z nos REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE ija Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, 541 /X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna ( Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini cena 8,00 din XIX. letnik november 1980 timova čarovnija • timova čarovr Z mize vzamete vrečico in vsem pokažete, da je prazna. Nekoga izmed gledalcev pro¬ site, naj vanjo da svojo uro. Nato stopite nazaj do mize in s kladivom udarite po vreč¬ ki tako močno, da se jasno sliši tresk. Po¬ kažite drobce ure in jih nato dajte nazaj v vrečo. Lastnika ure seveda pomirite. Nato še enkrat stopite do mize in naredite s čarovniško palico nad vrečo nekaj gibov. Ko vrečo razvežete in izvlečete uro, je ta seveda nepoškodovana. Morda ste že ugotovili, da za ta posku: potrebujete dve popolnoma enaki vrečki V eno že prej položite delce stekla, vija ke, kolesca in druge dele razbite ure, ven dar naj jih ne bo preveč. To vrečko skrijete v predal mize tako, da jo lahko takoj dose žete. Ko stopite k mizi, obe vrečki spretne zamenjate, tako da s kladivom udarite pc vrečki z delci ure. Ko greste drugič dc mize, da bi vzeli čarovniško palico, vrečki zopet zamenjate in vrnete gledalcu nepo škodovano uro. TIM 3 • 80/81 97 TIM 3 November 1980 XIX. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. PRVA STRAN • PR Takole si že spet razbijam glavo kako pri¬ četi tole našo prvo stran. Kljub temu, da smo pošto ukinili, se mi prav pridno ogla¬ šate, in to ne le z vljudnostnimi pismi, tem¬ več tudi s članki, od katerih bo marsikateri zagledal luč sveta v reviji. So pa nekateri šli v svoji vnemi predaleč in mi poslali pre¬ pise in preriše načrtov, ki so bili objav¬ ljeni na primer v lanskem Timu. Načrt naj bo vendarle kolikor toliko izviren ne pa kar očitno prepisan. Sicer pa so takšni drastič¬ ni primeri bolj redki in jih lahko mirno pripišemo začetniški vnemi. Tovariš Ropret je v prejšnji številki oblju¬ bil ploščico tiskanega vezja, za stabilizira¬ ni usmernik, če bo seveda dovolj naročil. Ko to pišem, sta prišli komaj dve naročili, zato ponovno opozarjam, da bomo upošte¬ vali naročila le v primeru, če se jih bo na¬ bralo dovolj do konca novembra. S podobno idejo se nam je oglasil Toni Per¬ me iz Ljubljane. Ponuja izdelavo tiskanih vezij po načrtih iz Tima. Zaenkrat se mu zahvaljujem, vendar bom njegovo ponudbo za vsak slučaj obdržal v evidenci. V današnji številki objavljamo prvi kontin¬ gent odgovorov izpod peresa tov. Lokov¬ ška. Našli jih boste na naslednji strani. Upam, da boste z odgovori zadovoljni, če¬ prav so za nekatere prišli mogoče malo pozno. Naslednji odgovori bodo objavljeni spet v peti številki in tako naprej. Zaen¬ krat še ni odziva na našo novo rubriko proizvodno delo, ki jo piše tov. Amand Pa- potnik. Rubriko smo uvedli predvsem zato, da bi bila v pomoč učiteljem tehničnega pouka pri njegovem delu z učenci. Avtorja pa tudi uredništvo bi veselilo, če se boste oglasili z oceno rubrike in morda tudi s predlogi, kakšne izdelke naj bi v bodoče še obdelali. Upam, da bodo izdelki všeč tudi tistim, ki ste se odločili, da jih izde¬ late sami. Videti je, da ima revija iz leta v leto vse več pristašev, saj se vas vse več odloča za individualno naročilo. Tisti, ki naročate revijo na dom, sprašujete, kako je s plačilom. Zelo preprosto. Najbolj enostav¬ no je, da že ob naročilu poravnate naroč¬ nino na naš tekoči račun, saj naročnina za¬ res ni visoka, če pa to ni mogoče, vam bo¬ mo mi izstavili račun potem, ko boste pre¬ jeli vse številke, ki so izšle doslej. 98 TIM 3 • 80/81 ODGOVORI NA VPRAŠANJA 1. Uroš Pleško iz Podmolnika je že zgradil RC oddajnik iz 8. številke Tima letnik IX. Zdaj pa gradi oddajnik Tim XIX in spre¬ jemnik XX. Zanima ga naslednje: — Kakšne so nove vrednosti uporov R18 in R21 za manjšo napetost, kot je 12 do 13,5 V, da dosežemo moč 1100 mW. To je potrebno določiti s poizkusom, ker se posamezni tipi transistorjev RN 708 in BF J 17 razlikujejo med seboj. Praviloma velja, da se moč veča, ko zmanjšujemo vrednost uporov, obenem pa raste tudi po¬ raba. — Vrednost trimerpotenciometrov v oddaj¬ niku Tim XIX (možnost B) je od 50 do 100 KQ. — Tudi na Tim XIX lahko priključimo me¬ šalnik, in to na enak način, kot je opisano pri gradnji mešalnika. — V naših trgovinah so razna integrirana vezja redek gost, močna ponudba pa je v raznih oglasih (Tim, Radioamater itd.). — Letos imam namen objaviti tudi še en načrt servomehanizma, in to z integrira¬ nim vezjem NE 544. — V servomehanizmu lahko uporabimo eiek- tromotorček, ki ne troši večjega toka od 0,5 A, ker je le-to zmogljivost izhoda inte¬ griranega vezja. — Kvarca za 96, 960 MHz ni naprodaj, so pa za 26, 965 (Graupner, FM-kanal 1). — CB postaja povzroči lom letalskega mo¬ dela, če oddaja na istem kanalu. Možnosti lastnika modela za uveljavljanje odškodnine v tem primeru so minimalne, saj bi si mo¬ ral zagotoviti vse potrebne dokaze (s CB postajo vred). 2. Večji del odgovorov Urošu velja tudi za Mira Zakrajška iz Izole. Največji tok, ki ga zmore integrirano vezje NE 544, je 500 mA, in to je že zgornja meja. Tipični servomehanizmi »potegnejo « približno do 300 mA, ko so skrajno obremenjeni. Sam sem preizkusil to vezje (NE 544) v elektroniki za servomehanizem Futuba S-7 in ta načrt bo kmalu tudi objavljen v Timu. 3. Lucija Premru iz Vipave ima probleme z nakupom materiala. V Ljubljani zares ne morete kupiti (v trgovini) specialnega mo¬ delarskega materiala. Celo v Gorici (stari) take trgovine ni in je potrebno malo dlje — v Gradišče ob Soči (Gradišča d’lsonso). Trimanje pomeni uravnavanje. S »trimerji« poskrbimo, da model leti (vozi) naravnost takrat, ko so krmilne ročice v nevtralnem položaju. Potenciometri za trimanje morajo imeti linearno karakteristiko. 