Franchini Sherifis, novi načelnik generalštaba slovenske vojske Andrej Osterman, deželni odbornik FJK Gianni Tor-renti in Francesco Frare, poveljnik letališča v Rivoltu v Furlaniji, kjer domujejo Frecce Tricolori. Včerajšnje otvoritve ljubljanske razstave se je udeležilo veliko ljudi il trbiž - Od danes do nedelje »Ein prosit« v Kanalski dolini že šestnajstič NABORJET - V Kanalsko dolino se tudi letos vrača priljubljena prireditev Ein Prosit, dogodek, ki ga Furlanija-Julijska krajina posveča avtohtonim vinskim sortam. Eno - gastronomska prireditev se bo danes začela v Beneški palači v Naborjetu, prireja pa jo konzorcij za turistično promocijo Trbiža in okolice v sodelovanju z deželo FJK. Več kot 150 slovenskih in italijanskih vinogradnikov bo od danes do nedelje predstavilo svoja vina in druge pridelke na Trbižu in v Naborjetu. Številne restavracije in gostilne bodo v teh dneh ponujale specifične menije, na Višarjah bo na primer v soboto večerjo pripravila znana slovenska kuharica Ana Roš iz gostilne Hiša Franko pri Kobaridu. Največ zanimanja pa vlada seveda za tradicionalno razstavo vin in kulina-rike, ki bo v Beneški palači v Naborjetu na sporedu v soboto in nedeljo (od 10. do 19. ure). Za obiskovalce šestnajstega Ein Prosita bodo poskrbljene tudi vodene degustacije, ki so si jih organizatorji zamislili predvsem kot vabilo tistim obiskovalcem, ki nimajo specifičnega znanja na enološkem področju. Med številnimi razstavljavci iz raznih italijanskih dežel in Slovenije, bodo tudi številni vinogradniki iz Furlanije-Julijske krajine. Konzorcij vin Kras bo letos zastopal vinogradnik Slavko Škerlj iz Saleža, ki bo obiskovalcem ponujal vitovsko Majnik 2013, malvazijo 2013 in teran 2013. Poleg njega bodo naše kraje zastopali tudi Edi Keber iz Krmina, Fiegl iz Oslavja in Renato Keber ravno tako iz Krmina. Vse potrebne informacije (urniki, cene, navodila za rezervacijo de-gustacij in večerji) so na voljo na spletni strani www.einprosit.org. R.D. kosovelov dom sežana v oktobru oglasno sporočilo Petek, 17. oktober 2014, ob 20.00, v Srednji dvorani KONCERT: LUPINCTRI0 IN ANDREJKA M0ŽINA Zasedba: Zoran Lupine - diatonična harmonika, Igor Stare - klasična kitara, Peter Filipčič - violončelo, Andrejka Možina - glas. Trio Zorana Lupinca deluje že od 90-tih let in se ponaša z vrsto koncertov na različnih evropskih odrih ter z zelo cenjenima zgoščenkama, ki sta v sodelovanju z drugimi glasbeniki. Skupina je lani povabila k sodelovanju Andrejko Možina, kije poleg svojega glasu prispevala tudi aranžmaje s prefinjeno zvočnostjo, ki segajo v okvire zabavne glasbe in šansona, kljub nedvomni povezanosti z slovensko ljudsko melodiko. Andrejka Možina je dejavna glasbenica, ki je ob vrsti sodelovanj v različnih glasbenih zasedbah izdala zgoščenki z izključno avtorskimi skladbami (Zasul si me z zvezdami, 2006; Zarja, 2011). Vstopnina: 13 EUR; 10% popusta za abonente Kosovelovega doma Sežana. Koncerte iz cikla Petki v Srednji sofinancira Ministrstvo RS za kulturo. Ponedeljek, 20. oktober 2014, ob 20.00 KONCERT: ORKESTER MANDOLINA LJUBLJANA Orkester Mandolina Ljubljana je ena redkih, vsekakor pa najbolj prepoznavna zasedba v Sloveniji, ki si je na svoji glasbeni poti za sopotnico izbrala mandolino. Na njihovem repertoarju so številne skladbe klasičnih skladateljev, priredbe ljudskih napevov, etno, filmska, popularna, rokovska glasba in zimzelene meiodije. Po devetintridesetih letih delovanja imajo za sabo številne uspešne nastope doma in v tujini, o uspešnosti njihove glasbene poti pa pričajo pohvale raznih kritikov, predvsem pa zadovoljna in vedno bolj številčna publika. Vstopnina: parter za izven 18 EUR, balkon za izven 15 EUR. 10% popusta za abonente Kosovelovega doma Sežana. Naša blagajna je odprta od ponedeljka do petka od 10h do 12h in uro pred prireditvami, za katere se izdajajo vstopnice. Informacije in rezervacije tudi na tel. št. +386 5 731 2010 ali preko e-naslova info@kosovelovdom.si. www.kosovelovdom.si 4 Četrtek, 16. oktobra 2014 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu miljska občina - Nočna tragedija zaradi silovitega naliva Pri Lazaretu usad zasul hišo in pokopal 73-letno stanovalko fotografij na www.primorski.eu 73-letna Loreta Querel je bila še pokonci ali je morda že spala, ko jo je zasul plaz (mešanica vode, ometa, vejevja in blata) in jo pokopal. Zgodilo se je pri Lazaretu (hišna številka 59) in usoda je hotela, da je bila nesrečna ženska v tistem momentu v spalnici ali v kopalnici, to se pravi v prostorih, ki ju je zasul plaz, medtem ko je ostali del stavbe ostal skoraj nedotaknjen oziroma je utrpel manjše poškodbe. Tragedija se je zgodila okrog dveh ponoči, do trupla gospe, ki je živela sama, pa so se gasilci dokopali šele včeraj dopoldne okrog 11.30. Trinadstropna stanovanjska hiša se nahaja pod zaraščenim hribom nad cesto, ki povezuje Milje z nekdanjo državno mejo in Ankaranom. Plaz je sprožil silovit naliv, material, ki se je s takšno silo vsul na stavbo, pa se je gotovo kopičil več časa. Sodni zdravnik Fulvio Costantinides, ki ni ravno novinec, je povedal, da še ni videl kaj takšnega. Na kraju je lahko le potrdil smrt stanovalke, točne vzroke smrti pa bo razkrila obdukcija, če jo bodo sploh izvedli. Preiskavo o nesreči vodi dežurna tožilka Cristina Bacer. Nad Miljami, kot nad središčem Trsta, je sredi noči besnel pravi vihar. Da se je na cesti ob obali pri Lazare-tu, ki jo je zalila voda, zgodilo nekaj hudega je proti jutru prva ugotovila karabinjerska izvidnica, ki je o tem takoj obvestila gasilce. Slednji so, kot rečeno, šele pozno dopoldne po napornem delu odkrili truplo 73-letne ženske. Gospo Loreto, ki je pred desetimi leti izgubila moža, sosedje opisujejo kot prijazno žensko, ki je živela s svojim psičkom. Slednji je čudežno preživel nesrečo in se sedaj nahaja v pesjaku. Naliv je poškodoval več podpornih zidov nad cesto proti Ankaranu, tako da so gasilci sprva domnevali, da je beton pod pritiskom vode in blata zasul Querelovo, ko je sprehajala psa. Potem se je izkazalo, da je ženska umrla v stanovanju. »Vodna bomba« je morala biti na tistem območju res silovita. Usadi so poškodovali več zidov ob cesti, ki pelje proti turistični kmetiji Scheriani, zaradi blata in ometa na cestišču je bila cesta Milje-Ankaran sinoči še vedno zaprta. Sandor Tence Levo reševalci odnašajo truplo nesrečne ženske, desno prizorišče tragedije, spodaj levo poplavljena cesta v bližini nekdanje meje in spodaj desno jutranji prometni zastoj med Trstom in Miljami slabo vreme - Smrt 73-letne ženske Tragedija pretresla Milje Župan Nesladek: Plaz sprožili številni dejavniki - Deželna odbornica Vito: Hiša zgrajena na nevarnem območju Za miljskega župana Neria Nesladka, in ne samo zanj, je bil včerajšnji dan zelo dolg, naporen in obenem žalosten. Prebudili so ga ob zori, ko so mu sporočili, da pri Lazaretu pogrešajo žensko. Na prizorišču nesreče se je mudil več ur; tudi sinoči po zadnjem sestanku na županstvu s sodelavci, pripadniki civilne zaščite in deželno odbornico Saro Vito. »Točne vzroke nesreče bo ugotovila strokovna ekspertiza, tragediji pa je botrovalo več dejavnikov,« nam je povedal Nesladek v sinočnjem telefonskem razgovoru. Hiša gospe Lorete Querel se nahaja pod fliša-sto strmino, kjer se je očitno več časa nabiralo blato, ki ni vzdržalo pod pritiskom vode. Ustvarila se je nekakšna gmota, ki je kot strela udarila na del stavbe, kjer se je nahajala nesrečna ženska. Župan ne izključuje možnosti, da je usadu botroval tudi »človeškifaktor« (slabo vzdrževanje podpornih zidov ali neprimerne oziroma dotrajane ograje), zemljišče pa je zasebna last. Nesladek vsekakor ni potrdil govorice, ki je zaokrožila po Miljah, da so lastniki stavbe pri Lazare-tu (v bližini biva nekdanji parlamentarec in vladni podtajnik Roberto Antonione) preprečili pristojnim službam, da bi sanirale območje, kjer se je sprožil usad. Res pa je, da je Občina leta 2007 korenito in sistematično očistila domnevno nevarna področja, pred nekaj meseci pa očistila struge potokov ter pritočne odprtine na obcestni kanalizaciji. Tudi deželna od-bornica Vito je prepričana, da je tragedijo pri La-zaretu povzročilo nepredvidljivo vreme. Izrazila pa je domnevo, da je bila hiša, kjer je umrla Miljčan-ka, morda zgrajena na neprimernem območju. In to v času - je dejala - ko med javnimi upravitelji še ni bila tako razširjena zavest o hidreogeoloških tveganjih in podobno. V Miljah vsaj včeraj vsekakor ni bil čas za polemike in medsebojna obtoževanja, ki jih v takšnih primerih nikoli ne zmanjkuje. Prevladala je žalost nad izgubo človeškega življenja. S.T. Levo deželna odbornica Sara Vito in desno miljski župan Nerio Nesladek na prizorišču nesreče fotodamj@n / TRST Četrtek, 16. oktobra 2014 5 Prizori nevšečnosti v mestu: čiščenje in sušenje trgovin, prometni kaos, poplavljen podhod pred železniško postajo fotodamj@n močni nalivi - Veliko nevšečnosti in gmotna škoda Voda zalila trgovine, bare lokale in mestno mrtvašnico Zaradi hudourniških voda je bil večji del mesta obarvan rjavo Nalivi in neurja, ki so Trst zajeli v noči s torka na sredo, so povzročili kar nekaj težav, predvsem poplave meteornih voda. V dveh urah je padlo 115 milimetrov dežja, največ intervencij pa so pristojni organi izvedli med 1.15 in 3.10 ponoči. Ponoči in zjutraj so sprejeli več kot 500 klicev, v 99 primerih so morali poseči. Občina Trst je bila zelo aktivna na družabnih omrežjih, prvi čivk, v katerem so nudili pomoč, so poslali ob 1.35 ponoči. Veliko dela so cestni delavci imeli s poplavljenimi avtomobili in zabojniki, v Ul. Car-ducci pa s pokrovi odtočnih kanalov niso vzdržali pod pritiskom voda. S temi podatki so na včerajšnji izredni popoldanski novinarski konferenci postregli župan Roberto Cosolini, podžupanja Fabiana Martini in generalni direktor Ace-gasAps Roberto Gasparetto, ki so potrdili, da so se prejšnjo noč soočali z vsemi mogočimi težavami. Zaliti številni lokali v mestu Z nevšečnostmi so se včeraj dopoldne spopadali predvsem v ulicah San Lazzaro, Torre Bianca, San Nicolo in Beccherie. K sreči je zjutraj dež ponehal, tako da so upravitelji trgovin, kavarn, frizerskih salonov in drugih lokalov skupaj z zaposlenimi lahko pre-črpali vodo in rešili tisto, kar se je še dalo. Ulice so bile prekrite z blatom, lokali pa so bili še okrog 10. ure polni vode, tudi do trideset centimetrov. V Ul. San Lazzaro je poplavilo skoraj vse lokale. V tamkajšnjem frizerskem salonu so imeli obilo dela s čiščenjem tal, ki so se zaradi vode dvignila. V sosednji trgovini z igračami je lastnica povedala, da je voda poplavila celo trgovino in povzročila ogromno škode. O tem smo se prepričali na lastne oči, saj so prodajalke pred trgovino znosile škatle, ki so bile popolnoma mokre, v nič boljšem stanju pa niso bile igrače. Par metrov naprej se nahaja tradicionalna tržaška fotokopirnica, ki je imela pred trgovino cele role uničenega papirja. V tej ulici je bilo videti tudi komunalne delavce, ki so čistili odtoke in odstranjevali listje. Na vprašanje, če bi zamašeni odtoki lahko bili glavni krivec za poplave, nam je eden od delavcev odgovoril, da ne, da je do zalivanja prostorov prišlo predvsem zaradi zelo velike količine dežja v relativno kratkem času. Zalite trgovine in bare je bilo videti tudi v Ul. Dante, resna je bila situacija v Ul. San Nicolo. Tri trgovine z obutvijo in oblekami so imele veliko dela z umikanjem blaga, ki je bilo popolnoma poplavljeno. Gostinski lokali ni- nočno neurje Toča presenetila Bazovico in Bazovce Nočno neurje je ponekod na vzhodnem Krasu prineslo tudi točo, kot priča gornji posnetek (FotoDamj@n) iz Bazovice. Toča je ustvarila naravno belo podlago, ki je bila podobna snežni odeji. »Vodna bomba« je prizadela predvsem mesto Trst in Milje, ne pa okoli- ce. S Krasa in dolinske občine ne poročajo o večjih nevšečnostih, če izvzamemo nekaj vejevja na cestah. Tudi promet ni doživel zastojev, nekoliko gostejši je bil le na hitri cesti kot posledica poplavljenega cestišča pri Domju in pri Sv. Andreju. so mogli obratovati zaradi izpada električne energije. Trgovci in gostinci so bili zgroženi nad tem, da so jim lokale zalile kanalizacijske odplake, kar še povečuje škodo. Podobno sliko smo videli tudi v Ul. Beccherie, kjer obratujejo številne starinarnice. Precej dela so imeli s sušenjem in brisanjem pohištva in drugih manjših kosov, za nočno neurje nameček pa je bilo treba odstranjevati tudi blato. V novi diskoteki in kavarni, v kateri vsak dan kosi ogromno Tržačanov, je zaradi vdora meteorne vode in kanalizacijskih odplak med drugim zmanjkalo elektrike. Lastniki lokalov so povedali, da je škoda zelo velika. Včeraj pa so se tudi oglasili občinski svetniki stranke Naprej Italija, ki od Voda je zalila tudi Stadion 1. maja Nočna nevihta je škodo povzročila tudi v slovenskem športnem centru Stadiona 1. maja pri sv. Ivanu. Voda je zalila spodnje prostore starega objekta. Pred garažo ima cesta precejšen naklon, od tam je voda pritekla v objekt in zalila moško slačilnico, stranišče, urada odbojkarskega in košarkar- skega kluba ter sobo za masaže. »Poplavo je davi ob 5. uri odkrila čistilka. Odstranili smo za deset centimetrov vode,« je povedal tajnik ŠZ Bor Mitja Kalc (FotoDamj@n). Škodo je zaenkrat težko oceniti, bojijo se, da bo zalitje poškodovalo talne obloge in kupe dokumentov, ki so ležali na tleh. župana zahtevajo omilitev davčnega pritiska za vse tržaške podjetnike, ki so utrpeli gmotno škodo. Na popoldanskem srečanju z novinarji je župan na provokacijo odgovoril, da se bo danes srečal s predstavniki stanovskih organizacij. Glavna bolnišnica Voda je zalila tudi prostore Glavne bolnišnice, ki ima težave ob vsakem večjem nalivu. Dvigala so bila pokvarjena, onemogočen pa je bil tudi dostop do višjih nadstropij. Še nekaj dni bo treba odstranjevati posledice škode v laboratorijih in pisarnah. Voda je zalila tudi podhode Čeprav je generalni direktor podjej AcegasAps Roberto Gasparetto na izredni novinarski konferenci zagotavljal, da so v preteklih dneh preventivno očistili vse tržaške podhode, ukrep ni povsod zadostoval. Podhoda v Barkovljah in pri Glavni postaji sta včeraj zjutraj spominjala bolj kot ne na bazen, saj sta bila kar tri metre pod vodo. Direktor Ace-gasAps je pojasnil, da je v teh dveh primerih prišlo do izpada električne energije, zaradi česar črpalke niso mogle črpati meteorne vode. Ob tem pa je še poudaril, da so njihovi delavci ponoči posredovali tudi na mestih, ki sicer niso v pristojnosti AcegasAps. Pokopališče pri Sv. Ani Delavcem AcegasAps je včeraj uspelo popraviti vse okvare in odstraniti vodo, ki je zalila mrtvašnico. Zaradi poplav včeraj niso izvajali pogrebnih storitev, a bodo, kot je zagotovil Gasparetto, že danes normalno nadaljevali z delom. Na pokopališču in v okolici Ul. Costalunga je prejšnjo noč delalo okrog sto delavcev, polovica je odstranjevala vodo, druga polovica pa je popravljala vodovodne naprave, je razložil generalni direktor AcegasAps. Sanela Čoralič 6 Četrtek, 16. oktobra 2014 VREME, AVTOMOBILI / novost - Prihodnjo pomlad v grad sv. Justa prihaja gradivo fundacije Fratelli Alinari Zgodovina mesta skozi objektiv največjih fotografov Miramarski grad pred alpsko kuliso v posnetku iz arhiva Alinari Zgodovina Trsta, njegove okolice, Istre in Dalmacije bo prihodnjo pomlad pri nas predstavljena skozi dela najboljših fotografov. To bo mogoče po zaslugi fundacije Fratelli Alinari, ki v Firencah vodi tudi največji italijanski muzej fotografije in ki premore izjemen zgodovinski arhiv. V arhivu namreč hranijo 5.035.000 fotografij, število torej, ki uvršča ta arhiv med pet največjih na svetu. To so na včerajšnji novinarski konferenci povedali občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto, odbornik za kulturo Paolo Tassinari in Claudio de Pola Sai-banti iz Fundacije za zgodovino fotografije Fratelli Alinari. Slednji je z veseljem napovedal, da bodo na gradu sv. Justa začeli postavljati fotografski muzej. Odbornik Dapretto je orisal dolgo pot, ki so jo opravili do podpisa devetletnega sporazuma o sodelovanju z dotično fundacijo. Ob tem pa je še dodal, da bo Alinari Image Museum (AIM), kakor se bo nov muzej imenoval, ovrednotil srednjeveško trdnjavo. Nov muzej bo domoval v utrdbi Fio-rito, imel pa naj bi značilnosti multimedij-skega laboratorija, v katerem bodo obiskovalci morali uporabljati vse čute. S pomočjo novih tehnologij bodo lahko odpotovali v svet izredno bogatega fotografskega arhiva toskanske fundacije. V muzeju bodo en prostor namenili digitalni fotografiji, en prostor tradicionalni fotografiji, pripravljali pa bodo tudi občasne razstave. Zanimiv segment muzeja bo tudi interaktivni moment, ki bo obiskovalcem omogočil, da bodo v sklopu plačane vstopnine (5 evrov) lahko nekatere digitalne fotografije delili s svojimi prijatelji. Obiskovalci bodo skozi ujete podobe lahko spoznali zgodovino mesta in jo primerjali z drugimi mesti, je razložil de Pola, ki je postregel tudi s podatkom, da je bil Trst v 19. stoletju po številu fotografskih ateljejev drugo največje mesto v Habsburški monarhiji (za Dunajem), zelo malo pa je zaostajal še za enim pristaniškim mestom na čisto drugem koncu sveta, za Hong Kongom. (sč) prosek Hitra cesta: vozil v nasprotni smeri Na odseku hitre ceste od Fer-netičev proti Proseku je včeraj malo pred 11. uro avtomobil opel insigna slovenske registracije zavozil na nasprotni vozni pas. V bistvu je vozil proti Proseku na odseku, po katerem poteka vožnja v smeri proti Trstu. Med sicer počasno vožnjo je avtomobil oplazil eno vozilo, druga vozila pa so se mu čudežno izognila. Posegla je prometna policija, ki ji je uspelo pred predorom pri Prose-ku ustaviti opel. Voznik, 58-letni D.B. je bil v slabem zdravstvenem stanju zaradi upada glikemije. Odpeljali so ga v bolnišnico na Katinari. dolina - Županova uredba v korist kmetovalcev Klun omogočil sežiganje Dovoljenje za sežiganje vejevja in drugih ostankov od obrezovanja in čiščenja kmetijskih površin Dolinski občani bodo lahko sežigali vejevje in druge ostanke od obrezovanja in čiščenja kmetijskih površin. Tako določa odredba, ki jo je izstavil dolinski župan Sandy Klun, da bi priskočil na pomoč predvsem domačim kmetovalcem, ki so od vedno na svojih zemljiščih sežigali ostanke vej in zelenja, da bi na ta način preprečili širjenje rastlinskih bolezni, ki se skrivajo v počiščenem vejevju. Letos tega niso smeli zaradi lanske vsedržavne zakonske uredbe, ki je bila izdana zaradi hude onesnaženosti območja med pokrajinama Neapelj in Caserta, poznanega kot »območje ognjev.« Na podlagi tistega sklepa so bile na celotnem državnem ozemlju prepovedane vse dejavnosti sežiganja. Klun je izdal svojo uredbo na podlagi pred kratkim spremenjene zakonske uredbe iz leta 2006. Tako bo odslej na kmetijskih območjih in v naseljih dovoljeno sežiganje ostankov kmetijskih in gozdarskih dejavnosti, in sicer v dnevni količini manj kot 3 kubične metre na hektar. Odgovorna oseba mo- ra začetek in konec sežiganja javiti poveljstvu gasilcev (tel. št. 115). Ogenj se lahko prižge le podnevi, ob sončni svetlobi in ob brezvetrju. Treba ga je stalno nadzorovati, pri prižiganju ni dovoljena uporaba vnetljivih tekočin ali katerega koli goriva; ogenj mora imeti čim bolj omejene razsežnosti, tako v višino kot glede količine dima. Odgovorni mora razpolagati z zadostno količino vode za pogasitev ognja. Po sežigu je treba pepel in žerjavico popolnoma pogasiti. Območje okoli ognja mora biti očiščeno in brez vnetljivega materiala; spoštovati je treba varnostno razdaljo vsaj 50 metrov od hiš, živih mej, gozdov, skladišč vnetljivih snovi ali goriv. Zato je lastnikom zemljišč v bližini rezervoarjev družbe Siot prepovedano prižiganje ognja na razdalji manjši od 50 metrov od ograje območja, na razdalji od 50 do 150 metrov pa morajo predhodno obvestiti nadzorno središče družbe Siot (tel. št. 040/3889177). M.K. prosek - V Društveni gostilni so osemdesetletniki proslavili svoj jubilej Imajo jih skoraj tisoč, a jih ne kažejo Leta 1934 se je na Kontovelu, Proseku, v Gabrovcu, pri Briščikih in na Proseški postaji rodilo 43 otrok - Prijetna družabnost Daljnega leta 1934 se je na območju Proseka, Kon-tovela, Gabrovca in Briščikov rodilo 43 otrok. »Največ jih je bilo, seveda, iz dveh največjih vasi, Proseka in Kon-tovela, nekaj tudi iz Gabrovca in od Briščikov, eden pa je bil doma s Proseške postaje,« se je včeraj spominjala Marjetica Čuk, Prosečanka, ena od novorojenčkov izpred osemdesetih let. Po osmih desetletjih se jih je pred kakim mesecem petnajst spet srečalo in - kot v zlatih mladih časih - preživelo skupaj nekaj prijetnih uric. Nekaj še živečih vrstnikov je sicer manjkalo, kljub njihovi odsotnosti pa so se udeleženci jubilejnega slavja dobro imeli. Zbrali so se na Proseku in si v septembrski soboti privoščili družabnost v tamkajšnji Društveni gostilni. »Dekleta«, ki jih je pričakala jubilejna vrtnica, so bila v očitni, skoraj tričetrtinski večini (11 proti 4). Jubilanti so se ob pogrnjeni mizi spomnili časov, ko so v krilcih in kratkih hlačah shodili v svet, ki je bil, pred in med drugo svetovno vojno, za otroke poln radovednosti, a tudi lakote, truda, dela in pomoči v družini. Je pa zato bilo povojno obdobje tudi zanje čas upanja v lepše dneve, ustvarjanja družin, očetovstva in materinstva ter naprezanja za družbeno rast domačega okolja. Na septembrski družabnosti ni mogel izostati, seveda, pogled v bodočnost v podobah vnučkov, ki so vzradostili veliko večino letošnjih jubilantov s proseško-kontovelske-ga in gabrovsko-briškovskega območja. Ob izteku srečanja so se osemdesetletniki - tisti, ki so vztrajali do konca - postavili pred fotograf- Novi prostori za šolo Skupnosti sv. Egidija Skupnost sv. Egidija, ki med drugim vodi Šolo italijanskega jezika in kulture, vabi na izročitev diplom in spričeval študentom iz tujine, ki so sledili pouku v letu 2013/14. Ob tej priložnosti bo tudi predala namenu nove učilnice, ki jih je opremila s pomočjo Rotary kluba Trieste Nord. »Šola, ki jo vodi Skupnost sv. Egidija,« zagotavlja učiteljica prostovoljka Loredana Catal-famo, »želi nuditi konkreten zgled integracije in sožitja med ljudmi, ki pripadajo različnim narodnostim in kulturam.