4. Franc Kregar je poslal vprašanja kar na petih straneh! Veliko odgovorov je že našel v letošnji številki, ostali pa sledijo: — Graupnerje v servomehanizem VARIO- PROP 2,4 V nima elektronike in jo morate dograditi. Načrt je bil že v Timu. — Kako dolgo lahko vozite z določeno baterijo, se da izračunati. Za vaš primer, ko je v oddajniku baterija s kapaciteto 500 mAh, moramo vedeti še porabo. Če ste izmerili npr. 150 mA, potem je čas (500 mA4) (150 mA) = 3,3 h. To pomeni, da lahko vozite z oddajnikom dobre tri ure, če je bil predhodno akumulatorček poln in če je seveda dober. Dober pomeni to, da ima res 500 mAh in ne manj. — Načrt polnilca NiCd akumulatorček pride še v letošnji Tim. — S Timovo napravo se da marsikaj storiti pač glede na to, kako dobro jo boste se¬ stavili. Z njimi danes vozijo tako letalske kot ladijske modele. — Sprejemniški in oddajniški kvarc nista enaka, ampak se njuni frekvenci razlikujeta za 455 MHz, in sicer je frekvenca sprejem- niškega kvarca nižja. — Oddajnik Tim XIX je možno razširiti, t.j. dograditi še dodatne stopnje po eno za vsak servomehanizem. — Vsak načrt modela, vezja itd. ščiti avtor¬ ska pravica in ga ne smete reproducirati in prodajati brez dovoljenja avtorja. — Tudi za leto 1981 imamo namen objaviti načrt tekmovanj. — Za boljše razumevanje priporočam, da se bolj temeljito seznanite z osnovnimi poj¬ mi elektrotehnike in elektronike. Na voljo sta dve dobri knjigi (Elektrotehnika v sli¬ kah, Elektronika v slikah), saj nima smisla razlagati osnovnih pojmov v tej rubriki! 5. Podobno velja tudi za Edvarda Sredenška iz Radencev. Lotil se je ojačevalnika s tri- odo. Vrednosti uporov takega ojačevalnika se izračuna iz podatkov elektronke in niso splošne! 6. Dejan Šemrov je zgradil UKV sprejemnik s FET transistorjem. Antena takega spre¬ jemnika je dolga približno 1 m, slušalke pa morajo biti visokoohmske t.j. vsaj 400 Q ali bolje še več. Dobra je celo kristalna. Slušalko vežemo vzporedno kondenzatorju C3 (2,2 V F). TIM 3 • 80/81 99 PRVI KORAKI • PRVI KORAKI • PRVI Amand Papotnik proizvodno delo z električnim orodjem PROJEKTNA NALOGA: STOJALO ZA SERVIETE Projektna naloga je grajena tako, da je možno izdelek izdelati pri učni uri ali v krožku šolskega proizvodnega (produktivne¬ ga) dela. Tokrat bo projektna naloga zajela tudi: 1. Naloge lin učno-vzgojne ter psihomotorič¬ ne smotre 2. Sestavno in delavniško risbo s kosovnico 3. Tehnološki list 4. Artikuiacijo učne ure za izvedbo serij¬ ske proizvodnje. DELOVNA NALOGA Po tehnološkem listu in tehničnem načrtu lahko izdelate stojalo za serviete. Predno pa se boste lotili izdelave (samo¬ stojno, pri krožku šolskega proizvodnega dela, pri tehničnem pouku v 5. oziroma 6. razredu) pa dobro proučite: 1. Naloge in operativne učno-vzgojne ter psihomotorične smotre, 2. delavniško risbo s kosovnico, 3. tehnološki list, 4. izbiro pribora, električnega ročnega orod¬ ja in priključkov, 5. tehniško dokumentacijo. POMEMBNI POUDARKI 1. S tehničnim načrtom vam posredujem ob¬ liko stojala, z vašo iznajdljivostjo pa lah¬ ko izdelek ustvarjalno dopolnite oziroma preoblikujete. Posameznih sestavnih de¬ lov (poz. 1, 2, 3) nisem kotiral, ker to ni nujno, lahko pa jih še sami kotirate. Iz kvadrata z robom 100 mm lahko do¬ bite tri sestavne dele, pri čemer je po¬ trebno izvesti rez po diagonali in drugi rez, ki je oddaljen od diagonale (npr. 20—30) 30 mm. 2. Sestavljanje posameznih delov v stojalo je predvideno z lepljenjem lin ojačanje stranic z nalepljeno pluto na pozicijo 3. Ko boste zalepili pozicijo 1 in 2 na po¬ zicijo 3, je potrebno stojalo ojačati s pluto velikosti pozicije 3 in debeline 3 mm. 3. Za izdelavo stojala iz kvadrata sem se odločil zato, ker lahko iz kvadrata z dva¬ kratnim žaganjem dobimo tri dele in ni¬ mamo odpadnega materiala, razen žaga¬ nja (žagovine). 4. Stojalo lahko še polakirate ali pobarvate in že je izdelek pripravljen za uporabo. 5. Tokrat vam predstavljam tudi mrežo škat¬ le za embalažo. Mrežo izdelate lahko v petem (5) razredu, ko obravnavate papir. Za embalažo lahko uporabite kar šelesha- mer papir. NALOGE IN OPERATIVNI UČNO-VZGOJNI TER PSIHOMOTORIČNI SMOTRI PROIZVODNJE NA TEKOČEM TRAKU Naloge (cilji): — motiviranje učencev za pripravo serij¬ ske proizvodnje, — oblikovanje predlogov in utemeljevanje predlogov z odločitvijo glede načina iz¬ vedbe serijske proizvodnje, — priprava sistema delovnih mest, — priprava šablon za delo, — izvesti serijsko proizvodnjo po spreje¬ tem in utemeljenem tehnološkem listu. Operativni učno-vzgojni smotri: — učenci spoznajo tehnološki list, razume¬ jo njegov pomen in ga znajo pravilno uporabljati, — učenci spoznajo delovne operacije, ki so potrebne za izvedbo izdelave stojala, — učenci uvidijo pomen delitve dela pri serijski proizvodnji, — spoznajo pomen tehniško-tehnološke do¬ kumentacije, organizacije delovnih mest in notranjega transporta, 100 TIM 3 • 80/81 1 3 2 IConstr Risal Pregledal Pr na JUS Datum Ime Merilo Stojalo za serviete St risbe TIM 3 » 80/81 101 — učenci izpolnjujejo varnostne predpise, — opraviti znajo zahtevano delovno opera¬ cijo in uvidijo pomen elektničnega roč¬ nega orodja, — ob delu spoznavajo poklice v lesnopre¬ delovalni panogi in se poklicno usmer¬ jajo," — znajo primerjati uspešnost svojega dela z delom delavcev v proizvodnji, — ovrednotijo porabo gradiv, energije, ob¬ rabo strojev, svoje ter učiteljevo -oziro¬ ma mentorjevo prizadevnost pri serijski proizvodnji. Operativni psihomotorični smotri — učenci si pridobivajo -spretnosti pri delu z orodji in stroji ter delovne navade, — ob delu si razvijajo ročne spretnosti in gibe rok, prstov (in koordinirane gibe rok in oči, — navajajo se na pravilno in varno -upora¬ bo električnega ročnega orodja. IZBIRA -PRIBO-RA, ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA IN PRIKLJUČKOV 1. Pribor Pribor za -merjenje i-n označevanje na materialu (ravnilo, kovinski kotnik, svinč¬ nik HB) ter osnovni in dopolnilni pribor za delo na delovni mizi DM 200 (prečno kovinsko vodilo, vzdolžno leseno vodilo z dvema sponama, čepi, zaščitna konzo¬ la za povratno žago). 2. Električno ročno -orodje. Vrtalni-k KLIP- KLAP s pri-klj-učki. 3. Izbira -materiala. Vezana plošča 6—8 mm. 102 TIM 3 « 80/81 NAVODILA ZA DELO 1. Preučite pomembne poudarke, ki pome¬ nijo orientacijo v izvedbo proizvodnje na tekočem traku. 2. S krožno žago razrežite desko na kvadra¬ te z osnovnim robom 100 do 120 mm. 3. S povratno žago razrežite kvadrat na tri dele (glej fotografijo in risbo). 4. Sestavne dele površinsko obdelajte s smirkovim papirjem ali z vibracijskim brusilnikom. če boste uporabljali vibracijski brusilnik, je potrebno sestavne dele vpenjati v pri¬ mež na DM 200. 5. Sestavne dele zalepite z neostikom. 6. Stojalo oblepite na spodnji strani (pod¬ stavek) s pluto debeline 3 mm. 7. Stojala polakirajte, izdelajte embalažo in izdelke pakirajte v to embalažo. ARTIKLI LACIJA UČNE URE Datum: Ura: Razred: Učitelj: Učna tema: Serijska proizvodnja. Učna enota: Izvedba proizvodnje na tekočem traku. Učne metode: razgovora, razlage, demon¬ stracije, praktičnih del. Učna sredstva: priključki KLIP-KLAP siste¬ ma na delovni mizi DM 200, krožna žaga, povratna žaga, čopiči, tehnološki list. Učne oblike: skupinska. Delovne tehnike: razrezovanje, zarisovanje, brušenje, lepljenje, lakiranje. Uporabljena gradiva: vezana plošča debeli¬ ne 6 mm, steklen papir, lepilo, nitrolak. Operativni učno-vzgojni smotri: Glej tekst. Operativni psihomotorični smotri: Glej tekst. Viri: Potek učne ure: (blok ura) I. Ponovitev: 1. Ponovitev o organiziranju tekočega traku. 2. Ponoviti o pomenu upoštevanja HTV pred¬ pisov pri delu in uporabi zaščitnih sred¬ stev. II. Pridobivanje: 1. Delovni čas. Postavitev tehničnega problema: Koliko delavcev mora opravljati določe¬ no operacijo, da bo čakanje minimalno? Ugotovitev: Izmeriti je potrebno čas tra¬ janja posamezne operacije. Učenci iz¬ vedejo normiranje tako, da za vsako de¬ lovno operacijo izvedejo normiranje. OPOMBA: delovna mesta so planirana za 6 učencev, pri čemer je možna delitev dela (npr. učenec 1. delovnega mesta lahko preide po določenem času na 5. oziroma 6. delovno mesto). V tehnolo- škem procesu izdelave stojala za serviete so dovolj že 3 učenci! TIM 3 • 80/81 103 1. faza: razrezovanje vezane plošče na kvadrate 3. faza: razrez sestavnih delov s povratno žago 2. faza: zarisovanje pozicij na kvadratu 4. faza: brušenje in lepljenje sestavnih de¬ lov 5. faza: lakiranje 7. faza: možne so še drugačne izvedbe. Prikaz izdelkov 6. faza: oblepljanje podstavkov s pluto in ob¬ rezovanje plute 8. faza: pakiranje izdelkov v škatle Prvo operacijo naj učitelj sam normira in operacijo tudi demonstrira. 2. Razdelitev učencev na posamezna de¬ lovna mesta. 3. Izvedba proizvodnje na tekočem traku. 3.1 Pri delu s krožno žago je potrebno do¬ ločiti najspretnejše učence. 3.2 Priprava delovnih mest: preverjanje upo¬ rabe zaščitnih sredstev in tehnološke dokumentacije. 3.3 Med delom je potrebno sprotno prever¬ janje izpolnjevanja navodil, a posebno pri krožni žagi. 3.4 Med samim potekom dela lahko prever¬ jamo skladnost planiranega in realizira- ranega časa za posamezno delovno operacijo. 3.5 Glede na razpoložljiva sredstva za delo in opremo lahko formiramo enega ozi¬ roma več tekočih trakov. III. Zaključek dela: 1. Vsaj 15 minut pred koncem druge ure je potrebno delo zaključiti, stroje očistiti, pospraviti gradiva, polizdelke in izdelke. parniček Pred vami je model preprostega majhnega parnika, ki ga boste lahko, kadar ne bo lepega vremena, preizkušali tudi v kadi. Za izdelavo ne potrebujete nobenih uvože¬ nih materialov, zadostovalo bo navadno kur¬ je jajce, smrekova deščica, štirje žeblji, konček sveče in malo elektrikarskega lepil¬ nega traku ali obliža. Izdelava poteka takole. 1. Jajce na obeh koncih (na peti 'in špičnji so jima rekli včasih, pri čemer je bil šilasti TIM 3 • 80/81 105 2. Delo se lahko še nadaljuje v naslednji blok uri. 3. V tej ali v naslednji uri pa v zaključnem delu .izvedemo ovrednotenje dela in iz¬ račun cene za stojalo: cena izdelka stroški število izdelkov stroški = materialni stroški + stroški energije + obraba strojev + vrednost dela vrednost dela = število delavcev (učen¬ cev) X število delovnih ur X cena de¬ lovne ure 4. Učenci naj ugotove vzroke previsoke (oziroma prenizke) cene izdelka. 5. Učenci naj primerjajo svoje delo z de¬ lom v tovarni (serijska proizvodnja). OPOMBA: Fotografije so iz vaj iz metodike tehničnega pouka na razrednem pouku na Pedagoški akademiji v Mariboru. del špičnja in njemu nasproti peta) previd¬ no preluknjate z žebljem in izpihate vsebino. 2. Ko je lupina prazna, odprtini na obeh koncih prelepite z lepilnim trakom, nato pa znova Izvrtajte luknjici, na špičnji prav majhno (za bucikino glavico), na peti pa večjo. 106 TIM 3 • 80/81 3. S kapalko skozi odprtino na peti napolni¬ te lupino z vodo do polovice. Iz deščice iz¬ režite čoln, dolg približno 20 cm iin širok do 10 om. Nanj nabijte štiri žeblje, približno na sredini in toliko narazen, da bo jajčna lupina (zdaj ji že lahko rečemo parni kotel) lepo sedla nanje. 4. Večjo luknjo na peti dobro zalepimo z obližem in lupino postavimo na žeblje, se¬ veda tako, da je špičnja obrnjena proti krmi. 5. Pod lupino postavimo košček sveče, ki smo jo postavili v pokrovček od piva. Svečo prižgemo in kaj kmalu bo pričela skozi luk¬ njico v špičnji uhajati para. To je znak, da je naš parniček pripravljen za vožnjo. 6. čolniček previdno postavimo na vodo in če pri izdelavi niste napravili večje napake, bo parniček prav lepo zaplul po gladini. In za konec še povzetek vsega, kar smo se pri tem izdelku naučili: najprej, da ima voda večjo prostornino, kadar je para, prav to pa je navedlo Jamesa Watta, da je izdelal par¬ ni stroj, potem, da zaradi večje prostornine para hoče 'iz lupine v akcijo, to pa povzroča reakcijo. To se pravi, da ima naš čolniček pravzaprav reakcijski pogon. Pa še to: vsebine jajca ne zavrzite, saj je prav uporabna za pripravo stepenega jajčka. O o ■ HBi "5 O) >N > <0 N O (G s k s premerom 2,5 cm, ki je iz- stružen iz tršega lesa ali kar izrezljan iz vezane plošče. Igrišče mora biti gladko, naj¬ boljše je iz ultratpasa. Izdelek na sliki je narejen iz zgornje plošče polomljene šolske klopi. Igrišče, ki naj bo veliko kot miza, ogradimo z »bando« iz tršega lesa, kar se 108 TIM 3 • 80/81 vidi na sliki. Izdelamo stranice golov, za mrežico pa nalepimo kos stare zavese. S flomastrom narišemo črte. Pravila so naslednja: Igra traja 2 minuti, ker je zelo dinamična. V dveh minutah »pade« tudi do 20 golov. Dobri igralci igrajo največ tako, da stre¬ ljajo v nasprotnikov gol prek odbojev. Za merjenje časa uporabljajte uro za razvijanje filmov, ki z zvoncem oznani konec tekme. Igralec lahko brani samo v polju A (slika). Pri streljanju se lahko giblje kjerkoli na svoji polovici, nikoli pa ne sme preiti v na¬ sprotnikovo polovico. Pak je vedno od igral¬ ca, ki igra na polovici, kjer se pak ustavi. Jemanje paka z nasprotnikove polovice ni dovoljeno. Če je rezultat neodločen, se stre¬ ljajo penali. Igralec strelja v nasprotnikov gol (širina 12 cm) s svoje strelne pike. Na¬ sprotnik pa brani tako, da postavi hokej ko na gol-črto in je ne sme premikati. Strelja se do vodstva. Veliko veselja pri igri, pa še odbojnega za¬ kona se boste dobro naučili. MODELARSTVO MODELARSTVO MO Sašo Krašovec kavvasaki Ki. 61 hein »tony« Kavvasaki Ki.61 je japonsko lovsko letalo iz II. svetovne vojne. Model je vezana polma- keta s ploščatim trupom. Za pogon se upo¬ rablja 2,5 ccm letalski motorček. Načrt je risan v glavnem v M = 1 : 1 in bo zaradi svoje obsežnosti, objavljen v treh nadalje¬ vanjih. Vse mere so v mm, VP — vezana plošča, B — balsa, S — smreka. V današnjem, prvem delu, bom opisal grad¬ njo krila in višinskega stabilizatorja. KRILO: Najprej naredite rebra za obe po¬ lovici krila. Rebri, ki prideta prilepljeni na trup K7, sta iz vezane plošče 2 mm. Prav tako iz vezane plošče 2 mm naredite šab¬ lonsko rebro K8. Pri izdelavi ostalih reber, ki so iz balse 2 mm, uporabite rebri K7 in K8. Nato narišite krilo v naravni velikosti. Obe polovici naj bosta ločeni. Iz odgovarjajoče balse odrežite letvice ;in jih pritrdite na na¬ risano krilo. Ker so rebra zgoraj in spodaj usločena, morajo biti letvice toliko podlo¬ žene, da rebra nemoteno lahko prilepite na TIM 3 » 80/81 109 1 to TIM 3 • 80/81 t pločevina prispajkano TIM 3 • 80/81 111 68x5 B 5 X 5 LOM KRILA 112 tim 3 • 80/81 0 4 0 2,1 kom. TIM 3 • 80/81 113 114 TIM 3 • 80/81 svoja mesta. Osi reber morajo biti med se¬ boj vzporedne. Ko se lepilo posuši, sne¬ mite krilo lin vlepite nosilni letvici iz smre¬ ke 5X3. Med letvici, v prva tri polja (od rebra K7 navzven), vlepite 5 mm balso. Ko se lepilo posuši, zbrusite sprednjo in zad¬ njo letvico kot kaže načrt. V rebra, kjer pri¬ deta nosilca K4, naredite utore. Na ta dva nosilca prilepite obe polovici krila. Pni tem pazite na V-lom krila, ki znaša 5°. Zaradi rahlega loma nosilca, v sredini krila, rebri K7 ne bosta vzporedni. Iz varilne žice 0 4 mm naredite obe nogi podvozja lin ju DOBRO PRIVEŽITE (n PRILE¬ PITE na dela K1 iz vezane plošče 4 mm. Vse skupaj prilepite na ustrezno mesto v krilu in ojačite z vezano ploščo 1,5 mm in balso 5 mm. V pomoč naj vam bosta prereza S-S in T-T. Nato nalepite na krilo 1,5 mm balso. Ta po¬ teka od sprednje letvice do glavnega no¬ silca krila, po zadnji letvici in po prvih dveh rebrih v korenu krila (K7 lin naslednje rebro iz balse). Po ostalih rebrih pa prilepite sa¬ mo 5 mm široke in 1,5 mm debele trakove iz balse. To prekrivanje je na zgornji in spodnji strani krila. Ko se lepilo posuši, vse robove zbrusite, kot kaže načrt. V levo polovico, iz zunanje strani vlepite vodilo iz žice 0 1 mm (prerez Z-Z). Iz debelejše balse naredite še zaključka kri¬ la in lepo zaobljeno zbrusite tako, da se krilo čim lepše konča. Letvice pri teh za¬ ključkih potekajo pravokotno na rebra. V krilo prilepite še dela K2 in del K6, ki pa je samo na levi polovici krila. Tako narejena krila 1-krat prelakirajte z raz¬ redčenim brezbarvnim nitro lakom in jih zbrusite. Nato celotno krilo (razen v prede¬ lu med rebrcma K7) preknijte z debelim ja¬ ponskim papirjem ali svilo in 2-krat polaki¬ rajte z mitro brezbarvnim lakom. Na nogi podvozja prispajkajte po dva trak¬ ca iz pločevine. V spodnji vogal noge pri¬ spajkajte matico tako, da se kolo ne bo snelo, obenem pa se mora dobro vrteti. Mo¬ rebiten ostanek osi odrežite. Kolo ima pre¬ mer 0 57 mm in širino 20 mm. Na nogi pri¬ lepite še pokrova koles K3 Iz vezane plošče 1 mm (zgornja dela), spodnja pa na krilo, v oddaljenosti 120 mm od osi noge podvozja. V pomoč pri izdelavi podvozja naj vam bo tudi fotografija. VIŠINSKI STABILIZATOR: Je v celoti iz bal¬ se. Na načrtu je risana le ena polovica, zato morate narisati obe. Na tako narisan višin¬ ski stabilizator pritrdite sprednjo in zadnjo letvico, vmes pa prilepite še ojačitve. Za vse to uporabite 5 mm balso. Ko se lepilo posuši, snemite tako dobljeno ogrodje in z obeh strani prilepite balso 1 mm. Tako dobljen višinski stabilizator zbrusite, kot kaže prerez. Iz balse 7 mm zbrusite še oba premična dela, ju na sredini dobro poveži¬ te z žico 0 2 mm in s svilenimi trakci pri¬ trdite k nepremičnemu delu. Premični del se mora čim lažje premikati. Iz vezane plo¬ šče 2 mm naredite še ročico iin jo dobro prilepite na označeno mesto, samo na desni strani višinskega stabilizatorja. Tako narejen višinski stabilizator prekrijte s tankim japonskim papirjem in ga 1-krat prelakirajte z razredčenim brezbarvnim ni¬ tro lakom. Prihodnjič bom pa opisal izdelavo trupa. Miloš Korenč model jahte »mladika« Model je zelo enostaven za gradnjo in se ga lahko lotijo tudi začetniki. Potrebujemo samo vezan les debeline 3 mm, 5 mm, let¬ vice 3X3 mm ter furnir 1-,5 mm. Za pogon modela uporabimo kak izvenladijski motor¬ ček srednje moči ali dva šibkejša (2x BABY 4,5 V). Vsi deli so risani v merilu 1 : 1 razen se¬ stavne risbe. Najprej iz vezane plošče 5 mm izžagamo in obrusimo gredelj (1), ki je na načrtu pri¬ kazan v dveh delih. V zadnji del naredimo utor, v katerega zalepimo smerno krmilo, ki ga izdelamo iz 1 mm debele pločevine (12). Nato izžagamo vsa rebra ter podsta¬ vek za baterije (7) iz vezane plošče 3 mm. Rebri (3) in (4) imata utore za podstavek baterij (7). Vsa rebra, podstavek za bateri- TIM 3 • 80/81 115 60 96 I tOO ; 60 \ 92 model jahte MLADIKA TIM 3 • 80/81 119 je (7) ter .sprednja in zadnja (Stranica ka¬ bine (9), (8) so narisani polovično. Rebro (3) je narisano s črtkano črto prek rebra (4) . Ko lizžagamo še dele kabine (8), (9), (10), pričnemo s sestavljanjem. Najprej na¬ lepimo na gredelj vsa rebra. Pozor! Pod¬ stavek za baterije moramo zalepiti med re¬ bri (3) in (4), preden ju zalepimo na gredelj. Ko se lepilo posuši, trup obložimo z letvi¬ cami 3 X 3 mm. Nato sestavimo kabino. Med sprednjo stranico (9) in zadnjo strani¬ co (8) zalepimo dve stranski stranici (10). Streho izdelamo po meri iz furnirja 1,5 mm. Vse stranice kabine obložimo z notranje strani z celuloidom. Kabina se mora tesno prilegati k trupu, vendar je k trupu ne smemo prilepiti, ker moramo menjati ba¬ terije. Nato še trup prekrijemo s furnirjem 1,5 mm ter model obrusimo in pobarvamo po lastni domišljiji. Matjaž Cvahtal super sokol Načrt delov za model rakete je narisan v merilu 1:1. Trup modela rakete (2) bomo Izdelali iz šeleshamra, ki ga na robovih s finim smir¬ kovim papirjem obrusimo (glej načrt). Še- leshamer tanjšamo na različnih straneh za¬ to, da spoj po lepljenju in .lakiranju ni vi¬ den. Glavo modela (1) izdelamo iz suhega lipovega lesa, ki ga obdelamo najprej z pilo »rašplo«, nato z grobim in končno s finim smirkovim papirjem. Stabilizatorje (3 in 4) bomo izdelali iz balse, prav tako .pa tudi nosilec (5) in vez (6). L.j bela rdeča l^i sivo-zelena rumena KOSOVNICA 120 TIM 3 • 80/81 60 240 TIM 3 • 80/81 121 Na že zlepljen trup zalepimo vse štiri no¬ silce (5) v obliki križa (glej načrt). Na no¬ silce nalepimo zgornje (3) in spodnje (4) stabilizatorje, na katere nalepimo še vseh osem vezi (6). Za lepljenje modela priporočam trdno In neelastično lepilo. Zaradi trdnosti modela vam priporočam, da vse lepljene