« Slavnost, pri kateri bosta prisotna župan Cosolini in predsednik Rotary kluba Trieste Nord inž. Rollo, bo jutri ob 17. uri na novem sedežu Skupnosti sv.Egidija v ulici Romagna 22 v Trstu. Ta hiša je bila do nedavnega dom zakoncev Cramer, vdova pa jo je v skladu z oporoko soproga velikodušno odstopila Skupnosti v dobrodelne namene. Zato bo v kratkem v spomin na comm. Claudia Cramerja osnovan tudi Center za solidarnost. V Nabrežini o pravicah pri oskrbi ostarelih Društvo Noe prireja v sodelovanju in s pokroviteljstvom Občine Devin - Nabrežina niz konferenc Za pravice državljanov. V Grudnovi hiši v Nabrežini bosta drevi ob 20. uri odvetnika Augusto Truzzi in Giovanni Franchi govorila o stroških za socialno oskrbo ostarelih in za obolele za Alz-heimerjevo boleznijo, ki bi ne smeli več bremeniti družinskih članov. To je pomembna, a zamolčana pravica. Kako jo uveljavljamo? Kako to upravno in finančno breme prenesejo javne uprave ter zdravstveni domovi, ki imajo pogodbe z njimi? Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 16. oktobra 2014 JADVIGA Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 18.19 - Dolžina dneva 10.57 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 14.36. Jutri, PETEK, 17. oktobra 2014 MARJETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1008,7 mb ustaljen, vlaga 100-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,9 stopinje C. in Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino, vabita v prenovljene prostore osmice na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri- ščiki 18. Tel.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih. Tel.: 040-820223. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. PRI KUSU Ul. Commerciale št. 180 je odprta osmica. Tel. št.: 040-414307. / TRST Četrtek, 16. oktobra 2014 1 [I] Lekarne U Kino Čestitke Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2, - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Mamici Kristini, očku Massimu in sestrici Asii se je pridružil bratec MANUEL. Nono Peter in nona Tatjana čestitata. V torek je privekal na svet mali MANUEL in razveselil sestro Asio ter starše. Mnogo veselja, nešteto srečnih in sladkih dni jim želimo otroci, učno in neučno osebje otroškega vrtca J. Košuta v Križu. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutto puo cambiare«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Class Enemy«. CINEMA DEI FABBRI - 21.45 »El Estu-diante«; 20.15 »Altman«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »I due volti di gennaio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il giovane favoloso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30 »Il regno d'inverno«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.20, 19.40, 21.45 »Amore, cucina e... curry«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.45, 21.10 »Dobrodošli v New Yorku«; 16.00, 18.20, 20.20 »Drakula: Skrita zgodba«; 16.20 »Hrabri avtek Plodi«; 16.15, 18.30, 20.45 »Labirint«; 18.15, 21.00 »Ni je več«; 18.00, 20.30 »Pravičnik«; 19.00, 21.20 »Sprehod med nagrobniki«; 16.30 »Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil«; 17.00 »Zapelji me«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Alabama Monroe«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.20, 20.00, 22.15 »The Equalizer - Il ven-dicatore«; 16.30, 18.30, 20.10, 22.00 »La moglie del cuoco«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Maze Runner - Il labirinto«; Dvorana 3: 18.10 »Annabelle«; 16.30, 20.00 »Lucy«; Dvorana 4: 21.45 »Sin City 2 - Una donna per cui uccidere«; 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Io sto con la sposa«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 20.15 »Fratelli unici«; 16.15 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 16.30, 19.00, 21.30 »Maze Runner - Il labirinto«; 18.15, 22.10 »I due volti di gennaio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Amore, cucina e... curry«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Equalizer -Il vendicatore«; 16.20, 18.15 »Lucy«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »... e fuori nevica!«; 16.40, 19.00, 21.20 »Tutto puo cambiare«; 20.15 »Manon - Il balletto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«; 19.50 »Lucy«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Tutto puo cambiare«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.10 »Maze Runner -Il labirinto«; Dvorana 4: 18.00, 20.20, 22.15 »... e fuori nevica!«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Il giovane favoloso«. SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico v nedeljo, 19. oktobra. Odhod ob 8.00 izpred cerkve v Nabrežini, v Cerknici najprej ogled makete jezera z razlago in filmom, nato vožnja s kmečkimi vozovi okoli jezera do Portala, kosilo v Ribnici, popoldne še ogled muzejev v ribniškem gradu. Povratek v večernih urah. Vpisi: pri Mateji in Tanji, Sergij Kosmina (tel. 040-200123) in Vera Tu-ta (tel. 040-299632). SPDT prireja v nedeljo, 19. oktobra, avtomobilski izlet v območje Učke z vzponom na vrh Perun. Zbirališče ob 7. uri v Bazovici pri Kalu. Za info in prijave tel. 040-413025. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira izlet v London z letalom iz Trsta od sobote, 25., do torka, 28. oktobra. Info na tel. št.: 00386-31866081 (Metka). DSMO K. FERLUGA prireja izlet v Pulj in obisk tamkajšnjega društva Slovencev SKD Istra, ki bo v nedeljo, 26. oktobra. Izlet predvideva voden ogled tamkajšnjih zgodovinskih znamenitosti, kosilo in obisk SKD Istra. Info in prijave 040-271862 (Vesna) ali 347-3438878 (Marina). I!3 Obvestila DRUŠTVO NOE' - v sodelovanju z Confconsumatori in MCL, s pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina, vabi na predavanje »Stroški za socialno oskrbo ostarelih in za obolele za Alzheimerjevo boleznijo ne bremenijo več družinskih članov«, v Kamnarski hiši v Nabrežini danes, 16. oktobra, ob 20. uri. Predavala bosta odvetnika Augusto Truzzi in Giovanni Franchi. Info: noeinfo-noe@yahoo.it ali tel. 349-8419497. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane in ostale davkoplačevalce, da danes, 16. oktobra, zapade rok za plačilo davka Tasi. Kdor ni prejel občinske položnice za svoje stavbe, se lahko oglasi v uradih Kmečke zveze. KMEČKA ZVEZA prireja za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Tečaj začne danes, 16. oktobra, ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku. Za ostale info in prijave v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Ghega 2. Tel. 040-362941. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« danes, 16. oktobra, ob 17. uri v Fin-žgarjev dom, Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info tel. št. 040-421880 ali 340-3864889 (Branka). Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store rpfey RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal danes, 16. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu, Prosek št. 159. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »Ravnovesje na krožniku - ravnovesje v telesu«. Izvedenka za prehrano Marija Merljak bo govorila o prehrani za zdrave kosti, boljše delovanje prebavil, čisto ožilje, jasne in bistre misli in še marsikaj. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 17. oktobra, ob 20. uri. DSMO K. FERLUGA prireja srečanje o slovenski polpreteklosti v Miljah in stikih z Istro z Miranom Kuretom. Klepet bo potekal v soboto, 18. oktobra, ob 10. uri na društvenem sedežu v Ul. Roma 22 v Miljah. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusov za nastop v Lendavi v soboto, 18. oktobra, ob 8.00 iz Padrič. KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita v ponedeljek, 20. oktobra, na popoldansko ekskurzijo v Perčedol, kot uvod v sklop predavanj »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. SKD TABOR-PROSVETNI DOM Opči-ne vabi na jesenski pohod »Okuli riti v garžet« v nedeljo, 19. oktobra. Zbirališče ob 10. uri. Sledi kosilo s kostanji. Pohod vodi Paolo Sossi. SRENJA BORŠT vabi v nedeljo, 19. oktobra, na pohod med vinogradi in oljčnimi nasadi z ogledom srenjskim mejnih kamnov. Zbirno mesto ob 10.30 v parku Hribenca, ob 12.30 postanek za okrepčilo in od 15.30 dalje družabnost v Hribenci. Sodeluje Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena pohod odpade. ŠAHOVSKI TEČAJ za osnovnošolce in srednješolce, prirejata Kraška sekcija SST 1904 in SKD F. Prešeren, v občinskem gledališču v Boljuncu. Ob sobotah od 10. do 12. ure. Vabljeni! ŠD KONTOVEL vabi k Body mind vadbi - mešanici pilatesa, joge in postu-ralne telovadbe, za krepitev telesa in duha z vaditeljico Katjo Škerk. Vsak torek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici na Kontovelu. GLASBA ZA OTROKE - Center otrok in odraslih Harmonija, organizira ob ponedeljkih tečaj glasbe za otroke od 3 do 6 let. Začetek v ponedeljek, 20. oktobra, od 15. do 16. ure na sedežu združenja, Ul. Canova 15. Za dodatne info in vpis na tel. 320-7431637 ali center.harmonija@gmail.com. KROŽEK OB PLETENJU IN ŠE KAJ pri SKD Tabor. Vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 20. oktobra. LIKOVNE DELAVNICE ZA OTROKE (od 6. do 10. leta) z Dunjo Jogan in Ka-terino Kalc. Informativno srečanje v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131, Opčine. Info na tel. 040-212289 (ponedeljek-petek 10.00-12.00). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi člane na izredni občni zbor v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE vabi učence na brezplačno delavnico, pod vodstvom freestyle učiteljic prof. Mojce Stojkovič in Suzane Husič, »Kako se lažje učiti in si takoj zapomniti na lažji način« v torek, 21. oktobra, ob 16. uri v plesni dvorani Elite (na Bonifiki - vhod zadaj) v Kopru. Brezplačna delavnica Brainobrain za otroke od 4 do 14 let pa bo ob 17. uri na OŠ Koper. Ob 17.30 uri sledi predavanje za starše o lažjem učenju in brainobrain metodi. Info in prijave: info@lazjeucenje.si ali tel. št. 00386-31314641 (Mojca). GLEDALIŠKO - PLESNA DELAVNICA za otroke osnovne in srednje šole poteka vsak torek od 17.15 do 18.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Trstu. Prvo srečanje v torek, 21. oktobra. Info in vpis na urad@dija-ski.it ali tel. 040-573141. LEKCIJE SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden za začetnike z uč. Romino Maver začnejo v torek, 21. oktobra, od 19.00 do 20.30. ANGLEŠČINA ZA MALČKE od 3. do 5. leta. Informativno srečanje v četrtek, 23. oktobra, ob 17.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131, Opčine. Info na tel. 040-212289 (po-nedeljek-petek 10.00-12.00). PRAVLJIČNI GOST - Oddelek za mlade bralce NŠK je v goste povabil igralca in očka Franka Korošca, ki bo v četrtek, 23. oktobra, ob 17.00 podal pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni! PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU Z RASTLINAMI: bo v četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Op-činah, Ul. Ricreatorio 2. Predaval bo znani slovenski fitoterapeut Jože Majes ob predstavitvi knjige »Zdravnik zdravi, narava ozdravi«. Za dodatne informacije tel. 329-2010356. Vabljeni! UNINT - Umetniška šola (kulturni center F. Olivarez) prireja vodeni ogled razstave »Man Ray-a v Villi Manin v nedeljo, 26. oktobra. Info: 3383476253, 040-9882109, 040-2602395. 50-LETNIKI IZ TREBČ se dobimo v soboto, 8. novembra, ob 15.30 pred spomenikom padlim v Trebčah. Vabimo vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo, da skupaj nazdravimo! KRU.T IN SKD VIGRED sodelujeta pri solidarnostni akciji zbiranja oblačil, obutve in drugega materiala za centre Zveze prijateljev mladine Slovenije. Kdor želi pristopiti k tej človekoljubni pobudi, lahko odda zbrani material v Štalci v Šempolaju do 15. novembra, ob ponedeljkih med 16. in 17. uro ali po domeni na tel. 380-3584580. Podrobnejše info na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve SPDT vabi danes, 16. oktobra, ob 20.30 v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, na predstavitev knjige »Zgodovina slovenskega alpinizma«. O knjigi in o uspešnosti slovenskega alpinizma bosta govorila avtor Peter Mikša in Erik Švab. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »Stari spomini«, ki jih je zbrala Nada Gher-lani je na ogled v župnijskih prostorih v Zgoniku. Urnik razstave: v petek, 17. oktobra, od 17.00 do 19.00; v soboto, 18. oktobra, od 16.00 do 19.00 in v nedeljo, 19. oktobra, od 11.30 do 12.30. SKD GRAD iz Banov prireja ob 100-le-tnici 1. svetovne vojne in smrti barona Josepha De Burgstallerja, razstavo »Bani: spomini dveh vojn - pogledi mlade generacije«, ki sta jo pripravila Rok Dolenc in Ivan Kocman. Odprtje bo v petek, 17. oktobra, ob 20.00 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Urnik razstave ob sobotah in nedeljah od 16.00 do 19.00 (do nedelje, 9. novembra). SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Matjaža Hmeljaka »Po dva in dva«, v Bambičevi galeriji na Opčinah. Urnik razstave od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-19.00 do petka, 17. oktobra. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISTA vabi na predstavitev pesniške zbirke »Tretji razred«, ki so jo sestavili nekdanji dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda pod vodstvom mentorice Sanje Ši-rec. Predstavitev bo v petek, 17. oktobra, ob 17.30 v Narodnem domu (Oddelek NŠK za mlade bralce). ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku gostuje dekanijsko srečanje Cerkvenih pevskih zborov. Koncert se bo odvijal v cerkvi sv. Martina na Proseku v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. Vljudno vabljeni. GLASBENA MATICA IN SSG, v sklopu Mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi«, prirejata koncert skupine »Slovenski tolkalni projekt - Stop« v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu. PO FABIANIJEVIH POTEH - razstava otroškega prostorskega oblikovanja, ki jo bodo skupaj s 3. geografsko raz- stavo »Prospekt mojega kraja« otvo-rili v soboto, 18. oktobra, ob 15.00 v Štanjelu. Ob 15.30 bodo sledila predavanja v viteški dvorani, ob 16.30 voden ogled Štanjela, ob 18.00 v Viteški dvorani pa bo odprtje razstave in podelitev priznanj nagrajencem s kulturnim programom. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na 11. revijo zborov Openske dekanije v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Martina na Proseku. GLEDALIŠKI VRTI LJAK obvešča, da bo v nedeljo, 19. oktobra, na sporedu predstava »Zabe« v izvedbi lutkovne skupine Navihanci, ki deluje v okviru SKD Celovec. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SDD JAKA ŠTOKA - srednješolska skupina vabi na premiero igre »Zi-vljenje ima svetlo stran« (avtor Sten Vilar, režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol) v nedeljo, 19. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Po premieri bo sledila ponovitev igre osnovnošolske skupine »Palčica« (po motivih H.C. Andersena, režija Kim Furlan in Tina Renar). DSI vabi v ponedeljek, 20. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavo Janka Krištofa z biblijskimi motivi »Prerok«. Glasbena spremljava Paulos Worku in Kerstin Zirgoi, režija Alexander Tolmaier. Prireditev spada v sklop letošnjih 16. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Začetek ob 20.30. MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER -KATINARA prireja koncert ob priliki 10. obletnice ustanovitve MZ-ja. V soboto, 25. oktobra, ob 18. uri v prostorih Športnega centra v Lonjerju. Nastopata MVS Anakrousis in PZ Tončka Čok. Toplo vabljeni! S Poslovni oglasi ZDRUŽENJE SKAVTOV IŠČE v najem zemljišče na Krasu za lastne dejavnosti vsaj 5.000 m2 DARIO: 347-2614147 dario@casapadovani.eu 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 0038631354244. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. PRODAM peč na drva za centralno ogrevanje, unical, malo rabljena, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-225817. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 040-9880206. f Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696 Usluge na domu 8 Četrtek, 16. oktobra 2014 VREME, AVTOMOBILI / zahodni kras - Predsednik tržaško-goriškega lovskega okraja Renzo Ambrosi Od leta 2007 do letos lovci uplenili 2.872 divjih prašičev Njihovo delovanje omejujejo italijanske norme o lovu - Zahteva po srečanju s Pokrajino Lovci se ne dajo. V zadnjih tednih so se kar nekajkrat znašli v križnem ognju pokrajinskih upraviteljev in kmetovalcev, ki so jim očitali, da so doslej premalo storili za odstrel divjih prašičev na Krasu in v Bregu. To ni res, je na torkovem srečanju s predsednikom zahodnokraškega rajonskega sveta Robertom Cattaruzzo, poudaril predsednik tržaško-goriškega kraškega lovskega okraja (13. okraj) Renzo Ambrosi, in svojo trditev opremil s podatki o odstrelu v zadnjih petih lovskih sezonah, pri čemer je omenil število popisanih divjih prašičev in uplenjenih. Sezona Popis Odstrel Od leve Roberto 2007-08 472 246 Cattaruzza, Renzo 2009-10 743 393 Ambrosi, Franco 2011-12 520 415 Chermetz in Sergij 2012-13 695 975 Štoka 2013-14 703 843 Od leta 2007 do oktobra letos so fotodamj@n torej lovci 13. lovskega okraja uplenili skupno 2.872 divjih prašičev. Ambrosi je nakazal porast ulova v nekaterih loviščih. Tako so v lovišču Žavlje (pod to lovišče spada tudi območje Dolge krone in dela dolinske občine) v sezoni 2007-08 uplenili 10 divjih prašičev, v sezoni 2012-13 pa kar 165; v lovišču Bazovica so leta 2008 uplenili 80 divjih prašičev, v sezoni 2012-13 pa 225; v lovišču Milje so leta 2008 odstrelili 4 divje prašiče, lani pa 53. Lovci opravljajo torej svoje, sta potrdila tudi predsednik proseškega lovišča Franco Chermetz in kontovelski lovec Sergij Štoka (, ne morejo pa se kosati z ulovom v Sloveniji, ker jim strožja pravila o času ulova tega ne dopuščajo. Ambrosi se je obregnil tudi ob odškodnine za škodo, ki jo povzroča divjad. V nekaterih primerih so kmetovalci zahtevali odškodnino, ki je bila za 10-krat ali celo 20-krat višja od realne škode, in izrecno omenil primer kmetije, ki naj bi bila ob 60 stotov (!) radiča zaradi prisotnosti srn, medtem ko so na tistem območju popisali le kakih deset srn. Sergij Štoka, ki je lani na lovišču pod Kontovelom (od Ključa do Skdjanca) uplenil šest divjih prašičev, letos pa tri, je opozoril tudi na škodo, ki jo povzročajo jazbeci. Ko je nekajkrat stal na preži, čakajoč na divjega prašiča, se je v vinograd pritihotapila družinica jazbecev in začela svoj »pohod« med trtami. Lovec ni smel poseči, ker je jazbec zaščitena žival, lov nanjo je prepovedan ... Na srečanju, ki sta se ga udeležili tudi rajnoski svetnici Marina Grilanc in Tania Conestabo, je bil govor o preventivnih ukrepih. Nekateri so uspešni, na primer ograditev vinogradov z elektro varjeno mrežo, drugi manj (na primer električni pastir, ki se mu divji prašiči zlahka izognejo), sterilizacija pa ne pride v poštev, ker bi bila dejansko ne le predraga, temveč v bistvu nemogoča. Predsednik Cattaruzza, ki je že pred leti sklical nekaj srečanj na temo divjih prašičev, je spomnil, da so se v Sloveniji zelo uspešno »spoprijeli« z razmnoževanjem divjih prašičev, kar je obrodilo zaželene sadove, in ocenil, da bi se bilo treba lotiti reševanja tega vprašanja bolj koordinirano in predvsem bolj usklajeno. Zato se je obvezal, da bo zaprosil za srečanje s pokrajinskimi upravitelji in tehniki, na katerem naj bi ponovno prerešetali »zadevo divji prašiči«. M.K. predstavitev - Jutri v oddelku NŠK za mlade v Narodnem domu Zbirka dijaških stihov V knjigi Tretji razred zbrani verzi lanskih tretješolcev NSŠ sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu Tik pred začetkom šolskega leta je pri Založništvu tržaškega tiska izšla nova pesniška zbirka Tretji razred. Posebnost je, da so v njej zbrane pesmi, ki so jih v š.l. 2012/13 spesnili dijaki tretjega razreda Nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Svetem Ivanu pod vodstvom profesorice in mentorice Sanje Širec. Kot sama pravi v spremni besedi, je obdobje od enajstega do štirinajstega leta starosti obdobje prve ljubezni, močnih čustev, nekonformizma, obdobje v katerem bi pedagoški delavci, učitelji in profesorji morali usmerjati mladostnike v ustvarjalnost, ki je lahko tudi izhod iz stiske in stresa, s katerima se mladostniki stalno soočajo. Zanjo je poezija orožje, s katerim lahko premagamo strahove, osamljenost, nesrečne ljubezni in razdr- ta prijateljstva, zato je svoje dijake nenehno spodbujala, da se s pisalom v roki borijo proti vsakdanu. Na pesniških delavnicah so se tret-ješolci preizkušali v različnih zvrsteh pesniškega izražanja - sonetu, konsu, kolažu, haiku. Iz tega je nastal pisan zvezek, ki ga je grafično oblikovala Ivana Soban, njegova vsebina pa naj bo spodbuda bodočim mladim pesnikom, naslednikom "svetoivan-ske literarne šole', kar v spremnem pozdravu zbirki poudarja tudi pesnik in pisatelj Marko Kravos. Zbirka je opremljena tudi z likovnimi izdelki nekaterih dijakov, ki so nastale v likovni delavnici pod vodstvom profesorice Nadie Doljak. Predstavitev pesniškega zvezka in njegovih ustvarjalcev bo jutri ob 17.30 v Narodnem domu (Oddelek NŠK za mlade bralce). Tretji razred PB0H1BK1 7, V a Z Ti K J 11 —__ ■ h l Kaj bo z nekdanjim kamnolomom Faccanoni? Koriščenje nekdanjega kamnoloma Faccanoni bo v središču današnjega srečanja, ki ga rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol prireja danes ob 18.30 v dvorani A Centra za podjetniško izobraževanje podjetja za zdravstvene storitve v Ul. de Pastrovich 5/a. Prisotna bosta tržaški odbornik za okolje Umberto Laureni in občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto. Danes La bancarella V šotoru na Trgu sv. Antona novega bodo danes ob 17.30 odprli 8. izvedbo salona knjige vzhodnega Jadrana La bancarella. Ob 18. uri bo italijanski poslanec v hrvaškem parlamentu Furio Radin govoril o petdesetih letih sodelovanja med Unijo Italijanov in tržaško Ljudsko univerzo. Uro pozneje bodo Antonio Ballarin, Cristina Benussi, Manuele Braico, Luigi Fozzati, Giuseppe Parlato, Giovanni Radossi, Maurizio Tremul in Diego Vecchiato razpravljali o desetletnici sprejema zakona o dnevu spominjanja. Zvečer bo zapel zbor Združenja istrskih skupnosti. Pobudo prireja tržaška Ljudska univerza. Potrebna je ironija V tržaški knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 bodo ob 18. uri predstavili knjigo Marille Battila-na Necessaria e l'ironia (Potrebna je ironija) s podnaslovom Pripovedi s severo-vzhoda. Z avtorico se bo pogovarjal pisatelj Juan Antonio Prenz, posegel pa bo tudi predsednik tržaškega Pen kluba Antonio Della Rocca. Začetek ob 18. uri. Vodeni ogled razstave slik Livia Možine V tržaški umetnostni galeriji Rettori Tribbio na Starem trgu 6 bo arhitektka Marianna Acerboni vodila ogled razstave slikarja Livia Možine. Slednji je dal na ogled kakih 30 olj, ki jih je umetnik naslikal od leta 2011 do današnjih dni. Začetek vodenega obiska ob 18.30, prisoten bo tudi umetnik. Razstava bo odprta še jutri, in sicer od 10. ure do 12.30 in od 17. ure do 19.30. križ - Osnovnošolci so se poklonili padlim v prvi svetovni vojni Kdaj bo v svetu konec vojn? Učenci in učenke osnovne šole Alberta Sirka so se včeraj na kriškem pokopališču poklonili padlim Križa-nom v prvi svetovni vojni. Malčki so se v spremstvu učiteljic s pesmijo in eno-minutnim molkom spomnili padlih, pred trijezično spominsko tablo pa jih je nagovoril Juri Zeriali, predsednik kriške zveze partizanov VZPI-ANPI. Povedal jim je, da so ti Križani padli pod avstro-ogrsko zastavo, fašizem pa je nanje pozabil, spomin nanje pa enostavno pometel pod preprogo. Ze-riali, ki so ga spremljali nekateri odborniki VZPI-ANPI, se je vprašal kdaj bo človeštvo spoznalo, da vojne prinašajo le trpljenje in uničenje. Kriška sekcija borčevske zveze je po vojni skupno s sorodniki vseskozi skrbela za grobove padlih vojakov, pred leti pa jim je postavila nagrobni spomenik v slovenščini, italijanščini in nemščini. Kamnito ploščo je takrat gmotno podprla Avstrija, na njenem odkritju je bil navzoč tudi avstrijski generalni konzul v Trstu. Juri Zeriali pred spomenikom padlim v prvi vojni nagovarja učence kriške osnovne šole Alberta Sirka fotodamj@n / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 16. oktobra 2014 9 GLOSA Novi ljubljanski nadškof in metropolit je frančiškan Jo2e Pirjevec Mislim, da v zgodovini katoliškega občestva ni bilo Cerkve, ki bi doživela v dveh usodnih trenutkih svojega naroda tako hud polom kot ga je slovenska. Prvič med leti 1941-1945, ko so del ljubljanske škofije zasedli najprej Italijani potem Nemci. Drugič med leti 19912014, ko se je oblikovala samostojna slovenska država. Včeraj mi je prišla v roke knjiga Janeza A. Ar-neža, posvečena življenju in delu Cirila Žebota, najpomembnejšega učenca Lamberta Ehrlicha, znanega teologa, ideologa »totalnega krščanstva« in ustanovitelja »Stražarjev«. Na prvih straneh omenjene knjige, sem naletel na citat, ki sem si ga že pred leti podčrtal. Napisal ga je Alojzij Kuhar, slovenski duhovnik in politik v begunstvu, brat znanega pisatelja Prežihovega Voranca, komunista. Osmega maja 1945 je v Londonu takole beležil: »Končno pa moramo priznati, mi slovenski duhovniki, da naša soudeležba v političnem javnem življenju ni v skladu s poslanstvom Cerkve, in da je obseg udeležbe slovenske duhovščine v političnem delu bil v naši dobi gotovo čezmeren, in kolikor je bil čezmeren je bil tudi kvaren za pravo poslanstvo Cerkve. (...) Pri nas je duhovnik smatral za svoj poklic conservare, to je ohraniti dobro, kar je dobrega, braniti to dobro tudi v boju, braniti svoje ovce in njihov hlev četudi s silo in na- siljem proti nasprotnikom. Toda duhovnikov poklic ni samo conservare ampak tudi acquirere, pridobivati one, ki niso v hlevu, iskati izgubljene ovce. Njegovo poklicno delo je manj med verniki, kot med neverniki, manj med ovcami, kot pa med volkovi. V slovenskem političnem boju je duhovnik postal strankarski pristaš in strankarski protivnik, mesto da bi bil apostol za vse, posebno za tiste, ki so izgubljeni. Mesto, da bi pridobival, privlačil, je napadal, je odbijal, je ustvarjal sovraštva. V svojih župnijah je ustvarjal 'tabore'. V deželi je ustvarjal stranko. (... ) Nam se je vse to zdelo dobro in prav. In optima fide dobro in prav. Toda v duhu Cerkve ni bilo. Vsa prigovarjanja cerkvenih knezov niso mogla tega popraviti. Škofje so svarili. Sveta stolica je svarila. Nič ni pomagalo. Zato je morala priti po-vodenj. Položaj, v katerega je v sedanji slovenski krizi zašla duhovščina, je strašen tudi za Katoliško Cerkev pri nas, po krivdi pomanjkanja razsodnosti duhovščine. In posledice bodo, da bo novi red poteptal vprav duhovščino in njeno politično delovanje, in iz ruševin bo zrasel nov duhovniški rod, ki bo nestrankarski, ki bo apostolski, vesoljen in nadnaraven«. Ta zapis je nadvse aktualen prav zaradi tega, ker ni preroški. Poleg vprašanj: kdo so bili škofje, ki so svarili, kaj je storil Vatikan?, VREME OB KONCU TEDNA Od enega ekstrema do drugega Darko Bradassi Kar se je zgodilo v pretekli noči, zagotovo ne sodi v normalnost vremenskega dogajanja pri nas. Tudi mi smo doživeli, kot temu pravijo z izrazom, ki je bil še pred nekaj leti skorajda neznan, pravo »vodno bombo«. Očitno je, da se je v ozračju nekaj hudo spremenilo, kajti »vodne bombe«, zdaj v enem kraju, zdaj v drugem, so postale skoraj del vsakdanjika. V bistvu gre za velike količine dežja, ki padejo v razmeroma kratkem času na enem določenem območju. Jakost padavin je seveda silovita, tla pa mnogokrat velikih količin vode ne utegnejo zadržati. Pojavljajo se poplave in posledične težave vseh vrst, vključno z zemeljskimi usadi. V pretekli noči je od polnoči do jutra na Tržaškem deželna meteorološka opazovalnica FJK po podatkih na spletu namerila več kot 80 litrov vode na kvadratni meter, samo med prvo in drugo uro zjutraj pa je padlo kar 40 litrov vode na kvadratni meter. Gre v bistvu za zgodovinske količine, ki so jih preteklosti v naših krajih le malokrat namerili. Za nameček je tedaj pihal jugovzhodni veter, ki je potiskal morje ob obalo, zato se odtočne cevi niso praznile. V Miljah je v istem času padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter, med prvo in drugo uro zjutraj pa več kot 50 litrov dežja na kvadratni meter, torej še več kot v Trstu. Količine so bile nekoliko manjše na Kraški planoti, večje pa na slovenski obali. Proti nam je pritekal od jugozahoda zelo vlažen zrak. Ozračje je bilo nasičeno z vlago v vseh slojih. Ob- se mi vsiljuje tudi porazna ugotovitev, da po vojni ni zrasel nov rod, ki bi bil »nestrankarski, apostolski, vesoljen in nadnaraven«. Nasprotno, hlepel je po politični oblasti in bogastvu in s tem še enkrat smrtno grešil. V času druge svetovne vojne se je Cerkev v ljubljanski škofiji povezala s fašisti in nacisti v obrambo krščanstva. Kakor, da bi kljukasti križ mogel biti, da rečem s kardinalom Montinijem, simbol križarske vojne proti komumizmu. Po letu 1991 pa si je hotela zagotoviti oblast, kakršno je imela v drugi polovici tridesetih let v Dravski banovini in jo razširiti na vso Slovenijo. Skoraj nihče se ji v tem naklepu ni postavil po robu, posebno znotraj cerkvenih vrst, da o najbolj angažiranih vernikih ne govorim. Katastrofa, ki je sledila, je papežu Frančišku narekovala odločitev, da simbolično obglavi vrh slovenske Cerkve. Prejšnji teden je imenoval novega ljubljanskega nadškofa in metropolita frančiškana Staneta Zoreta. Frančišek Asiški je očitno znova poklican, da rešuje Cerkev tako po svetu kot pri nas doma. Bo novi nadškof znal udejanjiti njegovo lekcijo evangeljskega siromaštva in univerzalne ljubezni, ki ji nič kar je človeškega in celo živalskega ni tuje? Ki zaobjame v svojo zavest stvarstvo v vsej njegovi kompleksni celoti? Čeprav nisem več vernik, si tega želim. 1 _ f Ali sežno ciklonsko območje, ki se še zadržuje zahodno od Britanskega otočja, je proti nam z okrepljenimi sredozemskimi tokovi preusmerjalo zelo veliko količino vlage. Najnižji sloji so bili za ta čas zelo topli, zato je bila energija v igri velika. Ob dotiku z le nekoliko hladnejšim obstoječim zrakom pa je prišlo do iskre, ki je povzročila močne nevihte, izrazite krajevne nalive, ponekod pa je padala tudi toča. Podobna vremenska slika, toda ob manjši energiji, se bo nadaljevala še danes in jutri. Proti nam še priteka od zahoda vlažen zrak, zato bo danes in jutri prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Količine dežja bodo lahko mestoma še občasno precejšnje. Od sobote pa nam vreme pripravlja prijetno presenečenje. Ci-klonsko območje, ki se zadržuje nad Atlantikom, se bo poglabljalo nad zahodnim Sredozemljem in nad severno Afriko, od koder bo proti nam preusmerjalo za ta čas zelo topel in suh subtropski zrak. Nastal bo soliden anticiklon, ki bo zaobjel osrednje Sredozemlje in večji del osrednje Evrope. V višinah bo od sobote pritekal za ta čas zelo topel zrak, zato bo ozračje stanovitno, povečini sončno in marsikje za ta čas zelo toplo. Živo srebro se bo najbolj občutno vzpenjalo ravno v goratih predelih, medtem ko bomo v nižinskem svetu morali mestoma obračunati z veliko stanovitnostjo. Kakorkoli bo v soboto in nedeljo ob šibki burjici prevladovalo sončno in za ta čas razmeroma toplo vreme. Najvišje dnevne temperature pa bodo do okrog 25 stopinj Celzija. Na sliki: proti nam še priteka od zahoda vlažen zrak PISMA UREDNIŠTVU Blato slovenske I • «v« desnice na manjšino Zadnja leta se čedalje bolj pogosto dogaja, da ljubljanske politične zdrahe in sovražni govor prenašajo tudi na narodne manjšine v sosednjih državah. Pri tem je še posebej agresivna desnica, ki preko svojih glasil naravnost žali vsevprek, tudi Slovence v Italiji, češ da nismo zavedni. »V slovenskem zamejstvu je stanje celo slabše«, piše v tedniku Demokracija. »Tam ni nikjer slovenske zastave, kvečjemu mahajo z rdečimi cunjami (...) V zamejstvu se ohranja nacionalna zavest le pri organizacijah, ki so značilno protikomunistične, drugo je že vse poitalijančeno.« Avtor kolumne, neki P. Ferluga, se dalje loteva celo zamejskega športa in piše: »Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (znano kot asimilacijsko društvo v korist Italijanov), zahteva, da se Slovenci odpo-vemo popravilu Narodnega doma pri Sv.Ivanu (...) v korist graditve nogometnega igrišča, kjer že obstaja z imenom 1.maj, ki predstavlja le ideološko značilnost, ne narodne.« Edini Slovenci, ki so ohranili vrednote, so po njegovem mnenju »politični emigranti po drugi svetovni vojni, ki so se odrekli domovini zaradi ubijalskega komunističnega nenacionalnega primitivizma«. In še zgodovinski poduk: »Od okupatorjev je bil usodno najslabši sovjetsko-balkanski divjaški partizanski napad skupaj z ideološkimi pajdaši nacionalsocializma«. Od takrat, zaključuje avtor, »so cele generacije 'slovencev' popolnoma pokvarjene glede klasičnih vrednot humanizma, morale in etike.« Koliko prezira in zaničevanja izkazuje avtor s tisto malo začetnico, s katero nalašč piše ime pripadnikov našega naroda, si lahko bralec ustvari mnenje sam. Meni gre samo za to, da ugotovim, da ni prvič, ko se neuradno glasilo Janševe stranke zaganja proti pripadnikom slovenske manjšine v Italiji, za katero trdi, da je asimilirana in levo usmerjena, torej za Slovenijo in slovenstvo izgubljena. Nisem psihiater, da bi tako pisanje ocenjeval, vendar menim, da v kolikor toliko omikan časopis nikakor ne spada. Zgodba o tem, kako je pred četrt stoletja, ob osamosvajanju Slovenije, zaradi špekulacij v trgovini z orožjem propadel v Italiji že finančno pokrit načrt izgradnje slovenskega športnega centra pri Sv.Iva-nu je zelo zgovorna in še ne povsem dorečena. Zato je napad na Združenje slovenskih športnih društev prav zdaj, ko je prevzelo zahtevno organizacijo prihodnje skupne Prešernove proslave, tembolj podlo in neopravičljivo dejanje. Kot navaden pripadnik slovenske manjšine v Italiji, ki se še vedno bori za svoje pravice, pa lepo prosim tistih par vidnih zamejskih Slovencev, ki sodelujejo z vodstvom Janševe stranke, naj povedo svojim somišljenikom, da je skrajni čas, ko lahko še ustavijo drsenje grmade smrdljivega blata, ki jo slovenska desnica v matici meče na našo manjšino in njene pripadnike. Če že nočejo pomagati, naj ne škodujejo. Njihovemu političnemu boju to ne koristi, prav nasprotno. Stojan Spetič Domača spakedranščina Nekaj besed o Mariji Antoane-ti ali o Mariji Antonji ali o Marie Antoinette, kake četrte alias drugačne pravilne možnosti menda ni. Mfi Ta hip sem prebrala na 14. strani Primorskega dnevnika z dne 15. oktobra 2014 članek Katje Munih Na Kostanjevici je prava Šarlota. Ni mi jasno, zakaj francoska imena poročevalka večkrat le delno sloveni (Marija Teresa Šarlota) ne pa vedno v celoti (Marija Terezija Šarlota) in nekatera celo po večkrat delno tudi italijani, (Marija Antonietta), Kraljevske gospe (Madame Royale) pa si ne upa niti enkrat ponašiti, njo navaja le po francosko. Upam, da tržaški župan Coso-lini - očitno je, da sem prebrala tudi uvodnik Marjana Breclja Prijateljski ogenj nad tržaške Slovence - ne prebira Primorca, ker bi nam utegnil prijateljsko predlagati to varianto, da za tisti famozni denar za prevajalca na občinskih sejah, bi nam plačeval ad infinitum et ultra stalnega lektorja in korektorja na uredništvih naših časnikov in, ko bomo dodobra utrdili svoje znanje materinščine, nas bo do-brovoljno spustil tudi v občinsko dvorano, brez strahu, da laških kolegov ne okužimo z ... naj mi bo dovoljeno reči bobu bob in popu pop ... domačo spakedranščino. (Zadnjič sem brala na nekih zamejskih časni-ških straneh o svetem Frančišku Asiškem in sveti Katerini da Siena, a se ni nihče, razen mene, se zdi, zdrznil.) Pa bi prav kazalo, da bi se. Na žalost. Pa še to: Časnikarju Martinu Breclju, ki ga zgoraj omenjam, sem dolžna odgovor v zvezi z Umorom v ulici Rossetti. Ko časi dozorijo, mu ga gotovo pošljem. Minilo je kar pol leta od razpredanja in zapredanja te mučno in močno nehvaležne tematike, ki pa nista pripeljala sploh do njenega nedvoumnega razpleta. Že spet samo namigi in natolcevanja, tokrat za navrh še anonimna, vendar nič oprijemljivega in konkretnega. Večkrat celo z logiko sprtega. Iz večno mrtve točke bi pa se prav morali premakniti. Kar je treba, je treba, ni kaj, in prej ko slej bomo morali spet zavihati rokave vsi tisti, ki smo zastavili v to nerazrešeno uganko kakšno svojo tehtno besedo ali na novo porojene dvome. Za danes samo to drobceno vprašanjce: Kaj je Bre-celj, ki je spomladi sprožil to nerešeno vprašanje in ga pred nami razgrnil v presojo, torej ne samo zelo zainteresiran za stvar, pač pa tudi osebno angažiran, šel osebno v Rim ali se je tja odpravil kdo drug za časopis ali za kakšno našo posebno zavzeto institucijo, in sicer v Osrednji državni arhiv (Archivio centrale del-lo stato, Piazzale degli archivi 27), pogledat, kaj piše tam o tem kočljivem primeru, kot nam je argumentirano svetoval neprecenljivi informator Samo Pahor v PD z dne 30.4.2014? Ne? Nihče ni ubral poti in jo lahkih nog mahnil v Večno mesto? In zakaj ne? Zaradi nepovratnih potnih stroškov? Potemtakem svetujem razpis nabiralne akcije, ki bi - lauta-mente/bogato - omogočila, da pošljemo v Rim Sama Pahorja, ki je med nami vsemi ... še najbolj nad vsako sumnjo (al disopra di ogni sospetto), da bi opravil to sveto narodno misijo najboljše in v najkrajšem času, saj je strokovnjak na tem področju. jolka milič Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Četrtek, 16. oktobra 2014 VREME, AVTOMOBILI / glasba - Koncert v sezoni društva Chamber Music v Trstu Pianist Giuseppe Guarrera izredno muzikalen interpret Mladi glasbenik se je tehnično in umetniško izoblikoval na SCGV Emil Komel Ruski pedagog Sijavuš Gadjiev je v teh dneh doživel kar nekaj zadoščenj: po uspešnem koncertu, ki ga je njegov dvajsetletni sin Alexander prejšnjo sredo oblikoval v KC Lojze Bratuž ob spremljavi Orkestra iz Padove in Veneta pod vodstvom Antona Nanuta, je v ponedeljek tri leta starejši Giuseppe Guarrera nastopil za društvo Chamber Music v Mali dvorani gledališča Verdi. Oba mladeniča se zdaj izpopolnjujeta v tujini, Alexander v Salzbur-gu, Giuseppe v Berlinu, in oba sta ponovno izbrala ruska pedagoga, ohranila pa tesne vezi z mojstrom Gadjievim, ki ju je tehnično in umetniško izoblikoval na SCGV Emil Komel. Sicilski talent, ki se je pred sedmimi leti preselil v Gorico, da bi se povsem posvetil študiju klavirja z izbranim mentorjem, je z odliko in pohvalo diplomiral, ko je bil star sedemnajst let, medtem pa požel vrsto uspehov na mednarodnih tekmovanjih, med katerimi gre v prvi vrsti omeniti Premio Venezia, lepo pa se razvija tudi njegova koncertna kariera. Solistični recital je v Trstu odprl z Bachovo Partito št.5 v G-Duru BWV 829, ki je zaz-venela bistro, v slogu Scarlattijevih sonat, lepo razčlenjena v sedmih plesnih stavkih, kjer se invencija svobodno razvija kljub strogosti zasnove. Kot smo že pred leti ugotovili, je Guarrera izredno muzikalen interpret, ki pokaže svoje najboljše vrline v romantičnih, s poezijo nasičenih partiturah. To je mladi talent potrdil v izvedbi Sonate v D-Duru D850 Fran-za Schuberta, ki ga je prevzela s pravo po-ustvarjalno naslado, da ne rečem ekstazo. Giuseppe se izogiba grobim opozicijam in najde Giuseppe Guarrera blagozveneč zvok, tankočutno izpostavlja podrobnosti, ki krasijo in bogatijo teme, zna se poglobiti v Schubertovo otožnost, kot smo slišali v drugem stavku, pa tudi istovetiti s čistim »wienerisch« duhom, kot je storil v ljubkem Scherzu, pa uživati v bistrini Rondoja, prepojenega s Haydnovim humorjem. Drugi del koncerta se je odprl s tremi slikami Debussyja iz druge knjige zbirke Images: Cloches a' travers les feullies (zvonovi med listjem) in prav tako sanjava Et la lune descend sur le temple qui fuit (in luna se spušča na razvaline templja), nato barvno bolj razgibani Poissons d'or, zlate ribice, ki jih je Guarrera naslikal živo in prepričljivo. Svojo duhovno ubranost s poezijo je mladi umetnik potrdil v dveh Chopinovih skladbah: Barkarola v Fis-Duru op.60 nas je blago zapeljala v drugačno dimenzijo, tja, ker lepoto le po malem zastira nostalgija. Guarrerovo muziciranje je že doseglo nivo zrelega umetnika, ki se lahko čutno prepušča toku glasbe in svojega navdiha, ne da bi pri tem izgubil suvereno kontrolo nad partituro. Očarljivo je zazvenel tudi Scherzo št.4 v E-Duru op.54, brez nepotrebnih efektov, z virtuoznostjo, ki želi samo podkrepiti po-ustvarjalni polet, ne pa slepiti poslušalcev. Dolgi in navdušeni aplavzi so nagradili mladega umetnika, ki se nekako ni želel izviti iz romantičnega objema in je tudi za dodatek izbral nežnega Chopina. Katja Kralj poezija - Beletrina Slovenska turneja po Franciji Založba Beletrina iz Ljubljane organizira pesniško bralno turnejo štirih slovenskih pesnikov v Franciji v štirih francoskih mestih, Parizu, Char-levillu, Lyonu in Grenoblu, med 16. in 20. oktobrom. Vključeni pesniki so Gorazd Kocijančič, Barbara Pogačnik, Aleš Šteger in Andrej Brvar. Ob tej priložnosti bo izšla tudi dvojezična brošura z naslovom Beseda te najde s prevodi njihovih pesmi v francoščini in s slovenskimi originali. Pesniška turneja se bo začela v Parizu, z branjem na Sorbonni nocoj ob 20. uri, ko bodo slovenski pesniki brali skupaj s francoskimi kolegi Emmanuelom Mosesom, Guyem Goffettom, Guillaumom Métayerjem in Michelom Deguyem, ki so bili leta 2013 udeleženci prevajalske delavnice v okviru festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju. Pesniki bodo prebirali tudi poezijo Tomaža Šalamuna, ki je bil udeleženec prevajalske delavnice na Ptuju. Slovenski pesniki bodo pot nadaljevali v Charleville-Mézières, kjer bodo v okviru mednarodnega bienala poezije Les Ailleurs nastopili v petek ob 20. uri. 18. oktobra sledi nastop v Lyonu, ob 17. uri v Le Cabaret poétique, skupaj s francoskimi pesniki. V nedeljo, 19. oktobra bodo obiskali Grenoble, kjer bodo imeli najprej srečanje na univerzi, nato pa še večerno branje v Hiši poezije Rhone-Alpes. Pesniško turneja bodo izvedli ob prijazni pomoči francoskega pesnika Guillauma Métayerja in Mateje Petit Bizjak, slovenske lut-karke in pesnice, ki že dolga leta živi v Franciji. jenkova nagrada - Za pesniško zbirko Pet nominiranih Dobitnika bodo razglasili prihodnji torek v Medani v Brdih radio trst a - Odprta knjiga Šest utrinkov iz literarnih del Saše Martelanca Kulturni delavec, časnikar in pisatelj Saša Martelanc je praznoval septembra okrogli življenjski jubilej. Dolga leta je sodeloval z slovensko tržaško radijsko postajo, najprej kot zunanji sodelavec in član Radijskega odra, potem pa kot poklicni časnikar. Za Radijski oder je napisal mnogo nepozabnih dramskih tekstov za odrasle in otroke, ki pa niso bili nikoli objavljeni v knjižni obliki. Pri Goriški Mohorjevi družbi so izšle samo njegove črtice, in sicer v knjigah z naslovi: Melodija, Veter iz ljubih daljav in Kam potujejo večeri. Te njegove - večinoma avtobiografske - črtice, se odlikujejo po živem in bogatem jeziku, po toplini čustev, pa tudi kritičnem in večkrat duhovitem ali rahlo ironičnem pristopu do sebe in do dogajanja v širši slovenski oziroma zamejski stvarnosti. Drobne očarljive podobe so naslikane z veščino nekoga, ki zna z rahlim dotikom pričarati vzdušja in priklicati v spomin že skoraj pozabljene ljudi in dogodke. V njih se, pa če govori o lastnem življenju ali o življenju preprostih, a v srcu bogatih ljudi, odraža tudi zgodovinska in socialna stvarnost najprej Ljubljane, potem pa naših krajev v obdobju med drugo svetovno vojno in po njej ter na splošno v drugi polovici prejšnjega stoletja. To doživljanje in oživljanje zgodovinskega ozadja skozi oči malih protagonistov daje Martelančevim črticam še poseben pečat in pomen. Radijski oder je ob Martelančevem življenjskem jubileju pripravil serijo oddaj o njegovem literarnem ustvarjanju. Radio Trst A jo je uvrstil v priljubljeni ciklus z naslovom Odprta knjiga. Tako bo od današnjega dne vsak dan ob 17.30 na sporedu po eden od Utrinkov iz ljubih daljav. Gre torej za utrinke; črtice - za vsako oddajo po dve - ali odlomke iz dveh združuje obravnavana tematika ali obdobje dogajanja, ne glede na knjižno zbirko, v kateri so bile objavljene. Izbor in režijo je podpisala Lučka Susič; črtice bereta Anka Peterlin in Marijan Kravos, obarvajo pa jih še glasovi Alenke Hrovatin, Ivana Buzečana, Ivana Makuca, Mitje Petarosa