spoje na modelu pred- lakiranjem še enkrat zalijete z lepilom. Pazite tudi, da vam iletnice v balsi pri izdelavi stabilizatorjev ne bodo potekale navpično ampak vodoravno, sicer se bodo zaradi velikih pospeškov ob vzle¬ tu stabilizatorji potrgali. Če želite imeti zares popolno kopijo rakete SUPER SOKOL prebarvajte model z belo, rdečo, sivozeleno in rumeno barvo, tako kot je to označeno v načrtu. KOSOVNICA DALJINSKO VODENJE* DALJINSKO V Jan I. Lokovšek sprejemnik za daljinsko vodenje TIM XXII (II) Izbira materiala Ker je TCA 440 zelo popularen, in to že ne¬ kaj let, ga ni težko kupiti (radioklubi, posa¬ mezniki, oglasi), čeprav bi se dalo o zalo¬ ženosti naših trgovin marsikaj povedati. Žal prihaja določen material v naše (ljub¬ ljanske) trgovine občasno. To velja za ves miniaturni material, posebno še za konden¬ zatorje. Včasih ni moč kupiti -niti uporov (I), nenadoma pa imajo na zalogi cel spekter komponent, ki bi delale čast tudii kaki zna¬ ni (tuji) trgovini. Kot sem dejal, je v sprejemniku Iskrin mi¬ niaturni material, tj. upori moči od 1/8 W do 1/4 W. Kondenzatorji so keramični in elektrolitski, razen C16, 'ki mora biti -malo boljši. Vzamemo folijskega, lahko pa je tudi tantalov elektrolit, če ga uspete nabaviti. Diodi D1 in D2 sta univerzalni germani-jevi diodi. Tip ni tako važen, važno je predvsem to, da sta zares germanijevi. Integrirano vezje IC 2 je operacijski ojače¬ valnik 741, ki ga izdeluje RIZ. IC 3 je C-MOS dekadni števec z dekoderjem 4017. Tran-sis- tor T je zopet univerzalni, tipa NPN. Lahko je BC 237, BC 238 ali BC 107 itd. Tr1 in Tr2 sta medfrekvenčna transforma- torčka za 455 kHz, in sicer rumen in bel. Nič mi narobe, če sta -oba bela ali rumena, Tr2 pa je lahko tudi črn. Te barve pomenijo oznako im je tako pobarvano jedro transfor- matorčka. V tiskanem vezju je predviden prostor za transformatorske velikosti 7 X X 7 mm (tloris). O filtru smo že veliko povedali. SFD in SFT je zelo razširjen in poceni tudi pri nas, medtem ko je za CF že malo večji problem (pri nas). Prodaja ga Stettner & Go, ki ga v SFRJ zastopa Agroprogres. Tudi pri naku¬ pu kvarc kristalov pazimo na kvaliteto, ki pa je neposredno povezana z medfrekvenč- nim filtrom. Kdor ima namen narediti spre¬ jemnik s CF filtrom, mora kupiti tudi drage, profesionalne kvarce (cena ca. 700 din za parček). Tisti, ki pa bodo imeli medfrek- venčni filter slabši ali pa ga bodo opustili, pa lahko uporabljajo cenene parčke (70 din parček), ki so sicer namenjeni CB napra¬ vam. Pri izbiri frekvenc pazite na področje! V letošnji prvi številki Tima smo opozorili na nove predpise in -našteli vse dovoljene frekvence. Tuljavniki -imajo premer 4 mm. VF jedro mora biti označeno z rdečo ali zeleno barvo. Tipični premer VF jedra je 2 mm in dolžina 10 mm. Ostanejo le še priključki za servomehaniz- me. Naj bodo originalni ali vsaj taki, da ne bo možnosti pomote, katere rezultat bi lah¬ ko bila škoda. 122 TIM 3 • 80/81 Gradnja Sprejemnik TIM XXII zgradimo na ploščici tiskanega vezja velikosti 30 X 80 mm. Odlo¬ čil sem se za ožji in daljši sprejemnik za» to, da je lažja vgradnja v manjše letalske modele, kjer so trupi ožji in ker potrebu¬ jemo nekaj prostora še za penasto gumo, s katero obvezno obložimo sprejemnik. Na ploščici sem predvidel tudi prostor za priključke servomehamzmov, in sicer ustre¬ za razpored priključkom vrste Multiiplex, Simprop, Fema, VVebra itd. Ploščici tiskanega vezja' v merilu 1 : 1 pri¬ kazuje slika 7.1 Slika 7. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1 : 1 Na tej ploščici je vezje in prostor za med- frekvenčni filter CFK. Razpored za ostale tipe si bomo ogledali kasneje. Ploščica je konstruirana za Iskrin miniaturni material in transformatorčke 7x7 mm. Če namera¬ vate uporabiti večje elemente, potem si mo¬ rate ploščico malo prirediti. Kot sem imel priložnost videti, je marsikdo ubral tudi to pot, in to uspešno. V tej gneči na sliki 7 je seveda nemogoče oštevilčiti priključne sponke. To sem storil na povečani sliki ploščice tiskanega vezja na sliki 8. Slika 8. Povečana slika ploščice tiskanega vezja z oštevilčenimi sponkami Ploščico morate izdelati z vso pazljivostjo, saj so si mnoge sponke blizu (2,5 mm) in linije ozke, vsega 0,8 mm. Linije za maso, posebno ob robu ploščice, morajo biti mo¬ gočne in linije napajanja malo širše — 1 mm. Integrirano vezje IC 1 ima izkoriščene vse sponke, IC 2 le 5 in IC 3 le 11. Pri IC 2 za TIM 3 • 80/81 123 neuporabljene nožiče niti ne vrtamo lukenj, pri IC 3 jih izvrtamo, toda ne spajkamo. Naredimo tabelo vrednosti in povezav po¬ sameznih gradbenih elementov na ploščico tiskanega vezja. Tabela Ko je ploščica izdelana, najprej povežemo med seboj obe sponki 100-100. Za tem se lotimo navijanja tuljav. Uporabljamo bakre¬ no lakirano žico premera 0,3 mm. L1 ima 3,5 ovoja, L2 19,5 ovoja, L3 17,5 ovoja; L4 13 ovojev in L5 24 ovojev. Najprej navijemo L2 (n nato L1 med ovoje L2 na spodnjem koncu navitja na istem tuljavniku. Podobno navijemo tudi L3 lin L4. Najprej L3 in nato L4 med ovoje L3 na njenem spodnjem kon¬ cu. Ta spodnji konec navitij mora biti »hla¬ den«, tj. to so tisti konci L2 in L3, ki so Int. vezje vezani na maso. »Vroči« pa so tisti, ki gre¬ do na C1 oziroma C2 in ti so na zgornji strani tuljavnika. Tuljava oscilatorja L5 je sama na svojem tuljavniku, in sicer je »vro¬ či« konec navitja tisti, ki gre na sponko 73. Za tem spajkamo traosformatorčke. Pozor, nekatere sponke transformatorčkov niso ve¬ zane in to ni napaka! To so sponke 119, 122 in 126. Če bi povezali le-te (pomotoma), sprejemnik ne bi deloval! Kasneje boste opazili, da nisem uporabil tudi sponk 141, 142 ter 144, 143, 145 in 146. Te lahko pridejo prav kasneje, če sprejemnik še izpopolnjujemo in o tem več kasneje. 124 TIM 3 • 80/81 Pri spajkanju elektrolitskih kondenzatorjev in diod pazimo na pravilno polariteto, tj, da ne zamenjamo med seboj priključkov plus in minus oziroma katode in anode. Naj opo¬ zorim na diode, proizvodnje Bi, ki so bile na »razprodaji«, tj. za nižjo ceno več kosov v vrečki. Označene so bile namreč tako, da je bila rdeča pika na strani anode in ne katode, kot je običaj. Veliko sprejemnikov ni delovalo samo zaradi te »malenkosti«, čeprav so se dali celo uglasiti. Zato pripo¬ ročam, da diode prej preizkusite (z baterijo in V-metrom]. Ko spajkamo integrirana vezja pri IC 2 skrajšamo nožiče 1, 5 in 8, ki jih ne potre¬ bujemo in zanje ni lukenj v ploščici tiska¬ nega vezja. Na koncu spajkamo navadno še priključke napajanja in servomehanizmov ter žičko za anteno. Navadno vzamemo mehko izolirano žičko dolžine enega metra ali malo več. Filter A. Prva možnost je profesionalni filter CFK455I, za katerega je tudi narisana plo¬ ščica tiskanega vezja na sliki 7. Vezavo pri¬ kazuje slika 9. vhod ^ o -1 _ J- na Tri 2K2 izhod O - na sponk 12 i C1 Slika 9. Vezava filtra CFK 455 I —J— Upor ima vrednost 2,2 k£2 in je vezan med sponki 134 'in 135. Vhod filtra ije na sponki 136, izhod pa na 138. Sponke 139, 140 in 137 so vezane na maso. Sponka 140 je v bistvu ohišje filtra. B. Druga možnost je ceneni filter SFD 455 D. Mislim, da bo ta možnost zelo uporabljana iz razloga, ker je tovrstni filter zelo razšir¬ jen in enostavno nabavijiiv. Vezava filtra SFD 455 je prikazana na sliki 10. Kondenzator Ck določa pasovno širino fil¬ tra. Manjšega ko vzamemo, ožji bo filter pa tudi manj občutljiv na motnje, toda več bo izgub, kar pomeni manjši doseg in obrat¬ no (glej diagram na sliki 6 v prejšnji šte¬ vilki Tima). Del tiskanega vezja, kjer pride filter, je zdaj malo drugačen. Problemov ni, saj je SFD manjši od CFK. Detajl vezja (ploščice) pri¬ kazuje slika 11. Slika 11. Detajl ploščice tiskanega vezja za fil¬ ter SFD 455 D Na sliki 12, ki predstavlja povečavo slike 11, sem priključne sponke oštevilčil. -lOo Slika 12. Del ploščice tiskanega vezja za filter SFD 455 D z označenimi sponkami Upor vežemo na sponki 134 in 135, konden¬ zator Ck pa na sponki 165 in 166. Sponke 161, 162, 163, 164 lin 160 so sponke filtra. Pozor, filter ima na zgornji strani ohišja označbo v obliki krožca na eni strani. Na tej strani moramo vezati kondenzator Ck. O CFK 4551 TIM 3 • 80/81 125 Ta krožeč mora torej biti nad sponkama 163 'in 164! Seveda ni potrebno posebej poudariti, da smo spremenili samo majhen detajl okoli filtra in da je ves ostali del vezja ostal ne¬ spremenjen! C. Malo boljše rezultate daje filter SFT 455. V bistvu je to vezava treh filtrov tipa SFB 455, ki jo prikazuje slika 13. nja številka Tima). SFT zavzame celo malo več prostora kot CFK filter, zato moramo popraviti večji del ploščice tiskanega vez¬ ja. Na sliki 14 sem tako narisal kar celo ploščico v merilu 1:1. Detajl vezja, kjer pride filter, je narisan še povečano in sponke oštevilčene na sliki 15. Prvemu filtru SFB so namenjene sponke 160, 161 in 162; drugemu 163, 164 in 165 vhod R SFT" 455 Tukaj imamo dva sklopna kondenzatorja Ck in zanju velja natanko tako kot pri SFD. Tam smo vzeli vrednost (tipično) 47 pF, tu pa vzamemo malo več — 56 do 68 pF, če želi¬ mo limeti približno enak doseg. V kolikor so naše potrebe drugačne, si Izberemo ustrez¬ no vrednost Ok iz diagrama na sliki 6 (prejš- ter tretjemu 166, 167 in 168. Upor vežemo na sponki 134 in 137. Tako kot prej ima upor vrednost 2,2 kQ. Sklopna kondenzatorja prideta na sponki 169 in 170 ter 171 in 172. 126 TIM 3 • 80/81 D. V zadnji možnosti smo filter opustili in takrat filtrira medfrekvenčni signal le še transformatorska Tr1 lin Tr 2. Vezava je v tem primeru zelo preprosta. Prikazuje jo sli¬ ka 16. Tiskanega vezja ni potrebno spreminjati. Upor vežemo na sponki 134 in 135, konden¬ zator pa -na 136 in 138. Vrednost upora je 2,2 kQ, kondenzatorja pa 4,7 nF. Slika 16. Vezava sponk za filter v primeru, ko je ta opuščen (se nadaljuje) ELEKTRONIKA • ELEKTRONIKA • ELEK Gorazd Kikelj armaturna plošča Večkrat se znajdemo v zagati, kadar mora¬ mo priklopiti več porabnikov, na voljo pa -imamo samo nekaj vtičnic in 'kakšen razde- lilec. Zato bo ta načrt mnogim prinesel re¬ šitev ali pa jim dal idejo, kako naj si re¬ šijo problem. To armaturno ploščo sestavlja 6 varnostnih (šuk-o) vtičnic za napetost 220 V, 4 SPR vtičnice za 12 V, 2 stikali, s katerima vklju¬ čujemo in izključujemo nizkonapetostne vtičnice, 3 SPR zaščitne vtičnice, kontrolni lučki in varovalka. Kot osnova nam služi aluminijasta plošča (1000 X 150 X 4) mm. Z navadnim svinčni¬ kom prenesemo vse mere in zatočkamo luk¬ nje. Nato s svedrom M4 izvrtamo vse luk¬ nje. Nato z ustreznimi svedri, katerih pre¬ meri so podani na sliki 1, povrtamo vse označene luknje (za SPR vtičnice lin kon¬ trolne -lučke). Na sliki 2 je prikazan posto¬ pek vrtanja večjih izvrtin, kadar nimamo -na voljo ustreznih svedrov. S šestilom -nariše¬ mo krog, -katerega polmer je za 3 mm krajši od polmera izvrtine, nato na krožnici notra¬ njega kroga zatočkamo in izvrtamo luknje s svedrom M4. Z rezbansko žagico nato izre¬ žemo krog in s pilo obdelamo robove izvrti¬ ne do želenega premera. Enako postopamo tudi s pravokotnimi odprtinami. Odprtine za SPR vtičnice se navadno izštancajo, ker pa to v našem primeru ne -pride v poštev, jih izvrtamo s -svedrom M8,2 in z majhno -okro¬ glo pilo izpilimo še uho. Ko končamo z vsemi -odprtinami, preverimo, če gredo naši elementi vanje, -nato pa s fi¬ nim vodobru-snim papirjem zbrusimo vse ro¬ bove li-n površino. Robove, -ki so nastali pri vrtanju, odstranimo s -sekačem (ostrim). Z nitro razredčilom razmastimo ploščo in jo prebarvamo z emajl barvo. Ko se barva do¬ dobra posuši, se lotimo montaže. Najprej razstavimo varnostne vtičnice in po¬ beremo z njih vso odvečno kramo. Na kon¬ takte privijemo kabelske čevlje, ki smo jih predhodno razširili. Vtičnico, pripravljeno za montažo, prikazuje fotografija 6. Tako pri¬ pravljene vtičnice vstavimo v -izvrtine in jih rahlo privijemo. Nato jim pritrdimo po¬ krove in jih poravnamo v ravno črto s -po¬ močjo ravnila ali ravne palice, če -kakšna Slika 1 TIM 3 • 80/81 127 Slika 2. Z risalno iglo zarišemo pomožni krog in zatočkamo ter izvrtamo luknje s svedrom M4 vtičnica ni poravnana z ostalimi, spilimo njene luknje toliko, da se poravna z ostali¬ mi. Ko so vse v vrsti, jih pritegnemo do konca. Kot naslednje montiramo SPR vtičnice. Vsta¬ vimo jih v luknje in dobro privijemo. Po¬ dobno naredimo s kontrolnimi lučkami. Stikala montiramo predzadnja. Vstavimo jih v luknje in jih poravnamo z vtičnicami ter privijemo. Zadnjo pa montiramo varovalko. Za vgrad¬ njo je predvidena avtomatska varovalka 220/380 V 16 A. Zaradi posebne izvedbe teh varovalk, ki so namenjene vgradnji na plo¬ šče, jo moramo montirati s pomočjo mede¬ ninaste letvice. Odrežemo 4 cm dolg kos letvice in mu izvrtamo dve luknji s svedrom M4. Razdalja med luknjama je označena na sliki 1. Nato odrežemo dva kosa cevke (me¬ denina, aluminij, plastika ...) dolga 6 cm in premera okoli 5 mm. Zdaj varovalko natak¬ nemo na letvico in jo namestimo na njeno mesto. Cevki uporabimo kot distančnika, ki fiksirata varovalko. S 7 cm vijaki M4 