in Andreja Pisanija; za ton in montažo pa je poskrbel Samuel Simonovič. Za glasbeno podlago »utrinkov« so bile izbrane melodije pesmi, katerih soav-tor je sam Saša Martelanc. (LS) GREMO V KINO Za Jenkovo nagrado 2014, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, so nominirana dela Vesa v zgibi Anje Golob, Dekleta pojejo Petra Kolška, Davek na dodano vrednost Katje Perat, Bull-roarer Radharani Pernarčič in Sprehajalec ptic Denisa Škofiča. Nagrajenca bodo razglasili 21. oktobra v Medani. V naboru za nominacije je bilo v igri 150 knjig izdanih med 1. oktobrom 2012 in 1. oktobrom 2014. Žirijo so sestavljali predsednica Jelka Kernev Štrajn ter člani Igor Divjak, Goran Dekleva in Veno Taufer, ki se jim je pridružila tudi lanska nagrajenka Kristina Hočevar. Pet nominira-nih zbirk je iz množice del članom žirije po besedah Kernev Štrajnove uspelo izluščiti tako, da so upoštevali, kaj novega neko delo prinaša, kako se odziva na svet, v katerem je nastalo, kako je kritično ter kakšne inovacije v jeziku prinaša. Dodala je, da so se pri naboru osredinili predvsem na zbirke same in ne na njihove avtorje, so pa pri posameznih delih opazovali, kako je avtor v neki zbirki napredoval ali nazadoval. V zbirki Vesa v zgibi (Založba Mladinska knjiga) je Golobova po zapisu Divjaka "pokazala, da suvereno obvlada paleto konfesionalnih pesniških postopkov, vendar pa na nobenega dokončno ne pristane kot na svojega". "Ne zadovolji se z neposredno izpovednostjo in prazno, embalažno iskrenostjo; namesto tega pod vprašaj postavi vse temeljne osebnostne in pesniške kategorije: družbeno vlogo, kategorijo spola, pesniške arhetipe," med drugim piše v utemeljitvi nominacije. Pesmi v Kolškovi zbirki Dekleta pojejo (Založba Litera) po besedah Dekleve "zarežejo v živo". Izpisane so "v zbranem, treznem, obvladanem tonu", prav tako se zdi, "da vseskozi lahkotno in domiselno kramljajo s starejšo pesniško tradicijo". Hkrati pa se po besedah Dekleve v njih za na videz mehkim, prijetnim, nostalgično-melanholičnim zaziranjem v preteklost skriva živa rana, globoka eksistencialna prizadetost. Tretja nominirana knjiga je zbirka Davek na dodano vrednost (LUD Literatura) Peratove. Urednik in literarni kritik Urban Vovk je knjigo spremil z besedami, da poezija Peratove "raste iz zavedanja, da je samo življenje trdovratnejša navada od mišljenja. In ki ji tega ni nerodno priznati. Kajti vrednosti so relativne, in stopnje davka so tiste, ki dajejo svetu neko zasilno trdnost". O delu Pernarčičeve Bull-roarer (Lud Šerpa) je Hočevarjeva zapisala: "Zbirka neusahljive naracije priklicuje in sklaplja podobe, ki ne zbledijo in se ohranjajo v ritmu do zadnjega verza v pesmi oziroma v knjigi, potem pa nas vsakič znova vrnejo na začetek branja, da bi se spomnili njihovega ter lastnega izvora in razumeli nadaljevanje." Med nominiranci je letos tudi prvenec. Gre za Škofičevo zbirko Sprehajalec ptic (nekdanja Študentska založba). Po besedah Kernev Štrajnove se ta zbirka "povečini uspešno izogiba stereotipom s tem, da se že v izhodišču postavi na pozicijo, za katero lahko rečemo, da je onkraj dobrega in zlega, a vseeno izraža govorčev specifičen in angažiran pogled na sveta, ki ne družbe ne narave ne obravnava kot nekaj samoumevnega, urejenega in večnega, čemur bi se morali na vsak način prilagajati in nanj brezpogojno pristajati, pač pa kot nekaj, kar je treba vsak dan na novo motriti, problematizirati in se ob tem celo ža-lostiti". Dobitnika Jenkove nagrade 2014 bodo razglasili v torek, 21. oktobra, v prostorih Umetniške ambasade Republike Poljske v Medani v Brdih. (STA) Il giovane favoloso Režija: Mario Martone Igrajo: Elio Germano, Anna Mouglalis, Michele Riondino, Massimo Popolizio in Isabella Ragonese Italija 2014 Ocena: ★★★★ Italijanski film za katerega je na septembrskem beneškem filmskem festivalu vladalo največje pričakovanje, je prav gotovo bil poklon Maria Martoneja Giaco-mu Leopardiju. Neapeljski režiser se je beneške Mostre zadnjič udeležil pred tremi leti, ko je predstavil skupinski film Noi credevamo. Tokrat se je spet posvetil preteklosti in to z eno ključnih osebnosti italijanske literature, pesnikom iz Recanatija. Zgodba je seveda zanimiva in tudi Martone je dober režiser, pa čeprav v zadnjih letih njegov talent izstopa predvsem na odrskih deskah. Giacoma Leopar-dija spoznamo kot izjemno inteligentnega otroka, ki je doraščal v veliki družinski hiši v Recanatiju. Hiša je bila v bistvu prava knjižnica, saj so se očetove police ponašale z več kot dvajset tisočimi izvodi. Z očetom Monaldom, potomcem plemiške družine in sicer zelo konservativnim intelektualcem, mladi Giacomo nima dobrega odnosa in z veliko težavo sprejema njegovo avtoritarno vzgojo, ki jo doživlja kot nekakšno ječo. Njegov upor predstavlja najprej branje vseh tistih knjig, s pomočjo katerih vsaj domišljijsko dan za dnem beži iz domače kletke, ko pa mu je končno mogoče, odide v svet, da bi končno spremenil zorni kot in zadostil želji po prostosti. Pri štiriindvajsetih letih končno zapusti Recanati, a njegovo zdravje se kmalu poslabša. V Firencah medtem spozna Antonia Ranierija, Neapeljčana, ki postane njegov najboljši prijatelj in pa Fanny Targioni Tozzetti, v katero se tudi zaljubi. V Antoniovi družbi se Giacomo nato preseli v Neapelj, kjer pa razsaja kuga, in prijatelja sta zato prisiljena, da se umakneta v vilo na podeželje. Martonejeva zgodba o čudovitem mladeniču, ki so jo nato predstavili tudi na festivalu v Torontu naposled ni razočarala, a niti posebno navdušila. Tako publika kot kritika sta do filma ostali ravnodušni, pa čeprav zagotovo predstavlja pomemben zgodovinski in literarni dokument. (Iga) / ITALIJA, SVET Petek, 17. oktobra 2014 1 1 zakon za stabilizacijo javnih financ - Vlada sinoči sprejela osnutek Finančni manever za 36 milijard, manj davkov za 18 RIM - Vlada je sinoči po daljši razpravi in z veliko zamudo sprejela osnutek zakona za stabilizacijo javnih financ za leto 2015. Sejo, ki bi se bila morala začeti ob 15. uri, so najprej odložili na 18. uro, naposled pa se je vlada zbrala ob 19.54. K zamudi so veliko prispevale druge nepredvidene obveznosti premierja Mattea Renzija in nekaterih ministrov, od izredne seje zaradi epidemije ebole do vi-deokonference z Obamo, Cameronom, Meklovo in Hollandeom. A svoje so prispevali tudi zapozneli popravki zakonskega besedila. Tako je npr. Renzi še v torek zatrjeval, da bo finančni manever »težak« 30 milijard evrov, tisti, ki ga obsega včeraj sprejeti zakonski osnutek, pa je za 6 milijard evrov težji. »Razlika med stabilizacijskima zakonoma za leto 2014 in za leto 2015 je, da bo tokrat za 18 milijard evrov manj davkov,« je že včeraj zjutraj na Twitterju zapisal Renzi. Isto misel je potem premier poudaril na večerni tiskovni konferenci, na kateri je skupno z gospodarskim ministrom Pier Carlom Padoanom predstavil komaj sprejeti zakonski ukrep. Poglejmo glavne postavke zakona. Začnimo z izdatki. Kar 9,5 milijarde evrov zakon namenja znižanju davčnega pritiska na nižje plače odvisnih delavcev (gre za znanih 80 evrov na mesec), ki ga je vlada uvedla že letos spomladi in ki zdaj postaja dokončen ukrep. Pet milijard evrov bo stalo znižanje deželnega davka na proizvodne dejavnosti Irap, in sicer kar zadeva komponento dela. Po novem bodo podjetniki, ki bodo za nedoločen čas zaposlili delavce, za tri leta oproščeni plačevanja davkov na njihov račun; temu vlada namenja 1,9 milijarde evrov. Zakon nadalje predvideva prispevke za družine, raziskovanje in razvoj, socialne blažilce, šolo, pakt stabilnosti z občinami, pravosodje, milanski Expo 2015 in za druge postavke v skupni vrednosti 13,6 milijarde evrov. Med temi je tudi jamstvo za banke, ki bo od prihodnjea leta dalje omogočilo delavcem, ki to želijo, da takoj prejmejo 50 odstotkov sredstev, namenjenih njihovim odpravninam. Kaj pa prihodki? Vlada predvideva, da bo glavnino 30 milijard pridobila s Premier Matteo Renzi in gospodarski minister Pier Carlo Padoan predstavljata sinoči sprejeti osnutek stabilizacijskega zakona ansa krčenjem (neproduktivnih) javnih izdatkov, ki naj bi skupno navrglo 15 milijard evrov. Drug velik zalogaj, in sicer 11 milijard evrov, vlada namerava pridobiti z zvišanjem javnega primanjkljaja s prvotno načrtovanega 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda na 2,9 odstotka. Ostale prihodke v skupni vrednosti 10 milijard evrov naj bi zagotovili boj proti davčni utaji, obdavčitev finančnih rent ter iger na srečo in drugi manjši ukrepi. Minister Padoan je na predstavitveni tiskovni konferenci poudaril, da vlada želi s stabilizacijskim zakonom predvsem spodbuditi gospodarsko rast ter s tem zaposlovanje. K temu bi morale prispevati tudi reforma trga dela in druge strukturne reforme, ki jih je vlada začela sprejemati. Marsikdo se sprašuje, ali bo Bruselj pristal na odstopanje od nekaterih določil pakta o stabilnosti in rasti EU, kot sta že omenjeno zvišanje javnega deficita ter odložitev izenačenja državnega proračuna na leto 2017. Renzi je izrazil prepričanje, da se Italija drži evropskih norm, saj te omogočajo fleksibilnost v primeru držav, ki so v recesiji in ki izvajajo program strukturnih reform. finance - Spread poskočil na 166 točk Milanska borza padla za 4,4 odstotka MILAN - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj občutno znižali. Posebno slabo se je odrezala milanska borza, kjer je indeks FTSE MIB zabeležil kar 4,44-odstotni padec. Delnice je navzdol potisnila zaskrbljenost vlagateljev zaradi počasne globalne gospodarske rasti, ki so jo spodbudile slabe novice iz ZDA. Analitiki kot glavni razlog za včerajšnjo razprodajo vrednostnih papirjev navajajo padec septembrske prodaje na drobno v ZDA, saj se vlagatelji bojijo, da bo slabo razpoloženje ameriških potrošnikov vplivalo tudi na razpoloženje na Stari celini. Najhuje so upadle delnice na grški borzi, saj se vlagatelji bojijo, da Atenam ne bo uspelo predčasno zapu- rimska opera - Po Mutijevem odhodu in odpustu glasbenikov Namesto Verdijeve štiridejanke bo na sporedu Dvoržakova Rusalka RIM - Operna hiša v Rimu je po odhodu Riccarda Mutija in kolektivnem odpustu glasbenikov pred novim začetkom. Slavni maestro, doživljenjski častni dirigent Teatro dell'Opera, bi bil moral 27. novembra odpreti sezono z Verdijevo Aido. Namesto Verdijeve šti-ridejanke bo na sporedu Dvoržakova Rusalka, ki jo bo vodil norveški dirigent Eivind Gullberg Jensen. Odločitev, da za prvo premiero izberejo Rusalko, je že bila tarča kritik hišnih sindikatov. Opera je manj znana in ne bo zagotovila dovolj prihodkov, ki jih gledališče močno potrebuje, so poudarili sindikalisti. Intendant operne hiše Carlo Fuor-tes sicer upa, da bo z dirigentom Jens-nom rešil sezono, za katero se zdi, da je pod nesrečno zvezdo. Muti je, nezadovoljen z načinom dela, nenehnimi protesti in notranjimi spori, opero zapustil septembra, čeprav je bil predviden kot dirigent Verdijeve Aide in Mozartove Fi-garove svatbe. Kmalu zatem so odpustili vse člane opernega orkestra in zbora. Eivind Gullberg Jensen Po kolektivnem odpustu je hiša zdaj pred dolgotrajnim pravdanjem. Sindikat glasbenikov namerava iskati pravico na sodišču in zahteva takojšen preklic odpovedi delovnega razmerja za 182 orkestrašev in zboristov. Zdi se mu namreč nesprejemljivo, da se je vodstvo opere na stavko, ki so jo izvedli prejšnji mesec zaradi načrtovanega prestrukturiranja gledališča, odzvalo s kolektivnim odpustom. O odpustitvi 182 članov orkestra in zbora je vodstvo opere, v kateri je sicer 460 zaposlenih za polni delovni čas, glasovalo soglasno. Glasbeniki opero stanejo 12 milijonov evrov letno, s tem, ko so jih odpustili, kar bo stopilo v veljavo 1. januarja prihodnje leto, pa naj bi prihranili 3,4 milijona evrov letno. Rimska opera namerava v prihodnje drugače urediti vprašanje statusa umetnikov. Po tem datumu bo lahko najela posamezne člane orkestra in zbora kot zunanje pogodbenike. Predvideno je, da odpuščeni delavci oblikujejo svoje združenje, ki bo še naprej sodelovalo z opero, vendar ne bo več del ustanove. Druga možnost pa je zaprtje hiše, sta povedala župan Rima Ignazio Marino in intendant Fuortes. Proračun gledališča za letošnje leto znaša okrog 55 milijonov evrov. Od tega 40 milijonov prispeva država, ostalo pridobijo s prodajo vstopnic in sponzorji. Lani je opera ustvarila 12,9 milijona evrov primanjkljaja, skupno pa je imela za 28,8 milijona evrov dolgov. stiti mednarodnega programa finančne pomoči, kot je napovedala vlada v Atenah. Osrednji indeks borze v Atenah je včeraj izgubil osem odstotkov, potem ko je v torek izgubil 5,7 odstotka. V Frankfurtu je indeks DAX potonil za 2,87 odstotka, v Parizu pa indeks CAC 40 za 3,63 odstotka. Močno je nazadoval tudi indeks borze v Londonu FTSE 100, in sicer za 2,83 odstotka. Negativno so poslovale borze v New Yorku. Na posebno negativno poslovanje milanske borze so vplivali negativni podatki rasti italijanskega gospodarstva. Zaradi tega je spread, to je razlika med donosnostjo italijanskih in nemških obveznic, včeraj poskočila na 166,7 točk, kar je 20 točk več kot v torek. emilija-romagna Medicinska sestra naj bi ubila skoraj 40 bolnikov RAVENNA - V kraju Lugo v Emiliji Romagni so aretirali medicinsko sestro, ki naj bi ubila najmanj 38 bolnikov - predvsem take, s katerimi je bilo zelo veliko dela ali pa so imeli zelo zahtevne sorodnike, ki so ji šli na živce. Pri osumljenki naj bi našli celo t.i. selfie, na katerem z dvignjenim palcem stoji pred mrtvim bolnikom. Policija je 42-letno medicinsko sestro najprej osumila zaradi smrti 78-letne bolnice, ki so jo v bolnišnico pripeljali zaradi nekega lažjega obolenja. Ker je iz neznanega vzroka naenkrat umrla, so izvedli obdukcijo in ugotovili, da ji je nekdo vbrizgal substanco, ki sproži srčni zastoj in katere sledi v krvi že po nekaj dneh izginejo. Kasnejša preiskava je potrdila, da je medicinska sestra verjetno odgovorna za smrt še skoraj 40 drugih bolnikov. Za deset primerov so v več mesecih preiskave doslej zbrali dovolj dokazov, da so jo aretirali. Morilko naj bi izdala »statistična anomalija«, saj je bila stopnja smrtnosti na njenem oddelku močno nad povprečjem. V drugem koraku so smrti povezali z delovnimi izmenami, ko je za bolnike skrbela ona. Vlada na izredni seji sprejela ukrepe proti epidemiji ebole RIM - Vlada se je včeraj sestala na izredni seji, da bi razpravljala o epidemiji ebole. Napovedala je okrepitev medresorske skupine za boj proti tej smrtonosni bolezni ter zaostritev nadzora na letališčih in pristaniščih. Vlada se je za to odločila predvsem zato, ker je Italija pogosto prva vstopna točka za številne afriške begunce in migrante, ki potujejo proti Evropi. Sporočili so še, da imajo pripravljeni dve vojaški tovorni letali, s katerimi bodo iz Afrike v Italijo prepeljali morebitne okužene italijanske državljane. Vlada razmišlja o priznanju istospolnih partnerskih zvez RIM - Premier Matteo Renzi bi rad še pred koncem tega meseca predstavil vladni zakonski predlog za priznanje istospolnih partnerskih zvez. Tako piše rimski dnevnik La Repubblica v svoji včerajšnji številki, v kateri pojasnjuje, da bi se Renzi rad zgledoval po nemški ureditvi tega vprašanja. Tako bi registrirani istospolni pari imeli pravico do posinovljenja le v primeru, da je eden od partnerjev biološki oče morebitnega posinovljenega otroka. Renzijeva namera je naletela na različne odzive. Nekateri župani so jo pozdravili, mnogi drugi pa menijo, da bi morali imeti možnost priznanja vse partnerske zveze, se pravi tudi razli-čnospolni pari. Istospolnemu paru odsvetovali darovanje krvi LECCE - Istospolni par iz Salenta je bil ogorčen. Pred nekaj dnevi so jima v bolnišnici Santa Caterina Novella v kraju Galatina povedali, da ne smeta darovati krvi, ker sta geja. Moška trdita, da sta redna krvodajalca v tej bolnišnici, tokrat pa jima niso dovolili te širokosrčnosti. Medicinska sestra ju je prepričevala z argumentom, da so tudi v preteklosti zavrnili njuno kri, kar ju je še bolj razjezilo. Poklicala sta odvetnika in karabinjerje, ti pa so se pogovorili z osebjem bolnišnice, ki je sprevidelo napako. Paru so se zdaj opravičili in ju povabili, da sta v prihodnosti več kot dobrodošla darovalca. Italija je z nekaj izjemami leta 2001 ukinila zakon, ki je prepovedoval darovanje krvi istospolno usmerjenim. Prepovedano je le darovanje partnerjem, ki so skupaj manj kot štiri mesece. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 31.255,80 +264,09 SOD NAFTE (159 litrov) 84,30$ -1,30 EVRO 1,2666$ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. oktobra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 15. 10. 14. 10. ameriški dolar 1,2666 1,2464 japonski jen 135,50 135,29 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,545 27,545 danska krona 7,4453 7,4445 britanski funt 0,79570 0,79450 madžarski forint 306,46 306,65 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2081 4,2032 romunski lev 4,4148 4,4127 švedska krona 9,2003 9,1585 švicarski frank 1,2072 1,2079 norveška krona 8,3800 8,2900 hrvaška kuna 7,6610 7,6555 ruski rubel 51,6883 51,6102 turška lira 2,8772 2,8809 avstralski dolar 1,4405 1,4475 braziljski real 3,0617 3,0360 kanadski dolar 1,4405 1,4223 kitajski juan 77,8009 7,7466 mehiški peso 1 7,0548 16,9924 južnoafriški rand 14,0336 14,0042 1 2 Četrtek, 16. oktobra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - V halah v Ulici Barca bo jeseni končno živo Sejemsko razstavišče med propadom in preporodom Goriško sejemsko razstavišče daje pogosto vtis, da je na poti dokončnega propada. Med zapuščenimi objekti raste plevel, nazadnje so praznino zapolnili zasilni šotori tujih pribežnikov. Razna druga sejmišča, kot je na primer tržaško, so v prejšnjih letih že propadla. Potem pa se v Gorici zvrstijo številni dogodki in razstavišče postane naenkrat spet živo ter vabljivo. RAZSTAVIŠČE S POTENCIALOM Letošnja jesen bo v Ulici Barca, na mestnem robu, pestra, saj bodo v nekaj več kot mesecu dni na sporedu kar štirje dogodki. Trgovinska zbornica poudarja, da ima sejmišče, ki je v njeni lasti, velik potencial in da ga bo še naprej uporabljala, ga ovrednotila ter ponujala njegove prostore tudi zunaj meja goriške pokrajine. Predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz pravi, da bo niz oktobrskih in novembrskih dogodkov poživil razstavišče ter tudi bližnje mestne predele in vso Gorico. »Odziv na moj poziv izpred nekaj mesecev je bil pozitiven. Trgovinska zbornica podpira sodelovanje z ustanovo za goriške in videmske sejme (Udine e Gorizia Fiere), predvsem pa s podjetniki iz goriške in drugih pokrajin. Mi dajemo na razpolago sejmišče, ki ga je treba izkoristiti,« je povedal Madriz. Sejmišče ima večnamenske značilnosti in je kot tako zanimivo za celotno deželno skupnost, Madriz se je o možnem sodelovanju že pogovarjal tudi z vi-demsko in tržaško trgovinsko zbornico. »Ne pozabimo, da je sejmišče zanimivo tudi na čezmejni ravni, saj v njem vsako leto poteka sejem Expomego s podjetji iz obeh držav, v srednjeevropskem duhu,« pravi Madriz. Glede konkretnih učinkov sejmov na krajevno gospodarstvo je predsednik goriške trgovinske zbornice v prvi vrsti omenil obiskovalce, ki pridejo v Gorico, jo obiščejo in se v njej zadržujejo. »Zavedajmo se, da se je svet tradicionalnih sejmov, ki jih je prirejala sejemska ustanova, končal. Danes lahko izkoristimo te hale v različne namene in če jih podjetja uporabljajo, je to za nas dobra naložba. Mi še naprej investiramo. Kmalu bomo obnovili vhode v hale: te sicer niso zastarele, a jih hočemo še bolj posodobiti,« je še pojasnil predsednik. ŠTIRJE JESENSKI DOGODKI To soboto in nedeljo bo za začetek na sporedu čezmejni poročni sejem Gianluca Madriz (zgoraj); razstavišče v UIici Barca večino časa sameva in se na njem poznajo znamenja mrtvila (desno), oživi le ob večjih sejemskih prireditvah (spodaj) bumbaca SposaExpo Gorica-Nova Gorica, ki ga organizira podjetje Eventi&Co v sodelovanju z območno Obrtno-podjetniško zbornico Nova Gorica. Prireditelji upajo, da bo to postal vsakoletni dogodek. Naslednji petek, 24. oktobra, bo sejmišče gostilo sklepni del tekmovanja Mittelmoda District (o tem poročamo v so- sednjem članku). Od 7. do 9. novembra bo spet na pobudo podjetja Eventi&Co na vrsti sejem degustacije piva Be-er&Food, niz pa se bo zaključil s tridnevnim praznikom MotorXMas (od 21. do 23. novembra), na katerem bodo uživali ljubitelji avtomobilov (predvsem relija) in motornih koles. (af) gorica - Moda Mittelmoda District s 15 finalisti »Ob nastopu gospodarske krize se je pred leti marsikdo upravičeno vprašal, ali je smiselno financirati modno prireditev Mittelmoda. Potem je padla odločitev, da mora biti ta dogodek manj monden in glamurozen, ker se mora z določeno mero skromnosti posvetiti realnim potrebam ozemlja ter predvsem mladih,« je , povedal tajnik ustanove Mittelmoda International Lab, Maurizio Tripani, na včerajšnji predstavitvi dogodka Mittelmoda District 2014, pri katerem sodeluje šest umetnostnih li-cejev in poklicnih zavodov iz Fur-lanije-Julijske krajine. V petek, 24. oktobra, bo na sejemskem razstavišču v Gorici slovesni zaključek drugega tekmovanja za mlade modne ustvarjalce s 15 finalisti - dijaki licejev in zavodov iz Gorice (Fabiani in Cossar-da Vinci), Vidma (Sello), Pordenona (Zanussi) ter Gumina (D'Aronco). Nekateri udeleženci bi po mnenju njihovih ravnateljic lahko kmalu prodrli na vse-državno modno sceno. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici so ob Tripani-ju nastopili predsednik fundacije Gianluigi Chiozza, predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Ma-driz, ravnatelji treh sodelujočih šol ter deželni svetnik desne sredine Rodolfo Ziberna. Deželo FJK, ki financira projekt (čeprav po mnenju organizatorjev v premajhni meri), je torej zastopal predstavnik opozicije. Eden poglavitnih ciljev te prireditve je povezati dijake s svetom dela, na prireditvi (potekala bo od 9.30 do 12.30) se bo pred modno revijo in nagrajevanjem predstavila tudi milanska zasebna šola za modno oblikovanje Secoli. (af) gorica - Trgovci dogodkov nimajo velikih koristi Goriški trgovci s sejemskim razstaviščem nimajo posebnih odnosov. Vsaka trgovina ima svoje izložbe, na razstavišču v Ulici Barca pa že dolgo ni bilo takih dogodkov, ob katerih bi obiskovalci preplavili mesto. Tako pravi goriški predsednik trgovskega združenja Confcommercio Benedikt Kosič, ki dodaja, da so lahko ti dogodki kvečjemu zanimivejši za krajevne obrtnike. Za trgovce na drobno ni velikih prednosti. Kosiča smo vprašali, ali imajo vsaj drugi veliki dogodki, kot so Okusi na meji, blagodejne učinke na trgovine v Gorici. Odgovor je bil negativen, »ker so zaslužki v tistem tednu statistično nižji od običajnih«. Kosič ne nasprotuje Okusom na meji in poudarja, da trgovci sodelujejo pri tej prireditvi, dejstvo pa je, da se obiskovalci v glavnem posvečajo samo stojnicam: »Obiskujejo sicer bare in gostilne, ob sobotah in nedeljah zaidejo tudi v trgovine, s tem pa ne nadoknadimo izgube, ki jo tudi zaradi prometne zapore občutimo že od torka dalje«. Goriški trgovci se še vedno soočajo z dolgotrajno krizo, na katero vplivajo tako splošni kot krajevni dejavniki. Italija je v recesiji in kupna moč prebivalcev je nizka. Na lokalni ravni pa na delo trgovcev negativno vplivata odprtje večjih nakupovalnih središč ter prometna ureditev v mestu. »Sam dostop do mestnega središča je težaven, ta problem pa je povezan z vprašanjem parkirišč. V zadnjih letih je bilo v Gorici veliko obnovitvenih del, pri katerih pa so se pretežno posvetili samo estetiki. Ničesar niso naredili za obnovo trgovske ponudbe v mestu. Po eni strani so uredili cone za pešce, po drugi pa primanjkuje parkirišč. V petnajstih letih smo v Gorici izgubili približno tristo parkirnih mest,« razlaga goriški predsednik združenja Conf-commercio. (af) Benedikt Kosič gorica - Po dveletnem zaprtju Bar bo nadomestil turistično agencijo V Gorici se kot po tekočem traku zapirajo trgovine in ... odpirajo bari. Na Korzu, kjer lokalov ne primanjkuje, naj bi nov bar odprl lastnik nekdanje trgovine z oblačili Bonnes v Mamelijevi ulici. Šlo bo za eleganten lokal z izbrano vinsko ponudbo, pojasnjujejo na občini. Zanimiva pa je predvsem okoliščina, da se bo vselil v prostore nekdanje turistične agencije Appiani, v bližini vogala med Korzom Italia in Ulico IX Agosto, ki je tam delovala 60 let, bila pa je potomka agencije, ki jo je v mestu ustanovil Renato Happacher leta 1928. Tudi agencijo Appiani je pogoltnila gospodarska kriza: zaradi stečaja so jo zaprli leta 2012. Na izložbi se je pojavil napis »Najeto« gorica - Začetek dejavnosti Fundacije Goriške čipkarske šole Čipke z ambicijami V 31 občinah na ozemlju dežele FJK se je začelo 55 čipkarskih tečajev - Odpirajo zaposlitvene možnosti Ogrlica - delo goriške čipkarice Presenetljivo, kaj zmorejo spretne roke goriških čipkaric. Njihovi izdelki se lahko kosajo z dragotinami iz zlatarn, vendar ne zaradi cene, temveč zaradi prefinjenih miniaturnih vzorcev in natančne izdelave. To smo lahko na lastne oči ugotavljali na županstvu, kjer so včeraj napovedali ponovni začetek dejavnosti Fundacije Goriške čipkarske šole po poletnem premoru. S 6. oktobrom se je v 31 občinah na ozemlju dežele FJK začelo 55 čipkarskih tečajev, tečajnikov je že 600, vpise pa zbirajo vse do 31. oktobra. Kdor se želi prvič približati čipkarski obrti in razmišlja o vpisu v prihodnjem šolskem letu, se lahko prijavi tudi po tem terminu. »Naš cilj je odpreti tečajnikom zapo- slitvene možnosti,« pravi predsednik fundacije, Carlo del Torre, ki je postregel s podatkom, da so v letošnjem letu zaposlili na šoli deset učiteljic-čipkaric, vse bolj intenzivno pa navezujejo stike s podjetji s področij visoke mode in zlatarstva. »Goriška čipka je zelo cenjena, naš ambiciozni namen je iz nje narediti uveljavljeno blagovno znamko,« poudarja predsednik in dodaja, da je anketa pokazala, da jo še najbolj cenijo v cerkvenih krogih kot sestavni del liturgičnih oblačil. Omembo zasluži tudi dejstvo, da začetniške tečaje čipkar-stva izvajajo v osnovnih in nižjih srednjih šolah v Gorici in Tržiču ter da si želijo v Gorici trgovine s čipkami, zato da bi lepi čipkarski izdelki šli v prodajo. Pri tem uživajo podporo občine, ki je soustanoviteljica fundacije. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. oktobra 2014 13 goriška - Potencial Soče Glede kolesarskega turizma zaostajamo 15 let za Avstrijo Kolesarske poti ob vodah so eden od hitro razvijajočih se in čedalje bolj pomembnih segmentov v evropskem turizmu. Tam, kjer so že pred nekaj desetletji ob rekah in jezerih začeli razvijati kolesarsko infrastrukturo, že žanjejo rezultate. Tudi čezmejna reka Soča ima veliko potenciala na tem področju: slikovito naravo, unikatno smaragdno barvo, možnosti za spremljajočo eno-gastronomsko ponudbo ... Manjka pa osnova: urejene in povezane kolesarske poti. »Pred dvajsetimi leti smo začeli razvijati infrastrukturo. Kolesarske steze potem smo opremili z informacijskimi tablami, počivališči, stolpički za prvo pomoč, opazovalnicami ptic, za prečkanje Drave smo nabavili ladjico, ki sprejme tudi kolesa ... Zraven pa smo razvili še nekaj produktov, ki vključujejo spletne aplikacije, kulinarični paket in sodelovanje z avstrijskimi železnicami,« našteva Claudia Tscherne, ki je včeraj na novogoriškem posvetu na temo kolesarjenja ob vodah predstavila primer kolesarskih poti ob Dravi, ki potekajo po ozemlju 33 koroških občin v Avstriji. Uredili so jih s pomočjo denarja iz evropskih razpisov. V projekt je vključenih več kot 50 partnerjev, med njimi so gostinci in ponudniki prenočišč. »Vsak od partnerjev sofinancira projekt s 500 evri na leto. S tem denarjem zagotavljamo vzdrževanje kolesarskih poti in dobro trženje tega skupnega turističnega produkta,« pojasnjuje. Po njihovih podatkih omenjene kolesarske poti na leto obišče več kot 120.000 kolesarjev, posameznik porabi povprečno 50 evrov dnevno za hrano, nočitev in druge stroške. »Iz tega naslova torej beležimo 4 milijone evrov letno, ta znesek pa bomo v prihodnjih letih skušali še povečati za 10 do 15 odstotkov,« je koroško zgodbo o uspehu predstavila Tschernetova. »Pri nas smo kakih 15 let za Avstrijci, ki so eden boljših vzorov v bližnji in daljni okolici. Medtem ko se mi še vedno ubadamo s postavitvijo osnovne infrastrukture, so jo oni že nadgradili s soft-wareom,« opozarja Aljaž Plevnik iz slovenskega Urbanističnega inštituta. Kakšna je torej vizija razvoja kolesarskega produkta v Sloveniji? »Bojim se, da smo na stopnji posameznih projektov, brez skupnega imenovalca. Trenutno vse pobude potekajo od "spodaj navzgor", namesto obratno,« je realen Plevnik. Veliko priložnosti za kolesarski turizem ponuja tudi čezmejna Soča. Na italijanski strani je že nekaj odsekov kolesarskih stez, ki pa jih je treba še dopolniti, medtem ko čezmejna povezava med Novo Gorico in Gorico obeta v okviru projektov EZTS. Nadaljnji krak proti severu, odsek Solkan-Plave, je že v izgradnji. Cilj pa je ureditev kolesarskih poti od izvira do izliva Soče. »Skupno idejo in skupne sanje za to uresničitev imamo,« pravi Mara Černic, pod- Kolesarska pot Solkan-Plave je v izgradnji (zgoraj), včerajšnji posvet (spodaj) k.m. goriška - Prvi obrok ■w Se danes davek TASI Mnogi ljudje slabo informirani Danes poteče rok za plačilo prvega obroka davka TASI, ki povzroča glavobole zlasti v manjših občinah. Skupna davčna služba, ki je pristojna za vse občine goriške pokrajine razen Gorice in tržiškega mestnega okrožja, zaradi objektivnih ovir ni mogla izračunati vseh zneskov: občine so med drugim določile različne količnike. V prejšnjih dneh se je na sovodenjskem županstvu trlo ljudi, ki so spraševali po informacijah in izračunu davka. »Pomagali smo, kolikor se je dalo. Kljub obveščanju in poročanju medijev je marsikdo slabo informiran,« je ugotavljala županja Alenka Florenin. Za t.i. »prvo hišo« v Sovodnjah ni treba plačati prvega obroka, občani lahko vse skupaj poravnajo 15. decembra (to ne velja za 2. in 3. hišo). V Tržiču je občina določila »nični« količnik: tam ne plačajo davka TASI, kljub temu so mnogi klicali in spraševali, koliko naj plačajo. predsednica goriške pokrajine. »Projekta gresta na slovenski in italijanski strani vsak svojo pot. Stičišče pa bosta imela v Gorici in Novi Gorici, za kar je EZTS GO nedavno pridobil 5 milijonov evrov, prav za ureditev vozlišča na Goriškem.« Kot pojasnjuje Černičeva, je bilo prav v letošnji sezoni opazno občutno povečanje števila kolesarskih turistov v teh krajih. Projekt urejanja kolesarskih poti pa bo dolgotrajen, saj je na nekaterih mestih zahteven predvsem s tehničnega vidika. »Na slovenskem delu bo največ težav ravno v goratem delu, kako obdelati Trento, na pri- mer. Medtem ko na italijanskem delu, ki je nižinski, s tega področja ne bo večjih težav.« Posamezni deli celotne trase se bodo zaključevali samostojno. Gradež, denimo, je že povezan z izlivom Soče oz. naravnim rezervatom. »Tudi za del, ki povezuje naravni rezervat in Zagraj že imamo pripravljen načrt in finančni plan za 800.000 evrov. Sledi še načrt iz Zagraja do Gorice. Tukaj pa imamo finančno kritje, sredstva imamo v določeni meri že na razpolago. Realizacija pa bo tekla kakšna tri, štiri leta,« dodaja Mara Černic. Katja Munih tržič-gradež - V novembru prva čistilna akcija Nevzdrževano kolesarsko stezo posvojilo društvo prostovoljcev FAI MARATHON Nenaporni pohod po delavski četrti Tretja izvedba pobude FAI Marathon, ki jo tudi na Goriškem organizira okolj-ski sklad FAI, bo letos potekala v trži-škem delavskem rajonu Pancan v nedeljo, 19. oktobra. Ne bo šlo za pravi maraton, temveč za nenaporen sprehod v odkrivanju poslopij in spomenikov v tržiški četrti, ki jo je prisotnost ladjedelnice močno zaznamovala. Tudi zato bo naslov pobude »Velika tovarna«. Vpise bodo zbirali v nedeljo med 9. in 10. uro v centru za ostarele v Ulici Fratelli Fontanot 43. Pohod bo potekal po etapah, kjer bodo mladi vodiči s turistične smeri šolskega zavoda Pertini spregovorili o posameznih palačah in objektih. Ob koncu bo družabnost, pri kateri bodo sodelovali dijaki hotelirske smeri zavoda Pertini. Kolesarsko pot vzdolž ceste med cestninsko postajo in pokrajinsko cesto št. 19 Tržič-Gradež, ki povezuje krožišči pri ron-škem letališču in v Štarancanu, na razcepu za Škocjan, je vzelo v oskrbo združenje Bi-siachlNbici. To je najprej nastalo v socialnem omrežju Facebook in se je nato prelevilo v pravo društvo, pri katerem se na 360 stopinj ukvarjajo s kolesarskim svetom. Za omenjeno kolesarsko pot bo skrbelo na podlagi konvencije, ki jo je prvega oktobra odobril goriški pokrajinski odbor in v kateri je zapisano, da je združenje »posvojilo« pot za obdobje enega leta. Ker kolesarska steza ni bila vzdrževana in se je marsikje na njej razrasel plevel, kar predstavlja nevarnost tako za kolesarje kakor za tekače-rekreativce - na pokrajini ni denarja za vzdrževanje -, bo združenje Bisiac-hINbici organiziralo prvo čistilno akcijo v soboto, 1. novembra; zbirališče bo ob 14. uri pred vhodom na območje jezer pri Dobju. Prostovoljce pozivajo, naj prinesejo s sabo orodje in naj bodo primerno opravljeni, dobrodošle pa bodo tudi jedi, ki si jih bodo razdelili med zaključno družabnostjo. kromberk - Praznik za reko Neznana Soča Pravi izvir pod Bavškim Grintovcem se imenuje Potok, ravno tako tudi izliv Po barvi s Sočo tekmuje le Rajska reka v Novi Zelandiji foto k.m. Predvčerajšnji dan je bil posvečen Soči. Četrtič po vrsti so v Soški dolini poskrbeli za srečanje o svoji reki, potem ko so župani trinajstih občin pred leti sklenili, da uvedejo poseben praznik. Letos je druženje v obliki predavanja potekalo v organizaciji novogoriške mestne občine, in sicer na kromberškem gradu. Predavatelj Daniel Rojšek je s pomočjo diapozitivov nanizal v poldrugi uri toliko splošno znanih, še več pa manj znanih in sploh neznanih podatkov, vidikov in pogledov, da so tudi najbolj seznanjeni s soškim povirjem in izlivi postali vse bolj radovedni. Ime Soča, na primer, uporabljamo za najmanj osem pomenov: za reko, dolino, naselje, planino, žensko, društvo, podjetje in nazadnje še za novo vrsto breskve. Njeno povirje šteje tri krake, med katerimi sploh ni najdaljši tisti, katerega obiskujemo nad planinsko kočo, do katere pridemo po asfaltu, prepričani, da gre za glavni izvir. Lep je, lep, a ni glavni. Iz Krnice prihaja veliko več vode kot iz turistično poznane jame. Romantika je opravila svoje in v zavesti prebivalstva ter turistov se je uveljavila, ker je laže dostopna in jo je že davno bilo mogoče obiskati v enem dnevu s peš hojo iz Bovca in nazaj. Pravi izvir pod Bav-škim Grintovcem se imenuje Potok. Tudi izlivov je več: so tisti v delti v Dobju in so oni, ki tečejo pod Krasom do morja. Zanimivo je, da se eden od izlivov imenuje prav tako kot začetek - Potok. Barva! Kaj je z barvo, ki jo vsi ob-čudujejo/mo? Strokovno znanstveno ni povsem dognano, zakaj je soška voda v kozarcu enaka vsaki drugi, v strugi pa z njo lahko tekmuje le še ena reka, in sicer Rajska reka v Novi Zelandiji. Kaže, da gre za apnenec pomešan z dolomit-no moko, ki se nabira in ob nalivih steče po strugi. Tudi zelenje se odseva v njej, sicer pa je Soča različna glede na letni čas. Prvič presahne že v Trenti, a kasneje jo napaja na desetine pritokov. Na diapozitivih je bilo mogoče gledati skrite kotičke, slapove in padce, korita in tesni ... Šest kilometrov pred bovško kotlino je Soča v koritih široka na nekaterih točkah le poldrugi meter, pod naseljem pa se razširi na okrog 600 metrov široko prodnato strugo. V glavnem zanemarjamo dejstvo, da je Učja pomemben povirni krak reke Soče, saj zbira deževnico in staljeni sneg z obširnega območja zahodno od glavne Soške doline. Sicer pa so tu še Mlinarica, Koritnica, Kozak, Tolminka, Idrijca, Vipava s Hubljem, Lijakom in kraškimi izviri, Mrzlek, Nadiža in Ter, ki ima v spodnjem toku kilometer široko prodnato strugo. Posnetki so pokazali, kako se vode pritokov kar nekaj sto metrov ne premešajo z soško vodo, pritok ali dva pa sta prav nenavadna, saj prihajata v glavno strugo protitočno ... Tudi s Postojnskega se usmerja nekaj vode v Sočo in voda iz Divjega jezera nad Idrijo ter Belca zbirata deževnico tamkajšnjega Krasa, spomladi seveda tudi staljeni sneg. Pri izlivu v morje nastaja zanimiv pojav: morska in rečna voda ne prideta v stik ena zraven druge, temveč ena nad drugo. Težja morska voda leži spodaj, rečna teče površinsko. Ribiči so davno spoznali, da lahko pridejo do ulova sladkovodnih rib, če lovijo površinsko, in morskih, ko zajemajo globlje. Razpravljavci se po umirjeni, a zgoščeni predavateljski pripovedi niso prav nič izmikali in so z vprašanji, dopolnitvami, izkušnjami in spomini popestrili sicer tiho in pazljivo poslušanje. Posegi so se sukali okrog pretoka vode v Doberdobsko jezero, prisotnosti jegulj in škodljivosti živega srebra, poledeni-tve v spodnjem toku leta 1929, poplavljanja (v zadnjih šestdesetih letih je najvišji vodostaj bil 5. novembra 2005) in kajakaštva. Rojšek je sklenil srečanje s ponovitvijo med razpravo izrečene misli, da je mogoče še po desetletjih druženja s Sočo vedno najti kaj novega, drugačnega, čarobnega, nevarnega in vsekakor privlačnega. (ar) »Posvojena« kolesarska pot Bonaventura 14 Četrtek, 16. oktobra 2014 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Slab mesec po kraji v trgovini Trevisan Ovadili tatinski par V Tržiču so tatovi v tem obdobju posebno dejavni, nazadnje pa so tamkajšnji karabinjerji zalotili in kazensko ovadili dva osumljenca, ki naj bi 19. septembra izvedla tatvino v trgovini s pohištvom in vodovodnim materialom Trevisan v Ulici Battisti. Ovadba zaradi sodelovanja v tatvini v oteževalnih okoliščinah je doletela 63-letno nomadko A.A. in 39-letnega tunizijskega državljana M.B., oba sta brezposelna in brez stalnega prebivališča. Na koncu so ju izpustili na prostost. Do tatvine je prišlo v petek, 19. septembra, okrog 18.30. Eleganten par je stopil v trgovino, prijazno nagovoril lastnico in si ogledal več artiklov. Moški je na koncu izbral karirasto škotsko odejo in iz denarnice potegnil bankovec za 500 evrov. Medtem ko je prodajalka preverjala, ali ima dovolj denarja za zamenjavo bankovca in vračilo ostanka, se je dvojica približala blagajni in jo v trenutku izpraznila; storilca sta ukradla 630 evrov. Takoj zatem sta nonšalantno odšla in se peš odpravila proti Trgu Republike ter nato v Ulico Duca DAosta, kjer je bil parkiran avtomobil bele barve s tujo registrsko tablico. Lastnica trgovine je stekla za njima, na pomoč je poklicala nekaj svojih sodelavcev in tudi ljudi, ki jih je srečala na ulici. Dvojica pa je mirno odpeljala neznano kam. Prodajalka je med drugim povedala preiskovalcem, da vanju ni posumila, ker sta bila elegantno oblečena in sta se uglajeno obnašala. Tržiški karabinjerji so si ogledali trgovino in okolico, sprva pa niso odkrili ničesar. Uvedli so preiskavo in seveda zaslišali očividce. Lastnica in drugi so povedali, da je bil za žensko značilen tuj, Karabinjerji pred okradeno trgovino v Ulici Battisti morda vzhodnoevropski naglas, moški pa da je bil po vsej verjetnosti doma iz severne Afrike ali vsekakor Arabec. Preiskava je po nekaj tednih obrodila sadove, preiskovalci so zbrali dovolj koristnih informacij ter indicev, ki so jih privedli do omenjene dvojice. Njuno vpletenost v tatvino so potrdili posnetki nadzornih videokamer, na katerih sta bila menda oba prepoznavna. Pred nekaj dnevi so ju zasačili in kazensko ovadili. Preiskovalci preverjajo, ali sta vpletena tudi v druge tatvine (ženska ima v svojem življenjepisu dolgo vrsto kaznivih dejanj), oba osumljenca čaka kazensko postopek, trenutno pa sta na prostosti. gorica - Usoda pokrajin »Razsodba pravilna« Mara Černic: Glavni problem je, da vodi reforma v centralizacijo in oddaljevanje uprav od teritorija Na razsodbo Deželnega upravnega sodišča, ki je prekinila postopek za izvedbo pokrajinskih volitev v Pordenonu po novih pravilih, se je takoj odzval predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta: »Razsodba je pravilna. Prekinila je kupčkanje s stolčki, ki se je že začelo. Upam, da pomeni začetek novega soočanja med pokrajinami in deželo FJK.« Gherghetti pritrjuje podpredsednica pokrajine Mara Černic: »Na osnovi te razsodbe moramo zahtevati od dežele poglobljeno razpravo o usodi pokrajin. Od vsega začetka je naše stališče bilo, da se mora o tem vprašanju izreči ustavno sodišče, v kolikor dežela ne more z navadnim zakonom narediti iz pokrajin drugorazrednih ustanov. Deželna vlada do danes ni imela posluha za to zahtevo vseh štirih pokrajin iz naše dežele s posebnim statutom, ne glede na politični predznak posameznih pokrajinskih uprav. Zdaj pa se mora zamisliti nad razsodbo upravnega sodišča, saj postavlja pod vprašaj celotno reformo lokalnih avtonomij.« Mara Černic meni tudi, da mora dežela na novo premisliti področje odnosov med krajevnimi upravami: »Glavni problem je, da vodi reforma v centralizacijo in oddaljevanje uprav od teritorija, medtem ko je med ljudmi vse bolj zaznati potrebo po čim večji bližini uprav. Na delu so tiste sile, ki želijo ta razkorak povečati.« Mara Černic nova gorica - Osvojili drugo mesto Prenova centra se že obrestuje: mestno jedro je drugo najlepše Fontana v mestnem jedru foto k.m. Novogoriška mestna občina je na tekmovanju v projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna v Portorožu prejela priznanje za drugo mesto v kategoriji mestnih jeder. V tekmovanju so se pomerili številni kraji in drugi sodelujoči z osrednjim poslanstvom: urejanja in ohranjanja okolja v okviru zelenega turizma in trajnostnega razvoja. Nova Gorica zadnja leta v okviru tekmovanja posega po najvišjih mestih. Lani je osvojila prvo mesto med srednjimi mesti v Sloveniji, leto poprej pa tretje mesto. »Letos smo se za dobro uvrstitev potegovali v kategoriji mestna jedra, saj smo prav to poletje zaključili s prenovo novogori-škega središča. V mestni upravi smo se raz- tržič - Polemika Bodo končno odprli bazen? Na občini še ne vedo datuma ,r i v r \omo M A y-\ fitíC V si LpA? Protest na občini bonaventura veselili že uvrstitve med tri nominirance za priznanje, seveda pa je osvojeno drugo mesto velika nagrada za vse, ki so kakorkoli pripomogli k prenovi središča Nove Gorice,« so zadovoljni na občini. »Največja nagrada je zagotovo zadovoljstvo ljudi, ki so s prenovo središča Nove Gorice dobili novo dnevno sobo mesta, novo priložnost za druženje in povezovanje ter nove vsebine, kot so e-Hiša, Vi-noteka Solum in nov prireditveni prostor, kjer se odpirajo možnosti številnim ustvarjalcem, da se predstavijo. Osvojeno drugo mesto pa je zagotovo potrditev uspešne prenove mestnega jedra tudi v širšem slovenskem prostoru,« je prepričan župan Matej Arčon. (km) Prihodnji teden bi lahko v Tržiču končno odprli bazen z novim upraviteljem. Tržiški občinski odbor je na torkovi seji vzel na znanje, da s sedanjim upraviteljem -podjetjem General Services - ni mogoče skleniti dogovora, zato bo pogodbo »zaradi hude kršitve« predčasno prekinil. Občinski odbor je do zadnjega upal, da bo to podjetje pred sklenitvijo nove pogodbe začasno upravljalo bazen, a se to ni zgodilo, zato bo občinska uprava z razpisom predčasno (in ne prvega januarja) dodelila upravljanje bazena drugemu interesentu. Vse to je sporočil občinski odbornik za šport Omar Greco v torek zvečer v občinskem svetu. Svetnica opozicijske občanske liste Anna Cisint, ki si je prislužila aplavz staršev in mladih članov društva Adria Rari Nantes, je povedala, da tržiške družine vozijo otroke v bazene v Trst, Gorico, Čedad ali San Daniele del Friuli, kar jih zelo obremenjuje. Občinsko upravo je pozvala, naj jim povrne denar, ki so ga porabile zaradi zaprtja tržiškega bazena. Odbornika je vprašala, zakaj občina ni poravnala starih računov za plin, ki jih je nakopičil stari upravitelj. Za upravljanje pa se je ponudilo društvo Adria. Medtem ko so jezni starši protestirali, Greco ni navedel datuma ponovnega odprtja bazena. Pogajanja s podjetjem General Services niso obrodila sadov, starih računov pa občina ne more plačati, ker bi oškodovala bilanco. »Pogodbo bomo prekinili in tako predčasno izbrali novega upravitelja,« je le pojasnil. gorica - Danes Srečanji v knjigarni in »pod lipami« V Gorici se bo danes dopoldne začel nov ciklus srečanj ob kavi in knjigi v Katoliški knjigarni, nocoj pa bo še srečanje »pod lipami« Kulturnega centra Lojze Bratuž. Ob 10. uri bo v prostorih knjigarne na Travniku pogovor ob zborniku »Primorski Sokoli bodo še leteli - Življenje in delo Bojana Pavletiča«; ob uredniku Mariu Šušteršiču bosta sodelovala še Saša Rudolf in Mario Maver. Protago-nistka večera v komorni dvorani centra Bratuž pa bo Dorica Makuc, časnikarka, raziskovalka ter avtorica dokumentarcev in številnih knjig. Z začetkom ob 20. uri se bo z njo pogovarjal Adrijan Pahor. goriška Pričakujejo še več evropskih sredstev V Lokalni akcijski skupini (LAS) jugozahodnega dela Severne Primorske ob zaključku programskega obdobja 20072013 z zadovoljstvom ugotavljajo, da so uspeli počrpati 600.000 evrov evropskih sredstev. Z njimi so uresničili 33 različnih projektov. V finančni perspektivi 2014-2020 pričakujejo za projekte še bistveno več denarja. V LAS bodo v prihodnjih dneh začeli s pripravo strategije lokalnega razvoja za razvoj podeželja v petih občinah na Goriškem. V njej bodo opredelili štiri tematska podpodročja, ki bodo deležna evropskih sredstev: spodbujanje zaposlovanja in podjetništva, varovanje okolja, pripravo podpornih storitev na podeželju ter projekte, v katere bodo vključeni mladi, starejši, ženske in invalidne osebe. »Vse izkušnje, ki smo jih do sedaj pridobili, bomo v novem programskem obdobju 2014-2020 uporabili v nadgradnji do sedaj uspešno izvedenih projektov, pripravili pa bomo tudi nove. K pripravi projektov bomo pozvali člane LAS in druge akterje s podeželja,« je včeraj povedala strokovna vodja LAS Fabijana Medvešček. LAS, ki se bo v novem obdobju preimenoval v »LAS v objemu sonca«, bo najprej objavil odprt javni poziv za vstop v članstvo, nato se bo organiziral kot lokalno pogodbeno partnerstvo na podeželskem območju mestne občine Nova Gorica (brez naselja Nova Gorica) ter občin Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. Na tem območju je predvideno izvajanje ukrepa LEADER-CLLD, vezanega na lokalni razvoj, in sicer prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz obeh naj bi skupno, tako Medveščkova, pridobili dva milijona evrov. Na sedežu Confindustrie o inovativnih podjetjih Danes ob 16.15 bo na goriškem sedežu zveze industrialcev Confindustria (Ulica Arcadi 7) strokovno srečanje o inovativnem podjetništvu »Horizon 2020: razvojne priložnosti za inovacijo v majhnih in srednje velikih podjetjih«, ki ga prireja skupina mladih podjetnikov Confindustrie. Srečanje je javno, prireditelji svetujejo predhodno prijavo (tel. 0481-33101). Zdravstveno podjetje, starši in mladostniki Goriško zdravstveno podjetje prireja danes od 17. ure do 19.30 v avditoriju fundacije goriške hranilnice (Gosposka ulica - Ulica Carducci 2) javno srečanje v okviru projekta What's up. Govor bo o pobudah za učence in dijake, predvsem pa o stašrih, ki se soočajo z mladostniškimi tegobami svojih otrok. Georg Meyr predava o »ameriškem stoletju« Georg Meyr, ki koordinira študijske smeri na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede Univerze v Trstu, bo danes predaval o vlogi ZDA v dvajsetem stoletju. Predavanje, ki uvaja v akademsko leto 2014-15 Univerze za tretje življenjsko obdobje UTE, bo ob 16.30 v centru Lojze Bratuž. Potovanje in knjiga po sledeh železne zavese Novinar Matteo Tacconi in fotograf Ignacio Maria Coccia sta se vprašala, ali se je 25 let po padcu berlinskega zidu ohranil kak del železne zavese. Potovala sta od Lubecka do Trsta in napisala knjigo Verde cortina. Predstavili jo bodo danes ob 18. uri v knjigarni LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. oktobra 2014 15 gorica - Razstava V ognju in pod soncem Steklenice z umetniškega simpozija V palači Attems Petzenstein na goriškem Kornu (Trg De Amicis) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo izvirnih glinenih steklenic z mednarodnega srečanja umetnikov, ki jih kulturno društvo Ethos od leta 2011 dalje zbira v Art House Klinec na Plešivem pri Medani. Na sedežu Pokrajinskih muzejev bo do 9. novembra na ogled 45 steklenic formata »magnum«, ki so jih okrasili priznani umetniki iz domačega okolja in iz tujine. Vsakoletno umetniško srečanje Simposium Ceramicum je sestavni del projekta Art Circle (www.medana-art.com), ki združuje umetniške in kulturne ambasade različnih evropskih držav. Med sodelujočimi na razstavi v palači Attems Petzenstein so Poljaki, Makedonci, Črnogorci, Hrvati, Srbi, Španci in Japonci, iz Avstrije prihaja Valentin Oman, iz Italije Klavdij Palčič, Franco Dugo, Gianni Borta in Stefano Orsetti, iz Slovenije pa Boris Zaplatil, Jože Šubic, Etko Tutta, Klemen Brun, Andrej Pavlič, Bojana Križanec in Izak Klinec. Pri organizaciji razstave z naslovom »V ognju, pod soncem« sodelujejo goriška pokrajina in Pokrajinski muzeji, pokrovitelji pa so Poljski inštitut v Rimu, veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani in občina Gorica. Steklenice so okrasili priznani umetniki, med njimi Franco Dugo (spodaj) ¿i Čestitke »Smučet smu dopade an speremo de zdej ne bo problem, k d'nes 50 jih je skočilo ven. Ma korajžno hoj naprej, sej z usaku feštu bomo s tabu, dej! Z zdej, usje kar ti želimo je duge šiade an adno duobro vino!! Vse naj naj IGOR.!« SKŠD Kras Dol-Poljane učnim jezikom. Ob sredah od 22. oktobra dalje (13 srečanj) od 14.45 do 15.30 v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici; informacije in prijavnica na spletni strani www.slovik.org; prijave do 18. oktobra na naslovu info@slovik.org. ~M Koncerti [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. LIONS KLUB Maria Theresia iz Gorice prireja v petek, 17. oktobra, ob 20. uri dobrodelni koncert v palači Lantieri na Trgu Sv. Antona v Gorici. Nastopil bo International master class Youth Orchestra; vstop s prostovoljnimi prispevki za bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo. U Kino Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 »Varia-zioni enigmatiche« (Eric Emmanuel Schmitt), nastopa gledališka skupina Gli ignoti iz Neaplja; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 17. oktobra ob 20. uri »Goli otok« (Karlo Vajdec). 18 oktobra ob 10.30 »Pepelka« (Simona Se-menič), gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana; ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mi-trovic). 22. in 24. oktobra ob 20. uri »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Neda R. Bric); informacije in predpro-daja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. H Šolske vesti SLOVIK organizira delavnice slovenskega jezika za učence 3. razredov nižjih srednjih šol in dijake prvih dveh razredov višjih srednjih šol s slovenskim DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 17.45 »I due volti di gen-naio«; niz »Viaggio nella memoria« 20.30 »I 400 colpi« (s podnapisi). Dvorana 3: 17.20 - 21.40 »Class Enemy - Razredni sovražnik«; 19.30 »Razredni sovražnik« (v slovenščini z italijanskimi podnapisi). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore« 19.50 »Lucy«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Tut-to puo cambiare«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 18.00 - 20.20 - 22.15 »... E fuori nevica«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »Il giovane favoloso«. V GALERIJI SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51, v Gradišču je na ogled razstava z naslovom »Omaggio a Cesare Mocchiutti«; do 2. novembra ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00 in ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; več na www.gal-leriaspazzapan.it. V petek, 17. oktobra, ob 18. uri bo odprtje razstave Graziana Negrija z naslovom »La pit-tura in bosco«. FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na ogled 16. Fotosrečanja v goriškem Kulturnem domu. Predstavijo se fotografi Maša Kores, Remo Cavedale, Walter Criscuoli, Arne Hodalič, Daniele In-drigo in Jure Kravanja ter Foto Club Adria; do 18. oktobra ob delavnikih od 10.00-13.00 in od 16.00-18.00. V GORIŠKI SINAGOGI prireja društvo Prijateljev Izraela ob judovskem prazniku Simchat Torah in ob obletnici smrti Carla Michelstaedterja v nedeljo, 19. oktobra, ob 18. uri ogled izbora pomembnejših risb in slik goriškega filozofa, ki ga bo vodil Francesco Imbimbo. POTUJOČA RAZSTAVA »NORA, DU BIST EIN ENGEL« bo na ogled v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici do 24. oktobra. Razstavo o igralki Nori Gregor je Kinoatelje postavil v sodelovanju s SNG Nova Gorica in Visoko šolo za umetnost Un-verze v Novi Gorici. Ogled je brezplačen po urniku: vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure ter eno uro pred začetkom predstav. M Izleti Razstave V HOTELU EUROPALACE v Ul. Cosu-lich 20 v Tržiču bo v petek, 17. oktobra, ob 18.30 odprtje fotografske razstave Katie Bonaventura. ODPRTJE 47. SLOVENSKE PREGLEDNE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ 2014 ter Dia Primorske 2014 bo v petek, 17. oktobra, ob 18. uri v avli OŠ Solkan. Ob tej priložnosti bo FZS podelila priznanja za najuspešnejše društvo, razstavljavca in fotografijo za leto 2013. Razstavo so pripravili člani Foto kluba Nova Gorica in bo na ogled do 28. novembra. 00386-3332077 (Območno ZB), 00386-41207906 (Jože Rogelja), 0038631730980 (Ksenija Blažič). SPDG prireja v nedeljo, 26. oktobra, izlet na Brinico (1636 m) v Viškorški gori. Tura vodi po zahtevni označeni poti in traja 5 ur in pol, od katerih je 3 ure vzpona. Sledil bo postanek v dolini Karnahte in okoliških vaseh. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 23. oktobra, ob 19. uri na društvenem sedežu; prijave in informacije po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na naslov andrej@spdg.eu. KULTURNO DRUŠTVO DANICA prireja »Pohod sedmih čudes« z ogledom Rubijskega gradu, vinske kleti in delavnice marmelad Devetak v nedeljo, 26. oktobra. Vpisovanje od 8.30 do 9.30 v športno kulturnem centru Danica na Vrhu. □ Obvestila 19. KRAŠKI KROŽNI POHOD Sela na Krasu - Jamlje - Sela na Krasu bo v nedeljo, 19. oktobra, v priredbi AŠKD Kremenjak in TD Dren. Od 9. ure vpisovanje v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica pri AŠKD Kremenjak v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob 14.30 družabne igre, sledi ples. Obvezen veljaven osebni dokument. Pohod odpade ob slabem vremenu. TRADICIONALNI POHOD NA TRSTELJ bo v nedeljo, 19. oktobra, z odhodom ob 9. uri iz Mohorinov pri Renčah. Skupno srečanje bo ob 11. uri pri Vojkovi koči na Trstelju. O Kraški četi in prvem padlem junaku Emilu Bizjaku bo spregovoril profesor Radivoj Pahor. Prijava najkasneje do 16. oktobra po tel. 00386-41619758 (Istvan Franče-škin), 00386-41847612 (Miran Pahor), SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja enkrat na teden tečaj pilatesa pod vodstvom Sare Rossi. Prvo srečanje bo na sedežu društva v Doberdobu v sredo, 29. oktobra, ob 19.30; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. LETNIKI 1974 bodo skupaj praznovali v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri v gostilni Turri v Štandrežu. Tisti, ki se bodo udeležili praznovanja, naj se vpišejo in pustijo predujem 15 evrov v gostilni pri Turriju do srede 22. oktobra; informacije po tel. 348-5856972 (Katja) ali 338-7501181 (Tamara). 0 Prireditve »BENETKE NA GRADINI«: v centru Gradina v Doberdobu bo danes, 16. oktobra, ob 20. uri bo srečanje z režiserjem Ivanom Gergoletom in projekcija filmov »Quando il fuoco si spe-gne«, »Polvere«, »Making Archeo Films« in filmskega napovednika »Dancing with Maria«, sledil bo nastop tria Express. V petek, 17. oktobra, ob 20. uri bo srečanje z režiserjem Janom Cvitkovičem in projekcija filma »Archeo«, sledila bo glasba tria Mi dva. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri bo projekcija dokumentarca Metoda Pevca »Aleksandrinke«. Sledil bo nastop skupine RadioZastava. Od 11. ure do večera bo vsak dan delovala osmica v stilu filma Zoran. »KNJIŽNI ČETRTKI - I GIOVEDI' DEL LIBRO« v občinski knjižnici v Tržiču ob 18. uri: danes, 16. oktobra, bo Antonella Favaro predstavila svoj esej »La vera storia dell'Otello di Shakespeare«. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: danes, 16. oktobra, bo Andrea Maggi predstavil svojo knjigo »Morte all'Acropoli«, povezoval bo Giovanni Tomasin; 17. oktobra bo Giorgio Milocco predstavil knjigo Paola Malnija »Gli interna-menti dei civili in Italia durante la Grande Guerra«. NOVOGORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici prireja danes, 16. oktobra, ob 18. uri v sodelovanju z Društvom gluhih in naglušnih Severne Primorske predstavitev knjige Marka Štante »Naglušni naglušnemu: O sluhu in slušnih aparatih«. KD STANKO VUK Miren-Orehovlje vabi na potopisno predavanje »Sval-bard - najbolj severno naseljeno otočje na Zemlji« v petek, 17. oktobra, ob 19. uri v prostorih OŠ Miren. Predaval bo Mitja Klančič. OB STOLETNICI CERKVE V ZDRAV-ŠČINAH bo v petek, 17. oktobra, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Zdravščinah koncert zborovske skupine Ars Musica, orglarja g. Mirka Butkoviča, klarinetista Luce Masse in sopranistke Enze Pecorari. V soboto, 18. oktobra, ob 19. uri bo mašo vodil nadškof Carlo Maria Redaelli ob spremljavi zborovske skupine Ars Musica in orglarja g. Mirka Butkoviča. SKD SABOTIN vabi na tradicionalni 25. jesenski pohod na Sabotin v nedeljo, 19. oktobra. Zbirališče ob 8. uri na mostu nad cesto za v Brda, odhod ob 8.30. V cerkvici Sv. Valentina bo maša ob 10. uri, po pohodu bo ob 11.30 v društvenih prostorih lutkovna prestava »Žabe« lutkovne supine Mi smo mi, Navihanci iz Celovca. Od 12.30 bodo delovali kioski, udeleženci pohoda bodo prejeli krožnik pašte. V sklopu pohoda bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih kulturni večer, na katerem bo poleg glasbene točke domačega moškega zbora in zbora iz Benečije, tudi predstavitev zanimive knjige »Avto-štoparske zgodbe« Mirana Ipavca. ZDRUŽENJE ANDOS v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem, klubom So-roptimist in skupino Terziario donna zveze Confcommercio prireja ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk razne prireditve, ki bodo namenjene nabirki za nakup naprave Osna za goriško bolnišnico: 18. oktobra ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču bo koncert filharmoničnega orkestra iz Moša. 18. in 25. oktobra bodo od 16. ure dalje prostovoljci zbirali prispevke na Verdijevem Korzu v Gorici. 19. oktobra bo v športni palači v Krminu ženski turnir v košarki. 27. oktobra ob 17.30 bo javno srečanje o raku dojke v vili Russiz v Koprivnem. ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX prireja v soboto, 18. oktobra, dve srečanji: ob 15. uri pred cerkvijo v Pod-gori bodo počastili spomin na Lojzeta Bratuža, ob 16. uri v župnišču v Štmavru se bodo spomnili duhovnika Alojzija Obida. 16. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.30 na sedežu KD Sabotin v Štmavru lutkovna predstava »Žabe«, nastopa lutkovna skupina Mi smo mi - Navihanci SKD Celovec. V torek, 21. oktobra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici odprtje likovne razstave akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja; umetnika bo predstavil Jože Kopeinig, nastopili bodo Glasbeniki iz Šentprimoža. V sredo, 22. oktobra, ob 17. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol SCGV Emil Ko-mel, Koroška glasbena šola, Glasbena matica. V nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu gledališka predstava »Bolje tič v roki kot tat na strehi«, nastopa gledališka skupina KPD Sele. ZALOŽBA MLADIKA vabi na predstavitev pesniške zbirke Marija Čuka »Ko na jeziku kopni sneg« v četrtek, 23. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. O novi knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Marija Češčut. Sledi brezplačna pokušnja vin in sirov. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v petek, 24. oktobra, ob 20. uri v društvene prostore na odprtje razstave, ki jo je pripravil nevrokirurg Tomaž Vel-mar iz Maribora »Saniteta v prvi svetovni vojni«. V drugem delu večera bo David Erik Pipan predstavil svojo knjigo »Tako značko nosim jaz«. Večer bo povezoval raziskovalec preteklosti Vili Prinčič. Nastopila bosta tudi moški in ženki pevski zbor Jezero. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.30, Aurelio Perco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.00, Giacomo Visintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Antoniet-ta Gullaci vd. Romeo (iz Trsta) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.00, Giuseppina Demarchi vd. Ca-telan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Egi-dio Barattin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 6 Četrtek, 16. oktobra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Deveti naslov za Sbejevo Umetnostna kotalkarica Debora Sbei, nekdaj edina resna tekmica Tanje Romano, se je tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu zavihtela na najvišjo stopničko. V španskem Reusu se je s svetovnim naslovom v prostem programu med članicami okitila četrtič, petič pa je osvojila zlato v kombinaciji. Skupno jih torej ima devet (romanova petnajst). Drugo mesto v prostem programu je osvojila Silvia Lambruschi, ki je šele letos prestopila med članice, Slovenka Lucija Mlinarič pa je bila tretja, v kombinacij druga. Klubom bodo segli v žep RIM - Senat je sinoči dokončno odobril tudi vladni dekret o varnosti na stadionih. Po novem bodo lahko sile javnega reda uporabljale električno pištolo, odredile aretacije, omejevale celim skupinam dostop do stadionov, klubi pa bodo morali za nadurno delo policistov odšteti od 1 do 3 odstotke dobička od obiska na tekmah. Predsednik združenja lige A Maurizio Beretta je pozdravil vse ukrepe razen slednjega, ki pa je zdaj zakonska obveza. košarka - V tretjem krogu lige B deželni derbi med Jadranom Franco in Gsa Udine Poraz, ki diši po zmagi Jadran Franco - GSA Videm 61:67 (16:20, 18:16, 8:15, 19:16) JADRAN: Marusic 3 (-, 0:4, 1:2), Ban 15 (1:1, 7:14, 0:2), De Petris 14 (0:2, 7:12, -), Malalan 9 (1:2, 4:6, -), D. Batich 14 (2:4, 3:7, 2:10), M. Batich 3 (0:2, -, 1:2), Gelleni nv, Ridolfi 0 (-, 0:1, -), Franco 3 (-, -, 1:4), Zobec nv. Trener Andrea Mura. Izgubljene žoge 12, pridobljene 5; podaje 12, skoki 33 (25 + 8). PON Malalan. GSA Videm: Anello 4, Piazza 8, Zacchetti 15, Pilotti 11, Poltroneri 3, Zampolli 13, Mlinar 1, Principe 3. Jadran Franco ostaja po tretjem krogu praznih rok. Poraz na derbiju pa vendarle diši po zmagi. Proti enemu izmed glavnih favoritov za prestop v višjo ligo Gsa Udine se je Jadran enakovredno boril celih štirideset minut, do zmage pa je v končnici zmanjkalo malo. Morda le sedem zgrešenih prostih metov, morda nekaj več sreče. Kljub vsemu pa so igralci Jadrana s predstavo dokazali, da sodijo v to ligo. Čvrstim nasprotnikom so dihali za ovratnik vseh štirideset minut, minuto pred koncem se približali na sami dve točki (59:61), imeli tudi žogo za izenačenje.. Kljub izjemni borbenosti vse do sodnikovega žvižga, je Videm na koncu prevladal z dobrim razporejanjem žog in uspešnikm prostimi meti. Še najbolj razveseljiva pa je bila ugotovitev, da Jadran ni izgubil tistega ekipnega duha, ki ga je krasil v zadnjih letih, predvsem pa lani. Spet smo na igrišču lahko gledali ekipo, ki se z vsemi močmi bori vsak za vsakega. »Rastemo,« je ugotavljal po tekmi tudi Boru Ban, »Skratka, glavo gor. Nikogar se ne smemo bati. Svojoo igro moramo le še pospešiti, v obrambi pa nikogar podcenjevati. Po taki tekmi si lahko očitamo res malo, vendar če si želimo zmage v tej ligi, moramo biti perfektni,«. je povedal Ban. Kot se za derbi spodobi, je bila tekma vseskozi zelo izenačena. Videm, ki je tokrat zaigral medlo, je kljub temu vodil celo tekmo. V prvih dveh četrtinah je najdlje pove-del za štiri točke. Jadranu je ušel iz rok samo v začetku tretje četrtine, ko je povedel na devet točk (36:45, maksimalna razlika), a ga je Jadran, ko je ponovno poostril obrambo, pravočasno zaustavil. Do konca tekme so igralci Jadrana ob dobri obrambi pokazali tudi dober skok. Razliko so v zadnjem delu počasi znižali do dveh točk, za kaj več pa je morda zmanjkalo nekaj hladne krvi in energije. Matteo Boniciolli (koordinator projekta Basket TS): »Navijal sem za Jadran, ker sodelujemo, poznam Marka Bana in druge odbornike. Obenem pa rad navijam za tiste ekipe, ki niso favoritke. Danes je bil to Jadran. Poudaril bi, da je bila tekma izredno lepa, intenzivnost je bila celo na ravni še višje lige. Jadran je igral odlično, čeprav sta si ekipi po potencialu bistveno drugačni, se na igrišču to ni poznalo. Čestitke Muri in igralcem.« Trener Vidma Luca Corpaci: »Res je bilo težko. Pristop je bil zgrešen, ne moremo si dovoliti, da Jadran pobere toliko skokov. Vedeli pa smo, da je to ekipa, ki ima svojo identiteto. Če bo Jadran ohranil željo po dokazovanju, bo zmaga prej ali slej prišla.