varo¬ valko dobro privijemo. Tako smo končali z montažo in se lahko lotimo povezav. Tu moramo biti nadvse na¬ tančni in skrbni. Nikjer -ne smemo -poškodo¬ vati izolacije. Pri vseh spojih mora izolaci¬ ja segati prav do spoja(!) in ne sme puščati Praznih mest. Kot prvo bomo povezali fazne vtičnice s ornim P 1,5 vodnikom. Najprej vodnik do¬ bro poravnamo z vlečenjem, nato pa izobli¬ kujemo mostičke. Krivine delamo s kom¬ biniranimi kleščami lin -točno v kot 90°. Izola¬ cije snamemo samo 3—5 mm. Mostičke na¬ mestimo na nj-ihova mesta tako, da sega izolacija -kakšen milimeter v kabelski če¬ velj. Ko imamo to narejeno se prepričajmo, če so res vsi mostički v ravni črti. S Oi-nol pasto nato namažemo kontakte in jih za- spajkamo. Spajkamo po naslednjem postopku: konico spajkalnika pritisnemo na kontakt in poča¬ kamo, da se kontakt segreje. Dodamo Cinol, ki bo -po kratkem času sam zapolnil vse odprtine. Tedaj odmaknemo spajkalnik in držimo žice toliko časa (pozor! da se ne opečete), da se kositer strdi. Pred montažo varovalke smo na njene kon¬ takte montirali kabelske čevlje in sedaj pri- s-pajkamo vodnike na enak način kot prej na vtičnicah. Sliko povezave faze vidite na sliki 3a. Na sliki 3b je prikazana povezava zaščitne¬ ga vodnika. Postopamo enako kot pri faz¬ nem vodniku, samo da mostički sedaj ni¬ majo pravih -kotov. Kot vidimo -na sliki 3b, spadajo k zaščitnemu vodniku tudi 3 SPR vtičnice. Kako izgleda zaspajkana SPR vtič¬ nica, je prikazano na sliki 4. Najprej naredi¬ mo na koncu vodnika zanko (slika 4, detajl c), ki jo nataknemo na kontakt vtičnice. Na¬ redimo oba mostička in priključne zanke na vtičnice. Sestavimo -in zaspajkamo. Pri tem moramo paziti, da preveč ne skrčimo izo¬ lacije. Uporabimo rumeno-zelen -P 1,5 vodnik, črtkana črta predstavlja ničenje, ki ga upo¬ rabimo tedaj, kadar v hišni napeljavi ni za¬ ščitnega vodnika. Slika 3c prikazuje vezavo ničelnega vodni¬ ka. Postopamo enako kot pri prejšnjih pri¬ merih. Uporabimo moder (lahko tudi kakšno drugo barvo, le da je svetlejša kot fazni vodnik) P 1,5 vodnik. Slika 3č prikazuje vezavo nizkonapetostnega tokokroga. Za te vezave uporabimo P 2,5 vodnik rdeče in modre barve. Moder vodnik uporabimo za direktno povezavo, ki je na sliki 3č označena s puščico. Rdeč vodnik pa uporabimo za vezavo prek stikal. Na sliki 3d je prikazana celotna vezava in označena mesta, kjer vodnike povijemo z fizolirnim trakom. POZOR! Nikar ne uporabljajte slabih, ne¬ kvalitetnih vodnikov, ki ste -jih dobili v kakšni pokvarjeni aparaturi. Ko napeljujete odseke, ki so višji ali nižji od linije, ki jo tvorita fazni in zaščitni vodnik (varovalka, SPR vtičnice, stikala, kontrolne lučke), jih 128 TIM 3 • 80/81 Slika 3 a. Prikaz povezav faze. Paziti moramo, da so vsi mostički v ravni črti in da se ne do¬ tikajo plošče. Uporabljamo črni P 1,5 vodnik. Slika 3 b. Prikaz vezave zaščitnega vodnika. Upo¬ rabimo rumeno-zelen vodnik P 1,5. Ničenje upo¬ rabimo takrat, kadar v napeljavi ni zaščitnega vodnika (črtkana črta). Slika 3 c. Prikaz vezave ničnega vodnika. Upora¬ bimo moder (svetel) vodnik P 1,5. Slika 3č. Prikaz vezave 12-voltnih vodnikov. Vodnik, ki veže zgornji vtičnici, je moder (minus pol), vodnik, ki veže spodnji, pa rdeč (plus pol). Uporabimo vodnik P 2,5. Slika 3 d. Prikaz celotne vezave, prečne črtice nakazujejo mesta, kjer vodnike povijemo z izo- lirnim trakom, da ne plešejo po armaturi. poravnajte z njo, vendar tako, da se bodo vodniki v blagem kotu približevali liniji. Za¬ radi boljše preglednosti so vodniki na sliki 3d narisani eden ob drugem, v resnici pa morajo biti eden pod drugim. Izjema sta le nizkonapetostna vodnika, ki v sredini po¬ tekata eden ob drugem. Ko so vsi vodniki poravnani, jih na označe¬ nih mestih povijemo z izolirnim trakom. Nato vse kontakte dobro očistimo z benci¬ nom, da na njih ne ostane spajkalna pasta. Očistimo tudi vse ostanke paste na plošči. Zdaj si zmešamo gosto belo nitro barvo in z njo premažemo vse kontakte in pritrdil- TIM 3 • 80/81 129 Slika 4. a: barva, b: spajka, c: zanka za priklju¬ ček. Prikaz pritrditve in spajkanja SPR vtičnic. Slika 5. a: barva, b: vzmetna podložka, c: navad¬ na podložka. Prikaz namestitve podiožk in bar¬ vanje vijaka. v delovno mizo ... Možnosti namestitve je veliko in ker ima vsak drugačne možnosti, v načrt nisem dal ohišja. Razmišljajte, ozri¬ te se okrog, morda boste kje dobili kakšno idejo za ohišje, če pa vam bo to vseeno pretežko, nikar ne obupajte. V nekaj na¬ slednjih sestavkih pride na vrsto delovna miza, v katero pride ta armatura. Za zahtev¬ nejše amaterje pa tudi načrt težje armatur¬ ne plošče s stabiliziranim visoko in nizko- napetostn im usmern ikom. Slika 6. Pogled na pripravljeno vtičnico s spred¬ nje in zadnje strani. Desno spodaj vidimo ka¬ belske čevlje z nerazširjenimi kontakti, na levi vtičnici pa so lepo vidni razširjeni kontakti ne vijake. Primer vijaka je na sliki 5, na sli¬ ki 4 pa vidimo, kako 'izgloda dokončana SPR vtičnica. Pobarvamo tudi kontaktne vijake na stikalih in kontrolnih lučkah, samih kon¬ taktov ne barvamo. S tem smo zaščitili kon¬ takte pred korozijo in vijake pred odvitjem. Preostane mam samo še priključitev in na¬ mestitev armature. Za priključitev bomo uporabili ravno tako P vodnike. Zaščitili jih bomo z gibljivo aluminijasto cevjo. Za pri¬ ključitev na omrežje bomo uporabili dozni priključek, kakršnega uporabljamo za pri¬ ključitev termoakumulacijskih peči. Črni P 1,5 vodnik vežemo na fazo, modri vodnik ve¬ žemo na ničlo in rumenozeleni vodnik na zaščito. Za SPR vtičnice, ki so povezane s P 2,5 vodnikom, uporabimo za priključitev transformator. Transformator nam zniža omrežno napetost na 12 V. Uporabimo lahko Mehanotehmikin transformator brez usmer¬ nika, ki ga uporabljamo za napajanje lučk na maketah. Upoštevati moramo samo do¬ pustni tok transformatorja. Primar transfor¬ matorja priključimo na omrežje, sekundar pa na priključna vodnika SPR vtičnic. Armaturo -lahko vgradimo v prenosno ohiš¬ je, kamor namestimo tudi transformator, ali Slika 7. Razstavljena SPR vtičnica Slika 8. Razstavljena kontrolna lučka. Lepo je vidna tudi tlivka iz bojierja, označena s puščico 130 TIM 3 • 80/81 Material za armaturno ploščo: Bojan Rambaher iskalec signala in generator signala Pri opremi in konstrukciji sprejemnika in oddajnika sta zelo potrebna iskalec signala in signalni generator. Priprava, ki vam jo predstavljamo, uspešno izpolnjuje obe funk¬ ciji, pravzaprav presenetljivo glede na majh¬ no število