« (vs) Ostali izidi: Urania Milan - Orzinuovi 66:84, Lugo - Lecco 81:78, Arzignano - Por-denone 72:76, Bergamo - Desio 56:72 danes Alto Sebino - Bologna in Montichiari - Cento, Crema ni igrala. VEC FOTOGRAFIJ NA FACEBOOKU primorski_sport Daniel Batich se je boril kot lev fotodamj@n) A2gold: poraz Tržačanov Basket Barcellona - Pall. Trieste 2004 76:71 (11:20, 23:26, 17:10, 25:15) Basket Barcellona: Kelley 18 (6/10), Marchetti 4 (1/3, 0/1), Spizzichini 5 (1/2, 1/3), Fiorito 4 (1/2 da tre), Maresca 9 (2/6, 1/1), Shepherd 11 (3/6, 1/5), Garri 10 (4/8), Borra 0 (0/1), Da Ros 15 (3/7, 2/3), Leonzio. PM18:26. Skoki::27 (21+6). Podaje: 12 (Kel-ley, Maresca 3) Pall. Trieste 2004: Coronica, Fossati 2 (1/1), Tonut 11 (4/9, 0/4), Mastrangelo 5 (1/1, 1/2), Grayson 9 (3/8, 1/4), Candussi 12 (4/10, 1/2), Carra 11 (1/2, 3/6), Marini 7 (2/3, 1/1), Holloway 8 (3/8, 0/1), Prandin 6 (3/9, 0/1). PM: 6:8. Skoki: 37 (23+14) Podaje 11. PON: Carra, Holloway. Tržačani so po prvem polčasu krepko vodili, na koncu pa so se morali sprijazniti z grenkim porazom. Gostje so vodili še minuto pred koncem. Union Olimpija dobro začel Košarkarji Uniona Olimpije so odlično začeli novo sezono v evropskem pokalu. Na gostovanju v Carigradu so premagali Bešik-taš s 70:68 (19:12, 33:24, 52:36). Najboljša strelca pri Ljubljančanih sta bila Sasu Salin in Ha-lil Kanacevic, ki sta dosegla po 13 točk. smučanje Mayer se je poškodoval DUNAJ - Avstrijski alpski smučar Matthias Mayer, olimpijski prvak v smuku, se je pred začetkom nove sezone poškodoval. Pri padcu na treningu v Pitztalu si je 24-letni tekmovalec poškodoval desno koleno in staknil več udarnin po hrbtu, zato bo moral izpustiti začetek sezone 26. oktobra v Soldnu. EP cheerleadinga spet v Sloveniji Slovenija bo 27. in 28. junija 2015 gostila evropsko cheerleading prvenstvo, ki ga prireja evropska zveza cheerleading zveza, (ECU), nosilna zveza te panoge v Evropi. Tekmovalci z vseh koncev Evrope - med njimi tudi člani Cheerdan-ce Millenium - se bodo za naslove evropskih prvakov,v različnih kategorijah cheerleading in cheer plesnih skupin borili v ljubljanski Hali Tivoli. Ljubljana je navijaške in plesne skupine iz cele Evrope gostila že leta 2008, vendar je bilo takrat na vrsti 14. evropsko prvenstvo plesnih in navijaških skupi v orga-niziaciji evropske zveze, ki zdaj izumira. NOGOMET - Prva slovenska liga: Zavrč - Krka 2:0 (0:0), Celje -Luka Koper 1:1 (1:0), Olimpija -Kalcer Radomlje 4:0 (2:0), Gorica - Maribor 0:2 (0:1) Domžale - Rudar Velenje 1:1 (1:1). Vrstni red: Domžale 29, Maribor in Zavrč 26, Olimpija 25, Celje 21, Luka Koper 16, itd. nogomet - Po prekinitvi tekme med Srbijo in Albanijo v Beogradu Kazen grozi obem zvezam UEFA uvedla disciplinsko preiskavo - Srbija izročila Albaniji protestno noto - »Slavje« na Kosovu NYON - Potem ko so nogometaši Srbije in Albanije sinoči odigrali le 42 minut kvalifikacijske tekme za Euro 2016, potem pa so sodniki dvoboj zaradi izgredov na igrišču in tribunah prekinili in nato odpovedali, je krovna evropska nogometna zveza Uefa sporočila, da bo incidente in dogajanje na tekmi v Beogradu obravnavala 23. oktobra. Preiskavo bodo opravile disciplinska komisija Uefe ter njeni komisiji za nadzor in etiko. Uefa je na spletni strani zapisala, da je odprla preiskavo proti obema nogometnima zvezama. Srbska se je znašla pod drobnogledom zaradi navijaških izgredov z metanjem predmetov in pirotehnike na igrišče, zaradi neredov na tribunah, vdora navijačev na igrišče, slabe organizacije tekme ter uporabe laserja s tribun, albanska pa zaradi tega, ker njeni nogometaši niso želeli nadaljevati tekme, ter zaradi uporabe protizakonitih transparentov. Poznavalci ugibajo, da bo Albanija izgubila tekmo brez boja s 3:0, Srbijo pa čakata slana globa in diskvalifikacija igrišča. Tekma je odmevala tudi na Kosovu, kjer so v središču Prištine v torek zvečer po incidentu z zastavo, zaradi katerega je bila prekinjena nogometna tekma, pripravili praznovanje z ognjemetom in glasbo. Policija je blokirala vse dostope za vozila do glavnega trga, a se je na ulicah in trgih v središču glavnega mesta zbrala velika množica ljudi. Odzval se je tudi srbski zunanji minister Ivica Dačic, ki je dejal, da je incident na tekmi premišljena in vnaprej pripravljena politična provokacija, albanskemu veleposlaniku v Beogradu pa so izročili protestno noto. PRIČEVANJE Športna sramota Brata albanskega premiera Edija Rame, Olsija, je srbska policija takoj zasačila z daljinskim upravljalcem v rokah v vip loži stadiona Partizana v Beogradu. Pridržali so ga, ker so sumili, da je organiziral incident, ali bolje rečeno pravo provokacijo, kakršne civilizirana Evropa ne pomni in do katere je prišlo v 41. minuti izredno napetega dvoboja med domačo Srbijo in večnimi sovražniki Albanije. Da bo tekma prerasla športne okvire, mi je bilo jasno že ob prehodu hrva-ško-srbske meje, na katero so navalile trume delavcev v tujini, zlasti albanskih, a tudi srbskih, naelektreno vzdušje pa je v Beogradu vladalo že ves dan. Da se bo najmanjša provokacija izrodila v neizbežne izgrede, je bilo dalje očitno že v starem beograjskem mestnem središču, ko je skupina kakih sto Šiptarjev (kakor Albanci pravijo sami sebi) morda s Kosova, izzivala mimoidoče. Že takrat srbska policija ni bila kos stanju na terenu. Da pa bomo, potem ko smo se z ostalimi tujimi kolegi prebili skozi živi zid specialcev srbskepolicije s čeladami, oklepi, pendreki in ščiti ter predvsem zloglasnih elitnih enot specialnih brigad srbskega ministrstva za notranje zadeve, na tribune stadiona JLA, v senci ene najlepših cerkev v Evropi, ki je posvečena svetemu Savi, doživeli nekaj takega, pa ne bi nikdar pričakovali. Brezpi-lotno letalo oz. po nekaterih informacijah mali helikopter -pravi dron- se je nenadoma z vrha bližnje cerkve sv. Ar-hangela Gavrila v Humski ulici spustilo na sredino igrišča z zastavo zgodovinske velike Albanije s Kosovom in delom Makedonije kajpak vred ter izzvalo seveda bes srbskih nogometašev. Ko je eden izmed njih skušal iztrgati ta nenavadni simbolični prapor izpod jeklenega ogrodja leteče elektronske vragolije, je sledilo še prerivanje z albanskimi nasprotniki, da o neredih na južni tribuni niti ne govorimo. Spričo vsega tega je bil sodnik prisiljen prekiniti tekmo pri izidu 0:0 in poslati reprezentanci, in to čim prej ob splošnem obmetavanju s vsakovrstnimi predmeti , skozi oblegan predor v slačilnice. Specialci so medtem "očistili" južni sektor stadiona, predvsem nevarnih in vročkrvnih Dalij-huliganov beograjske Crvene zvezde. Albanska reprezentanca se nato ni želela vrniti na igrišče, niti po daljšem premoru, med katerim so se polegle strasti, čeprav so se rezervni šiptarski nogometaši že posedli na svoje klopce. Klavrni konec dotlej dokaj korektnega dvoboja - morda z izjemo pri- čakovanih skandiranih parol in žaljivk, ki so se usuvale izprenatrpanih tribun. Vrh vsega pa še epilog, ki zaudarja po farsi: ko so ga pridržali policisti, je 45-letni brat albanskega premiera zažugal z ameriškim potnim listom rekoc, da mu nič ne morejo, kot da bi šlo za diplomatski in ne navadeni potni list ZDA. Tako njega kot ostale člane albanske delegacije, ki so sedeli v vip loži pod našimi budnimi očmi iz časnikarske tribune, pa so bile srbske oblasti, z dežurnim javnim tožilcem vred, prisiljene izpustiti na prostost zaradi - verjeli ali ne - stavke beograjskih odvetnikov ! Letalo s črnim orlom na rdečem polju je tako lahko mirno poletelo proti Tirani iz beograjskega letališča Nikole Tesla. Albanska nogometna odprava se je nemoteno vrnila v svojo domovino in pustila za sabo pravo sramoto, kakršni športna Evropa verjetno v svoji zgodovini, ni bila še priča. Erik Dolhar / ŠPORT Četrtek, 16. oktobra 2014 17 odbojka - Začetek sezone združene ekipe Zalet v deželni ligi C »Dekleta želijo doseči več, ni pa vse odvisno od nas« Združena ekipa Zalet začenja konec tedna svojo četrto sezono v deželni ligi C. Pogovorili smo se s trenerjem Edijem Bosichem. Katere so letošnje novosti? Velika novost je zamenjava obeh podajalk. Dosti smo delali na tem, da čim prej uigramo Eugenio Mania (zamenjala je Karin Crissani, op.ur.), ki bo naš glavni organizator igre. Tudi mladinka Jasna Vitez, ki je njena menjava, in Michela Zonch, ki je bila mladinka do lani, sta se zelo dobro vključili v proces treniranja in privadili na višji ritem vadbe. Vidi se, da sta dobro delali tudi v preteklih letih in da imata tehnično podlago in željo, da napredujeta, zato sta tudi onidve igralki, na kateri lahko računamo v prihodnjih sezonah. Najpomembnejša okrepitev je vsekakor Maniajeva »Poznal sem jo kot nasprotnico. Drži se jo sloves garaške igralke in tako tudi je. Trenira, posluša, je angažirana. Tehnično se zelo dobro ujema s centri, pri nas bo morala še poostriti igro na krilih, saj nimamo visokih napadalk, zato moramo igrati hitreje, ona pa je bila doslej navajena podajati višje žoge. Vendar je to igralka, ki se je zelo dobro vključila v skupino, in problemov ne bo. Mislim, da smo izbrali pravo igralko. Kaj pa druge? Nekatere so v ekipi že od vsega začetka. Razen Anje Grgič, ki je zaradi poškodbe izgubila celo sezono, čeprav je bila vedno z nami, so lani dekleta odigrala dobro prvenstvo. Čutim in opažam, da želijo biti letos še boljše, temu primerna je tudi njihova angažiranost, saj se res zelo trudijo. Ali nam bo uspelo, je seveda drugo vprašanje in niti ni vse odvisno od nas samih. Prejšnji četrtek si je na primer Petra Grgič zvila gleženj in je najbrž na prvi prvenstveni tekmi ne bo na igrišču. Isto velja za Tanjo Babudri, ki cel mesec ne trenira, in ne vemo natančno, kdaj bo lahko igrala. Če nas bo spremljala smola, bo seveda vse skupaj težje. Tanja Babudri je najvišja napadalka ekipe. Kakšno je pravzaprav zdaj njeno zdravstveno stanje? Dobila je zeleno luč, da lahko počasi začne trenirati. Muči jo hernija, v njenem primeru gre predvsem za poklicno poškodbo. To ni tako preprosta zadeva. Ona si zelo želi igrati, brez nje pa je seveda ekipa zelo osiromašena v napadu. Lahko pobereš v polju vsako žogo, a to za zmago ni dovolj, če ne zaključiš napada. Ta odsotnost pogojuje torej tudi vaše cilje. Ob koncu sezone sem si poleg zamenjave za Crissanijevo, to smo dobili, zaželel tudi še eno močnejšo napadal-ko, da bi lahko resnično sestavili zelo konkurenčno ekipo. To igralko smo tudi iskali, tudi jaz osebno, medse smo vabili tudi Goričanko Matejo Zavadlav, ki pa se je odločila za Talmassons v ligi B2. Za drugačno rešitev se nismo odločili, ker je prav, da obdrži Zalet kot združena ekipa čim bolj slovenski značaj. Zdaj pa se je "zgodila" poškodba Tanie in smo seveda v škripcih. Za obstanek se ne bojim, za kaj več pa bo odvisno od tega, ali bo Tanja lahko igrala ali pa ne. To bomo vedeli čez nekaj tednov. Kdo jo bo zamenjal na mestu korektorja? Začela bo Scharon Costantini. Razlika in težava bo predvsem v tem, da je Tanja lani v treh rotacijah pomagala sprejemati servis Veri Balzano in Eleni Prestifilippo. Če pa igra Scharon, bo v sprejemu pod pritiskom v vseh šestih ro- Trener Edi Bosich zelo zaupa svojim igralkam fotodamj@n tacijah tudi druga krilna igralka. Med njimi najboljše sprejema Grgičeva, ki pa je na prvi tekmi ne bo ... V soboto vas v Repnu (ob 18. uri) čaka goriška Minerva. To je mlada ekipa, a ni slaba. Glede na to, da nismo kompletni, jih ne smemo podcenjevati. Moramo pa zmagati in igrati kot da bi bila to pomembna tekma za obstanek. Kaj veste o nasprotnicah? Obeta se izenačeno prvenstvo. San Giovanni al Natisone, Pordenone in Rizzi Volley naj bi bili najboljši, ne pa tako močni kot lani tržaški Libertas. V kompletni postavi, bi se lahko enakovredno borili z vsemi. V Zaletu so izkušene igralke, so tudi mlajše, očitno pa je nekaj tudi vrzeli. Ali imate vpogled v zaledje gibanja. Je v njem kaj perspektivnih mladink za bodoče potrebe prve ekipe? V ekipi under 18 je nekaj visokih in fizično sposobnih igralk, morajo pa še veliko delati in pokazati željo po napredku. A. Koren Zalet Jessica Stoka 1987 172 sprejemalka Tanja Babudri 1989 180 korektor Anja Grgič 1989 178 blokerka Vera Balzano 1991 166 sprejemalka Fulvia Gridelli 1995 185 blokerka Petra Grgič 1996 168 sprejemalka Scharon Costantini 1996 180 korektor Giulia Spanio 1983 184 blokerka Eugenia Mania 1986 168 podajalka Elena Prestifilippo 1983 165 libero Jasna Vitez 1998 170 podajalka Maja Kojanec 1997 180 blokerka Michela Zonch 1996 176 sprejemalka Trener: Edi Bosich. Pomočnik: Staška Cvelbar. Spremljevalec: Igor Bizjak projekt zalet Osem delovnih skupin, skupno 12 prvenstev Članska ekipa Zaleta je samo konica bolj širokega gibanja vseh slovenskih društev, ki se na Tržaškem ukvarjajo z žensko odbojko. Pod okrilje projekta Zalet spada še sedem drugih delovnih skupin. To so članska ekipa Zalet Kontovel, ki nastopa v ligi D (o njej smo poročali včeraj) ter tri ekipe 1. divizije in tri ekipe 2. divizije. Ekipa 1. divizije pod okriljem Sloge, ki jo trenira Martin Maver (pomočnik Erik Cal-zi), sestavljajo pa jo igralke od letnika 1996 do 1999, bo nastopala hkrati tudi v prvenstvu mladink. Ekipo Zalet Sokol trenira letos Andrej Pertot (pomočnica Ivana Gantar), v njej pa so igralke različnih starosti, glavnine ne sodi več v mladinsko kategorjio. Ekipo v 1. diviziji ima tudi Breg (trener Franko Dras-sich, pomočnik Daniela Ciocchi), v njej so seniorke. V 2. diviziji igrajo tudi Kontovel (trener Nicholas Pri-vileggi, ekipo sestavljajo mladinke), Breg (trener Drassich, pretežno so v ekipi kadetinje) in Sokol z ekipo igralk letnika 2000 in mlajše, vodi pa jo Lajris Žerjal. Skupno bo projekt Zalet imel na mladinski ravni štiri ekipe, dve v prvenstvu mladink, dve v prvenstvu kadetinj do 16 let. Vsako društvo ima nato še svoje ekipe v mlajših mladinskih kategorijah, med temi tudi Bor, ki letos ne bo sodeloval v nobenem članskem prvenstvu. primorski_sport facebook 4 nogomet Pokal: naprej Juventina in Primorec Juventina-Valnatisone 5:2 (5:0) Strelca: 16., 28., 32., 34. Marchioro; 21. Giolo iz 11-m. Juventina: Esposito, Morsut, Man-freda, Racca, Zanutto (od 46. Iansig), Zorzut, Marchioro (od 71. Donda), An-tonutti, Giolo, Palermo (od 46. Drago-savljevič), Dornik. Trener: Sepulcri. Juventina se je uvrstila v četrtfina-le pokalnega tekmovanja. Publika na tribuni je videla kar sedem zadetkov. Že po prvem polčasu je bila tekma odločena, saj je domača enajsterica vodila že s petimi goli razlike. Junak srečanja je bil Marc-hioro, ki je zabil kar štiri zadetke. V drugem delu so gostitelji zmanjšali ritem igre in gostje so lahko ublažili poraz. Breg - Primorec 0:1 (0:0, 0:0) Strelec: Castellan v 1. min. drugega polčasa Breg: Ciccolo, Sutura, Salice (od 65. Messi), Zoch, Latin (od 50. Coppola), Omari, Daris (od 60. Cigliani), Belladonna (od 65. Nigris), Martini, Cram-stetter (od 105. Kofol), Arslani. Primorec: Sorrentino, Giorgi, Tuberoso, Skolnik (od 80. Carli), Deraldo, Mascarinchion, Lodi (46. Capai), Tum-breroso(od 70. Gileno), Castellan, Lag-hezza (9d 60. De Bernardi), Ruzzier. O zmagovalcu so odločali podaljški, že v 1. minuti drugega pa je edini zadetek za goste dosegel Castellan z močnim strelom z desne strani, ki ga je vratar Brega poslal v vratnico, žoga pa se je odbila v mrežo. Tekma je bila sicer zelo dopadljiva, oboji so imeli kar nekaj priložnosti za zadetek, breg pa je kar trikrat zadel vra-tnico! Popravek V članku o orientacijskem teku v organizaciji SPDT smo pomotoma izpustili Osnovno šolo Trubarja-Kajuha iz Bazovice, ki je v skupni razvrstitvi osnovnih šol osvojila prvo mesto s 54 točkami. Za napako se opravičujemo. □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Začetek 2. izmene v soboto, 1. novembra 2014, od 15. do 17. ure. Informacije na info@skdevin.it ali na tel. 3358416657 - 3358180449. PLANINSKI SVET Predavanje o zgodovini slovenskega alpinizma Nocoj, v četrtek, 16. oktobra, se obeta zanimiv planinski večer tako za ljubitelje slovenskih gora kot za alpiniste. Predstavitev obsežne monografije Zgodovina slovenskega alpinizma izpod peresa znanih slovenskih alpinistov Petra Mikše in Urbana Goloba, predstavlja velik dogodek, saj je slovenski alpinizem ena izmed športnih dejavnosti, ki je v svetovnem vrhu že skoraj 40 let. O delu bosta spregovorila eden izmed avtorjev planinec, alpinistični inštruktor, sicer pa doktor zgodovinskih znanosti s področja alpinizma, Peter Mikša in priznani tržaški alpinist Erik Švab. Pregled razvoja alpinizma v slovenskih gorah, vse od prvih dokumentiranih pristopov v 18. stoletju do drznih vzponov sedanjih generacij po vsem svetu, bo predstavljal izhodišče za širša razmišljanja o razlogih za alpinistično uspešnost tako majhnega naroda. Dogodek, ki ga organizira Slovensko planinsko društvo Trst, bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Začetek ob 20.30. Vabljeni. Izlet v Moščeniško Drago V upanju, da bo konec tedna vreme naklonjeno, načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst za prihodnjo nedeljo, 19. oktobra 2014, izlet na območje Učke z vzponom na 881 m visoki vrh Pe-run, imenovan tudi Istrski Olimp. Pohodniki se bodo zbrali ob 7.00 uri v Bazovici pri Kalu in se z osebnimi avtomobili, na razpolago je tudi društveni kombi, peljali do Moščeniške Drage. Od tod bodo nadaljevali pot po Po-toški vali do vasi Sv. Petar, do izhodišča za nedeljski pohod. V vasi Potoki, po kateri je dolina dobila ime, se bodo zavili na mitsko-zgodovinsko pot. Slednja je opremljena s trinajstimi opisnimi tablami, ki pojasnjujejo kdo in od kod smo Slovani. Nadalje govorijo o slovanski mitologiji in o najvišjem bogu v slovanski mitologiji, bogu Perunu; bogu strele in groma, bogu priseg, bogu pomladi in plodnosti, bogu dežja in kmetijstva. Njegovi simboli so bili hrast, potonika in sekira. Slikovita pot, ki se vije med skromnimi zaselki in po čudovitih predelih neokrnjene narave, bo pripeljala po-hodnike na vrh Istrskega Olimpa. Pohod ni zahteven, predvidenih je od 5 do 6 ur hoje. Za informacije in prijavo lahko pokličete telefonsko številko: 040 413025 (Marinka). Drugi pohod po Mihajlovi poti V nedeljo, 26. oktobra bo med Šempasom in Čepovanom potekal 2. pohod po Mihajlovi poti, v spomin na med drugo svetovno vojno umrlega heroja, nekdanjega vojaka Rdeče armade, Mihajla Huseinzadeja - Mihajla, ki je iz nemških vrst prebegnil k partizanom in je padel pri Šempasu. Pohod traja približno šest ur, začel pa se bo ob 9. uri s polaganjem venca v Šempasu, na kraju, kjer je pod nemškimi streli pred 70 leti umrl Mihajlo. Avtobus bo iz Nove Gorice odpeljal ob 7.45. Iz Šempasa se bodo pohodniki usmerili proti Kopitniku. Ob 11.30 bo pohodnike v Solovi dragi pričakal voz lojtrnik s konjsko vprego, ki bo udeležence spremljal do Čepovana. Ob 13.30 bo kolona dosegla Lokve, kjer bo krajši počitek. Prihod v Čepovan, kjer je Mi-hajlo pokopan, je predviden ob 15. uri. Kmalu zatem bo pozdravni nagovor udeležencem in krajši kulturni spored. Med 17.30 in 18. uro povratek udeležencev v Novo Gorico. Zaradi organizacije prevoza iz Nove Gorice do Šempasa in s Čepova-na v Novo Gorico je obvezna prijava. Prijave sprejemajo na sedežu PD v Novi Gorici, Bazoviška 4 (tel. 053023030) ali preko e-pošte planinskod.novagori-ca@siol.net) do četrtka 23. t.m. Istega dne bo na sedežu društva, ob 18. uri, sestanek. Prijave sprejemajo tudi na sedežu območnega združenja borcev tel. 053332077 ali po e-pošti zbng@siol.net. V opoldanskem času je predviden tudi avtobusni prevoz udeležencev iz Nove Gorice na Čepovan. Prijave na sedež združenja borcev. Pri pobudi sodelujejo, poleg zgoraj navedenih društev in združenj, tudi MO Nova Gorica, veleposlaništvo Azerbajdžana na Dunaju in številno donatorji. 18 Četrtek, 16. oktobra 2014 VREME, AVTOMOBILI / ebola - O epidemiji prek videokonfrence govorili Cameron, Obama, Merklova, Hollande in Renzi nepal - Nesreča V ZDA se je okužila še ena zdravstvena delavka WASHINGTON - V bolnišnici v Dallasu v ameriški zvezni državi Teksas, kjer so zaradi ebole zdravili pred dnevi umrlega Thomasa Duncana, se je z nevarno boleznijo okužila še ena zdravstvena delavka, so pokazali testi. Kot so sporočile teksaške oblasti, je v torek dobila vročino in so jo takoj namestili v karanteno v bolnišnici. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi in preventivo (CDC) je sporočil, da je 26-letna medicinska sestra iz Dallasa Amber Joy Vinson le dan pred izbruhom simptomov ebole potovala z letalom iz Clevelanda v Dallas. CDC sedaj stopa v stik z vsemi 132 potniki s ponedeljkovega leta družbe Frontier Airlines. Medicinska sestra, ki je v Prezbiterijanski bolnišnici v Dallasu skrbela za pokojnega pacienta iz Liberije Thomasa Erica Duncana, je simptome bolezni začela kazati v torek zvečer, ko se je že vrnila v Dallasu. Po prav tako 26-le-tni Nini Pham je to že drugi primer okužbe zdravstvenega osebja, ki je skrbelo za Duncana. Ta se je z ebolo okužil v Libe- Prezbiterijanska bolnišnica v Dallasu v ameriški zvezni državi Teksas, v kateri se je pojavila nova okužba z ebolo ansa riji. Po izbruhu simptomov je obiskal omenjeno bolnišnico, iz katere so ga po pregledu poslali domov, nato pa sprejeli na zdravljenje v izolaciji šele 28. septembra. Duncan naj bi prišel pred odkritjem okužbe z ebolo v stik z okoli 100 ljudmi v ZDA, oblasti pa so kot posebno ogrožene prepoznale 48 posameznikov. Zaradi vse večje zdravstvene krize v zvezi z ebolo so včeraj preko video konference krizni pogovor izvedli voditelji Velike Britanije, ZDA, Francije, Nemčije in Italije, so sporočili iz urada britanskega premierja Davida Ca-merona. Razmere so posebno dramatične v osrednji Afriki, kjer je epidemija izbruhnila. Vodja misije Združenih narodov proti eboli Anthony Banbury je v torek Varnostnemu svetu ZN iz Akre v Gani sporočil, da svet trenutno izgublja dirko s smrtonosno boleznijo in čas je pri tem sovražnik, saj ukrepi proti širitvi ebole za zdaj ne dohajajo bolezni, ki je že začela ogrožati mir in varnost v zahodni Afriki. Banbury je v torek dejal, da je njegova misija postavila sedež in začela delovati v Akri s hitrostjo, ki za ZN ni običajna, trenutno pa izdelujejo celoten načrt strategije boja proti bolezni, ki je doslej zahtevala 4500 smrtnih žrtev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bo do decembra število novih primerov okužb naraslo na do 10.000 na teden. (STA) Sneg presenetil pohodnike, našli 21 trupel KATMANDU - Silovita snežna nevihta je v Nepalu presenetila večjo skupino pohodnikov, reševalci pa so doslej našli 21 trupel. Med reševalno akcijo so rešili 60 ljudi, številni so na poti na varno, še nekaj ljudi pa pogrešajo. 168 pohodnikov je premagovalo pot Annapurna v nepalski Himalaji, ko jih je na prelazu Thorang, ki je s 5416 metri najvišja točka po-hodniške poti, v torek zajela snežna nevihta. Predstavniki nepalske policije so sporočili, da je življenje izgubilo devet Nepalcev, štirje Kanadčani, trije Poljaki, trije Izraelci in Vietnamec ter še en indijski državljan. 60 drugih pohodnikov so uspeli rešiti, prepeljali pa so jih v bližnjo bolnišnico Jomson, 19 od rešenih pa je bilo poškodovanih. Mrtvi alpinisti, katerih trupla so našli med vasema Kangla in Fu, so našli pod debelo plastjo snega. Za zdaj ni jasno, ali jih je zakopal snežni metež ali plaz. Po navedbah nepalskih oblasti pa zaradi slabega vremena še vedno nimajo stika z nekaterimi pohodniki, a večina preostalih iz skupine naj bi že bila na poti na varno. (STA) hongkong - Policisti aretirali 45 ljudi, več ranjenih V noči izbruhnili spopadi med protestniki in policijo HONGKONG - V Hongkongu so ob odstranjevanju ene od barikad v središču mesta, ki so jo postavili protestniki, v noči na sredo izbruhnili spopadi med demonstranti in policijo, v katerih so policisti aretirali 45 ljudi. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za enega hujših izgredov od začetka prodemo-kratičnih protestov v Hongkongu pred več kot dvema tednoma. Spopadi so izbruhnili, ko je policija odstranjevala barikado, ki so jo na eni od glavnih cest blizu sedeža hongkonških oblasti na novo postavili protestniki. Demonstranti so se uprli in se niso hoteli umakniti z barikade, zato so policisti proti njim uporabili gumijevke in obrambne razpršilce. Več protestnikov so zbili na tla in jih vklenili v lisice. Po navedbah policije so v spopadih aretirali 45 ljudi, na obeh straneh pa je bilo več ranjenih. Med njimi naj bi bili štirje policisti in neznano število protestnikov. Po izgredih je v javnost prišel video posnetek, na katerem policisti grobo obračunajo z enim od protestnikov. Na njem šest policistov vklenjenega demonstranta odpelje v kot parka, kjer potekajo demonstracije, ga tam zbije na tla, nato pa ga policist boksa v obraz, trije pa več minut brcajo. Policija je ob posnetku izrazila zaskrbljenost in napovedala pravično preiskavo dogodka, dva policista, vpletena v incident, pa so že premestili s položajev. Policisti so barikade, ki so jih na prizorišču protestov postavili jezni Hong-konžani, ki že več kot dva tedna z zahtevami po več demokracije zasedajo dele mesta, odstranjevali že dobra dva dneva, a drugih hujših incidentov ni bilo. Oblasti naj bi s posredovanjem proti protes-tniškim taborom želele v prvi vrsti delno sprostiti promet. Najhujši protesti v Hongkongu po vrnitvi tega mesta Kitajski izpod britanske krone leta 1997 so izbruhnili, ker so se oblasti v Pekingu avgusta odločile, da ne bodo izpolnile obljube, da bodo v Hong-kongu lahko leta 2017 svojega voditelja volili na neposrednih volitvah. Prepustil bi jim zgolj izbiro med dvema ali tremi kandidati, ki bi jih ponudil Peking. (STA) Spopadi so izbruhnili, ko je policija odstranjevala barikado ansa srbija - Ob 70-letnici osvoboditve V Beogradu pripravljeni na vojaško parado in Putina BEOGRAD - V srbski prestolnici bo danes popoldne v čast 70. obletnici osvoboditve mesta potekala velika vojaška parada "Korak zmagovalcev", prva po skoraj treh desetletjih. V njej bo sodelovalo več tisoč pripadnikov vseh rodov srbske vojske, med napovedanimi gosti pa izstopa ruski predsednik Vladimir Putin. Kot datum osvoboditve Beograda v drugi svetovni vojni zgodovinske knjige sicer navajajo 20. oktober 1944, a je bil obisk ruskega predsednika očitno zadosten razlog, da so na to malce pozabili in parado pripravili štiri dni pred dejansko obletnico. Kot so sporočili organizatorji, Putinova navzočnost na paradi simbolizira zavezniško enotnost v drugi svetovni vojni, saj so pri osvobajanju Beograda sodelovale tudi enote sovjetske Rdeče armade. A tako srbski kot tuji mediji že nekaj dni ugibajo, kdo bo njegove četrtkove besede pozorneje spremljal - gostitelji ali tuji politiki. Vladimir Putin Srbske oblasti prihod visokega gosta označujejo kot izraz močne ruske podpore Srbiji in prispevek h krepitvi dvostranskih odnosov, političnih in - ali predvsem - gospodarskih. Na Zahodu so po drugi strani precej manj zadovoljni s tem, da bodo srbski vojaki korakali pred Pu-tinom. Do doslej tretjega Putinovega obiska v Srbiji namreč prihaja v času, ko se Kremelj zaradi krize v Ukrajini sooča z vse večjo izolacijo na Zahodu. (STA) asem - Danes in jutri ob udeležbi voditeljev okoli 50 držav Na azijsko-evropskem vrhu v Milanu predvsem o gospodarstvu in varnosti MILAN - V Milanu bo danes in jutri 10. azijsko-evropski vrh Asem, ki se ga bodo udeležili voditelji okoli 50 azijskih in evropskih držav. Srečanje z naslovom Odgovorno partnerstvo za trajnostno rast in varnost bo potekalo v senci krize v Ukrajini. Ob robu je predvideno srečanje predsednikov Ukrajine in Rusije. Dvodnevni vrh bo gostil italijanski premier Matteo Renzi, na njem pa se bosta kot nova partnerja Asemu pridružila Hrvaška in Kazahstan, Slovenijo pa bo zastopal premier Miro Cerar. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je pred vrhom povedal, da je Asem glavni forum za dialog in sodelovanje med Evropo in Azijo. "Tema tokratnega srečanja odseva vse večji obseg naših odnosov onkraj trgovine in razvoja. Še posebej se veselim potrditve naše skupne odgovornosti za spodbujanje miru in varnosti v Aziji in Evropi," je poudaril. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dejal, da bo 10. vrh Asema priložnost za nadaljnjo krepitev vezi med Azijo in Evropo. "Kot najpomembnejši deležniki svetovnega reda delimo odgovornost za oblikovanje uspešnejšega, bolj trajnostnega in pravičnejšega sveta," je poudaril. "Veliko lahko dosežemo, če bomo okrepili naše gospodarsko in trgovinsko sodelovanje kot tudi če bomo spodbujali naše partnerstvo na področjih okolja, socialnih vprašanj, kulture in izobraževanja," je še dejal odhajajoči predsednik Evropske komisije. Poleg gospodarskih in varnostnih vprašanj bodo na dnevnem redu tudi pod- nebne spremembe, človekove pravice in energetska varnost, za zaprtimi vrati pa bodo voditelji razpravljali tudi o bolj občutljivih vprašanjih, na primer o napredovanju Islamske države v Siriji in Iraku ter na splošno o boju proti terorizmu. Po navedbah virov v Bruslju se bodo dotaknili tudi napetosti v Ukrajini in na Korejskem polotoku. Voditelji bodo ob zaključku vrha sprejeli izjavo predsedujočega, ki bo zajela številne točke sodelovanja med Evropo in Azijo, med njimi globalna in regionalna varnostna vprašanja, okoljevarstvena vprašanja in preseganje posledic gospodarske in finančne krize. Vrh bo priložnost tudi za številna dvostranska srečanja. Največ pozornosti bo namenjene napovedanemu pe- tkovemu srečanju ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki naj bi govorila o krizi v Ukrajini, pa tudi o plinskem sporu. Na pogovorih bodo sodelovali tudi italijanski premier Renzi, britanski premier David Cameron in nemška kanclerka Angela Merkel. Asem, v katerem sodeluje 27 članic EU, Švica, Norveška, deset članic Aseana ter Avstralija, Bangladeš, Kitajska, Indija, Japonska, Južna Koreja, Mongolija, Nova Zelandija, Pakistan in Rusija, predstavlja 57 odstotkov svetovnega BDP, 62 odstotkov svetovnega prebivalstva in 62 odstotkov svetovne trgovine. Prvi vrh Asem je potekal leta 1996 v Bangkoku, zadnji pa pred dvema letoma v Laosu. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. oktobra 2014 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran; sledi Čezmejna Tv: dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggr 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.35 Talk show: Porta a porta RAI2 RAI3 I « r lone in convento 17.40 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 17.45 Rubrika 17.55 Serija: Il commissario Rex 19.35 Novice 19.40 Nad.: Potere e passione 20.25 Nad.: Topazio 22.10 Nad.: Un medico in fa-miglia 23.10 Serija: L'ispettore Coliandro _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: Controspionaggio (spio., '54) 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore LAEFFE 13.45 19.45 Novice 14.00 17.55 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 15.00 Serija: L'arc-heologo vagabondo 16.00 Grand Designs 17.00 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 18.50 Serija: Bourdain - Cucine segrete 19.55 Dalla A a LaEffe 21.10 Dok.: Big History 22.00 Dok.: Regni perduti 23.10 Rete padrona 23.20 Dok.: Rivolu-zione digitale CIELO 12.00 Hell's Kitchen 13.0014.30, 15.30 MasterChef 13.30 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 18.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 7.00 Nad.: Heartland 7.40 Nad.: Le sorelle McLeod 9.05 Nad.: Pasión Prohibida 9.50 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 23.45 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Magnifica presenza (dram., It., '12, r. F. Ozpetek) 23.05 Serija: Extant _RAI4_ 11.25 16.10 La vita segreta di una teenager americana 12.10 16.55 Joan of Arcadia 13.05 Heroes 13.55 20.15 Beauty and the Beast 14.40 19.30 Streghe 15.25 One Tree Hill 17.45 Novice 17.50 Robin Hood 18.40 La spada della verita 21.15 Dok.: Life - Uomo e natura _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.00 Show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Show: Zelig 23.30 Talk show: Matrix _ITALIA1_ 7.05 Nan.: La vita secondo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Serija: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: Safe (triler, '12) 23.10 Film: Dredd - La legge sono io (zf, '95) _IRS_ 11.40 Film: Don Chisciotte e Sancio Panza (kom.) 13.40 19.15 Serija: Hazzard 15.45 Film: Il vendicatore di Kansas City (vestern) 17.20 Note di cinema 17.30 Film: Zorro il dominatore (pust.) 21.00 Film: Don't Say a Word (triler, '01, i. M. Douglas, B. Murphy) 23.10 Adesso cinema! 21.10 Film: L'immortale (akc.) 23.00 Breaking Bad 23.50 Steins Gate _RAI5_ 13.20 I visionari 13.55 Acqua - Un piane-ta che ha sete 14.45 Planet Ocean 15.45 La fame in un mondo di abbondanza 16.45 Art of... America 17.45 Novice 17.50 23.10 David Letterman Show 18.40 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.45 Andy Warhol's Factory People 20.40 Passepartout 21.25 Coup Fatal 0.05 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 13.05 Film: Fratelli nella notte (akc.) 14.55 Film: Noi credevamo (dram., It., '10) 17.50 Novice 17.55 Film: Missing in America (dram.) 19.40 Film: Tutti a squola (kom., It., '79) 21.15 Film: Will Hunting - Genio ribelle (dram., '97, r. G. Van Sant, i. M. Damon, R. Williams, B. Affleck) 23.25 Proslava ob odprtju mednarodnega filmskega festivala v Rimu RAI PREMIUM 11.50 Nad.: Lasciati amare 13.20 Nad.: Un posto al sole 14.15 21.15 Nad.: Terra Nostra 15.15 Nad.: Betty la Fea 16.00 Serija: Un cic- 23.35 Film: Un giorno di ordinaria follia (dram., '93, i. M. Douglas) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Film: McBride 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio pubblico _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 23.10 Dok.: Inarrestabili 0.10 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Košarka 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 21.00 Ring 21.10 Film: Colpi da maestro (kom., '12) 23.15 Dok.: Le fabbriche del sesso _DMAX_ 12.20 Property Wars 13.15 Container Wars 14.05 20.20, 23.15 Banco dei pugni 15.00 Turtleman 15.50 A mani nude nella palu-de 16.45 Come e fatto il cibo 17.40 Chi offre di piu? 18.35 Affare fatto! 19.30 Affari a tutti i costi 21.10 Affari a quattro ruote 22.00 Fast n' Loud 22.50 Mixologist SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.05 Odprta knjiga 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.45 Poročila, športne vesti, vreme 13.35 Mednarodna obzorja 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.25 0.35 Ugriznimo znanost 17.55 23.10 Osmi dan 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 22.30 Volitve 2014 23.40 Panoptikum SLOVENIJA2 6.00 9.00, 0.15 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 11.20 Dobro jutro 14.20 19.00, 0.15 Točka 15.05 Posebna ponudba 15.35 Evropski magazin 16.10 Mostovi - Hidak 16.40 Točka preloma 17.20 Ljudje in zemlja 18.10 Dok. serija: Kronštadt - krvavo srce ruske revolucije 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Umetni raj 20.10 Dok. film: Charlie Chaplin, legenda 20. stoletja 21.40 Film: Puško na rame 22.15 Film: Veliki diktator _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 22.15 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Istra skozi čas 15.50 Ciak Junior 16.20 Potopisi 16.50 Alpe Adria 17.20 Fol-kest 201418.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Veter (triler) 23.20 Sledi TV PRIMORKA 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 11.30, 14.30 Videostra-ni 17.30 ŠKL 18.00 Alfi in muzikanti Evrope 19.35 In memoriam - Dušan Terčelj 20.00 Lokalne volitve 2014 21.00 Folklorna skupina France Marolt 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Video-strani _POP TV_ 6.00 Risane in otroške serije 7.2013.55 Serija: Lepo je biti sosed 8.15 9.25, 10.35, 11.50 Tv prodaja 8.30 14.50 Serija: Queen Lati-fah show 9.40 15.45 Nad.: Barva strasti 10.50 16.45 Nad.: Sila 12.05 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 23.05 Serija: Mentalist 17.00 18.55, 22.35 Novice in vreme 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.20 Odd.: Epilog 0.00 Serija: Na robu znanosti PpPj Četrtek, 16. oktobra Lm Rai movie, ob 21.15 Will hunting. Genio ribelle ZDA 1997 Režija: Gus Van Sant Igrajo: Matt Damon, Robin Williams in Ben Affleck Will Hunting je zaposlen pri uglednem Massachusetts Institute of Technology. Kljub izredni inteligenci, se posveča čiščenju univerzitetnih prostorov in pospravljanju učilnic. Vse do trenutka, ko čisto naključno profesor Lambeau odkrije njegovo neverjetno nadarjenost za reševanje še tako zapletenih matematičnih nalog. Presenečeni docent nemudoma pošlje Willa Huntinga k prijatelju psihologu. VREDNO OGLEDA KANAL A 6.5013.00 Risanke 8.25 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.20 13.45 Serija: Revolucija 10.10 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.40 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Družinski kamp razvajencev 12.3013.30 Tv prodaja 14.35 Film: Vse moje bivše 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Divjaki na motorjih 21.35 Film: Dvanajst opic PLANET TV 11.00 13.30 Tv prodaja 11.15 22.55 Nan.: Prijatelji 11.40 Modni oblikovalci Heidi Klum 12.30 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.35 21.00 Kmetija - Nov začetek 16.50 Film: Cena za ljubezen 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Serija: Castle 22.00 Nan.: Ljubice 23.30 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Saša Martelanc: Utrinki iz bližnjih daljav - 1. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.50 Filmofil; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Monografija Vipavska dolina; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Not-tetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 16. oktobra 2014_VREME, AVTOMOBILI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje. Z zahodnimi vetrovi priteka k nam malo manj topel in dokaj vlažen zrak. Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno; na vzhodu obstaja možnost posameznih ploh in neviht. Na območju Trbiža bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Ponoči bo ponekod po nižinah možna megla. Danes bo v severni Sloveniji deloma jasno, drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bodo občasno še možne krajevne padavine, deloma plohe. Pihal bo zahodni do jugozahodni veter. Zjutraj bo oblačno s posameznimi padavinami, ki bodo na zahodu in v Alpah zmerne, na vzhodu pa obilnejše. Popoldne se bo začelo jasniti, najprej v Karniji in na zahodu, potem še drugod. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo. Proti večeru se bo jasnilo. ¡2 Sonce vzide ob 7.22 in zatone g ob 18.19 Dolžina dneva 10.57 Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 14.36 1987 - Predvsem zjutraj § je bilo za sredino oktobra nenavadno toplo. Ob 7. uri zjutraj so na meteorološki postaji Portorož Beli Križ izmerili 18,4 °C, v Novem mestu je bilo 18,2 °C, na Vrhniki 18,0 °C, v Stari Fužini 16,5 °C in v Ratečah 14,4 °C. Danes: ob 5.26 najvišje 14 cm, ob 11.54 najnižje 3 cm, ob 16.00 najvišje 5 cm, ob 23.08 najnižje -23 cm. S Jutri: ob 6.10 najvišje 21 cm, ob 12.42 najnižje -7 cm, ob 17.56 najvišje 10 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20,9 stopinje C. 500 m...........17 1000 m...........14 1500 m...........11 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže do 3,5 in v gorah 4. 2000 m . 2500 m . 2864 m . Leto 2014 - začel se je beg iz Ferrarija Prav pred kratkim je Fiatov šef Marchionne zapodil dolgoletnega predsednika prestižne avtomobilske tovarne Ferrari Montezemola in samega sebe imenoval na to mesto. Pretveza je bila slaba uvrstitev rdečih dirkalnikov na dirkah F1 v zadnjih letih. Če je res, da bolidi iz Modene že nekaj let ne segajo po lovorikah, je prav tako res, da gredo cestni ferrariji, zlasti v ZDA, še kako dobro v denar, kar bi za dobrega podjetnika moralo biti zadovoljivo. Nogo je dobil tudi Alonso, ki ga sicer imajo za enega najboljših pilotov F1, a proti močnejšim mercedesom ni mogel narediti čudeža. Skupaj s tema dvema je odšel tudi inženir Roberto Fe-deli, ki je bil odgovoren za vse ferrarije v zadnjih sedmih letih. Fedeli je sprejel službo pri BMW, kjer naj bi bil odgovoren predvsem za športno serijo M. 500X kmalu na cesti Ena od novosti pariškega avtosalona, ki so jih proizvajalci uspešno skrivali do zadnjega, je Fiat 500X. X seveda pomeni, da gre za križanca. Je v tesnem sorodstvu z Jeepom renegadom, zato bo pa na voljo tako z dvo- kot s štirikolesnim pogonom. Poleg tega si ga bo moč omisliti z novim, devet-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Pod motornim pokrovom bo dovolj izbire, saj bo na voljo s po tremi bencinci in tremi dizli. mazda - Nova generacija japonske trojke Japonski oblikovalci uspešno opravili svojo nalogo in ustvarli lepo »majhno limuzino« Na naše ceste je pripeljala nova Mazda 3. Gre za že tretjo generacijo tega, pri nas sicer ne tako priljubljenega modela, ki je nastal v skladu s filozofijo Kodo - duša gibanja, katere namen je, da v linijah avtomobila izrazi dinamično napetost, primerljivo z živimi bitji tik preden sprožijo svojo koncentrirano energijo. Ali je res tako, ne vem, dejstvo pa je, da je oblikovalcem uspela ena najlepših »majhnih« limuzin. Posebna rdeča barva »soul red« še dodatno poudari ključne ka-roserijske prelome, ki skupaj z agresivno oblikovanim prednjim delom in veliko petkotno masko ustvarjajo energičen vtis. Tudi v potniški kabini nova trojka kaže prijeten napredek. Pred voznikom je atraktivna instrumentna plošča, ki ima izpostavljen merilnik vrtljajev ter digitalni izpis hitrosti. Materiali delujejo prijetno in so dobro sestavljeni, dizajn pa je urejen, logičen in ob prevladujočih črnih plastikah popestren s kromiranimi elementi ter sijajno črnimi dekoracijami. Mazdo 3 ponujajo kot limuzino ali kombilimuzino, kjučna uporabna razlika med kombilimuzino in limuzino je v prtljažniku. Odprtina v limuzinski prtljažnik je sicer manjša, a prostornina je večja za 55 litrov. Prostornina v osnovi meri 419 litrov, po podiranju naslonov zadnje klopi pa do 1754 litrov. V trojko ni bil vgrajen majhen navit dizelski motor, temveč 2,2-li-trski agregat, ki pridela 110 kW (150 KM) in 380 Nm največjega navora pri 1800 vrtljajih. Motor zelo lepo teče, je tih in več kot dovolj zmogljiv. Pospešek do 100 km/h namreč mine v 8,0 sekunde, najvišja hitrost pa znaša 213 km/h. Povezan je s 6-sto-penjskim ročnim menjalnikom. S tem motorjem velja Mazda 3 skoraj 27 tisoč evrov. Linije avtomobila izražajo dinamično napetost, primerljivo z živimi bitji tik preden sprožijo svojo koncentrirano energijo consumer reports Pomanjkljivosti pri bavarskem hibridnem BMW i3 Ameriška revija Consumer Reports je odkrila, da ima BMW i3 z range ex-tenderjem v določenih pogojih hude težave, kar naj bi bila potencialna nevarnost, ko je baterija povsem prazna in avto uporablja le bencinski motor za pogon. Eden od testnih voznikov je skušal prehiteti tovornjak v hrib, ko je avto nenadoma začel izgubljati moč. Pri reviji so poudarili, da je ostati brez moči, ko prehitevaš tovornjak, nasproti pa prihaja promet, zadnje, kar si voznik želi. Nadaljnji testi so pokazali, da vožnja na dolge razdalje z malo ali skoraj nič spremembe hitrosti in zaviranja dramatično vpliva na avtomobilovo zmožnost, da pospešuje. Pod takimi pogoji i3 potrebuje 27 do 40 sekund, da pospeši od 0 do 100 in ne običajnih 7,5 sekunde, ko deluje le na elektriko. Stran pripravil Ivan Fischer zastrašujoči rezultati - Nemški izvdenci testirali nizkocenovne gume Pri nakupu tako letnih, kot zimskih pnevmatik kaže paziti bolj na kakovost kot na privlačno ceno Bliža se datum, do katerega bomo morali na našem jeklenem konjičku imeti zimske gume sli pa vsaj primerne verige v prtljažniku. A pri nakupu ne samo zimskih, marveč tudi poletnih gum, kaže paziti prej na kakovost kot na ceno. Nemška organizacija GTÜ (Gesellschaft für Technische Überwachung mbH) je ta čas objavila rezultate testov šestih, sicer poletnih, nizkoce-novnih pnevmatik, ki so namenjene bolj zmogljivim avtomobilom. Zato so Nemci tokrat testirali pnevmatike v dimenzijah 225/45 R17... Ob tem se je znova pokazalo, da je računica legendarni moto nekaterih nemških kupcev ob nakupu novih pnevmatik popolnoma napačna, ker jih bo lahko na račun privarčevanih 100 ali pa 200 evrov (v primeru na- kupa štirih pnevmatik) kasneje zelo bolela glava, sploh ko bodo ob prvem dežju ugotovili, da ima avto s temi poceni pnevmatikami podobno cestno lego kot moker kos mila. Razlog za to leži v dejstvu, da pri priznanih znamkah vlagajo milijarde evrov v raziskave in nadaljnji razvoj pnevmatik, marsikateri kitajski in vzhodnoevropski proizvajalec pnevmatik pa se ravna po bolj preprostem konceptu, znanem kot copy & paste, ker enostavno sko-pira obliko profila, vendar pa ne pozna točnega deleža raznih sestavin v pnevmatiki ... Na tem testu z gumami, ki sicer pri nas niso v prodaji, so pa v prodaji različne, a z enakimi problemi, so Nemce zanimale predvsem vozne lastnosti nizkocenov-nih pnevmatik na mokri podlagi, kjer je voda na cestiš- ču razkrila številne slabosti šestih testiranih pnevmatik, ki privlačijo kupce z nekoliko nižjo prodajno ceno. Zato so si Nemci priskrbeli dva enako motorizirana golfa GTi in en 4-delni komplet referenčnih pnevmatik znamke Dunlop. Primerjava poceni gumarskih izdelkov z dražjimi pnevmatikami uveljavljenega proizvajalca je prinesla zastrašujoče rezultate, sploh ob primerjavi zaviranja na mokri podlagi pri hitrosti 100 km/h, kjer so Dunlo-pove pnevmatike popolnoma ustavile avtomobil po skoraj petdesetih metrih vožnje. Celo najbolje uvrščena niz-kocenovna pnevmatika (Westlake SV 308) je za to nalogo potrebovala dodatnih 6 m prostora. V trenutku, ko je bolje obuti golf že obmiroval, se je golf s pnevmatikami znamke Westlake še vedno premikal s hitrostjo 33 km/h.