delov, ki so uporabljeni. Priprava je priključena na električno omrež¬ je. Narediti morate naslednje: priključite slušalko, potenciometer zavrtite na največ¬ jo glasnost in z obema usmernikoma nasta¬ vite delovne točke transistorja. Ko naredite stik, se v slušalkah oglasi zvok, katerega glasnost in delno frekvenco naravnate s po¬ tenciometrom. Vhodno frekvenco poiščete s pomočjo usmernikov, s katerima nasta¬ vite ustrezno frekvenco in maksimalno oja¬ čitev. Postopek nekajkrat ponovite. Iskalec signala — priključena slušalka (z notranjim uporom okoli 1 kQ), Izključeno stikalo, merilne naprave, pripete na priklju¬ ček z ozemljitvijo ter na priključek za iska¬ nje visokofrekvenčnega ali nizkofrekvenč¬ nega signala (VF ali NF). Generator signala — priključeno stikalo, merilne naprave, pripete na priključek z ozemljitvijo in priključek s signalom. Delo s pripravo pri iskanju in priključevanju priprave je podobno kot pri klasičnem iskal¬ cu signala in signalnem generatorju. TIM 3 • 80/81 131 Bojan Rambaher avtomat za izklop luči Včasih bi v notranjosti družinske hiše ali zunaj nje potrebovali avtomat za izklop luči, ki bi deloval podobno kot avtomati na stop¬ niščih v blokih, ki po določenem času ugas¬ nejo luč. Če takšen avtomat potrebujete, je načrt pred vami. Obstoječe električne napeljave ni potrebno prav nič adaptirati ali razkopavati, napraviti si morate samo enostavno in zanesljivo na¬ pravo z načrta. Avtomat lahko priključite v instalacijsko škatlico namesto originalne¬ ga stikala. Naprava deluje tako: po vklju- Uporabljeni deli: Tv KT505 C 10 M/350 V D KY 130/600 R 220 k čitvi toka se na tiristorju pojavi polna na¬ petost, ki povzroči, da se prek upora, diode in usmerne elektrode tiristorja nabije kon¬ denzator. Tiristor se pod tokom odpre in žarnica se prižge. Napetost na tiristorju pade na takšno vrednost, ki zadostuje za nadaljnje nabitje kondenzatorja in drži tiri¬ stor odprt. Ko se -kondenzator počasi nabija, se tok manjša in tiristor se počasi zapira. Napetost v kondenzatorju se zvišuje. Ko se kondenzator nabije do polne napetosti, se tiristor popolnoma zapre in žarnica ugasne. S pritiskom na gumb T-i se kondenzator iz¬ prazni in cel postopek se ponovi. Dolžina stika je odvisna od vrednosti upora in kondenzatorja in se da spreminjati v ši¬ rokih mejah. Pri uporabi vrednosti, navede¬ nih v načrtu, dosežemo stikalni čas 15 do 60 sekund, kar je navadno dovolj dolga doba, da zaklenemo vrata in odidemo. Pri izdelavi je uporabljen gumb z indikator- sko žico (označeno črtkano), ki jo uporab¬ ljajo tudi pri avtomatih na stopniščih. Deli so nameščeni na majhni deščici, ki jo hkra¬ ti z gumbom namestimo v električno škatlico v zidu. S tem spojem lahko urav¬ navamo žarnico z napetostjo do 100 W. Pri izdelavi avtomata in njegovem nameščanju pazite na predpise, ker delate z napetostjo 220 V. pripomoček za spajanje pločevine Zgodi se, da morate doma s,pojiti večji kos pločevine. To najhitreje in najlaže naredite z žlebom. Za lažjo izdelavo žleba v oba kosa pločevine si lahko izdelate enostavno napravo. V kovinski kvader (1) izpilite žleb, ki naj bo za okoli 2 mm širši kot je debe¬ lina sekača. H kvadru nato privarite dovolj dolg jeklen trak (2). Trak je širok 4—5 mm in upognjen v ustrezno obliko. Na drugi konec traku privarite sekač (3), ki ste mu zaoblili ostrino. Sekač morate namestiti na¬ vpično nad žlebom v kvadru. Pri spajanju vložite pločevino med sekač in kovinski kvader, ki je spet v primež. Z udarjanjem na sekač in premikanjem pločevine boste z lah¬ koto naredili žleb in spojili pločevino. O -o o 132 TIM 3 • 80/81 BRANJE • BRANJE • BRANJE • BRAN Marjan Zidarič ustanovljena zveza astronavtičnih in raketnih organizacij Slovenije Pred nedavnim smo na slovenskem prosto¬ ru ustanovili Astronavtiono in raketno zvezo Slovenije. Vse dejavnosti, ki so v njej zajete, so se začele razvijati po letu 1957, ko je prvi ze¬ meljski umetni satelit Sputnik-1 začrtal da¬ našnji nesluten razvoj na področju razisko¬ vanja vesolja. In prav zaradi tega se je v Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slo¬ venije začela razvijati še ena dejavnost ve¬ likega družbenega pomena, saj s tem uskla¬ jeno razvija mladino na področju raketnega modelarstva in ji daje osnove tehniških ved s tega področja, ki pa je povezano z osta¬ limi. Raketno amaterstvo združuje izkušene strokovnjake, kar je velikega pomena za gospodarstvo in JLA. Astronavtika je veda, ki je prinesla človeku neslutene koristi in možnosti v mednarodnem razvoju in prav s tem ciljem ise borijo tudi naši strokov¬ njaki in amaterji, ki želijo pokazati namen ■in pomen te dejavnosti širši javnosti. Ce¬ lotna dejavnost je pomembna tudi zaradi tega, ker temelji izključno na amaterski zasnovi. Zveza trenutno združuje osem astronavtiono raketnih klubov, astronavtskih društev in dva kluba za eksperimentalno raketno teh¬ niko, klub Bratstvo i jedinstvo pri V.P. 1478 in številne klube mladih tehnikov v osnov¬ nih šolah širom po Slovenije. Prizadevamo si tudi, da bi v dejavnost zveze vključili tudi protitočno obrambo iin pa astronomska dru¬ štva. Delegati iz vseh klubov, ki tvorijo zvezo, trenutno delajo na materialih za nemoteno delo zveze, za ureditev njenega sedeža, ki je na Lepem potu 6 v Ljubljani. Z delom so pričele komisije za varnost, za SLO, za ra¬ ketno modelarstvo itd. Srednjeročni cilj zveze je utrditi usklajeno delovanje po klubih, razširiti dejavnost v Rampa za preizkus raketnih motorjev Preizkus raketnega motorja TIM 3 • 80/81 133 Republiško tekmovanje v Dolenjem Logatcu »Blackhound« — maketa Raketni modelar, član kluba »Vega« na tekmo¬ vanju »Titan 3c« izdelan v ARK »Vega« iz Sevnice 134 TIM 3 • 80/81 klubih mladih tehnikov v osnovnih šolah, priskrbeti ustrezen material in pa kadre. Trenutno izvajamo številne akcije. Najpo¬ membnejše so zlasti: Organizacija republi¬ škega in zveznega tekmovanja raketnih mo¬ delarjev v Ljubljani v organizaciji ARK V. M. Komarova 'iz Ljubljane. Priprave na med¬ narodno tekmovanje, ki bo novembra v ČSSR. ARD Celje in KERT Trbovlje pa gra¬ dita v STT Trbovlje prvo operativno sondaž- no raketo pri nas, ki je visoka kar 13 me¬ trov in bo imela dometa 250 km. Pri tem projektu sodelujejo tudi tovarna Iskra, 'in¬ štituti in Elektro fakulteta iz Ljubljane. Te dni je udeleženec mednarodnega kongresa astronavtike v Tokiu tudi naš predsednik dr. Matko Drago, ki ima temo o naši de¬ javnosti. Nedvomno je ena velikih akcij tudi organi¬ zacija 3. jugoslovanskega simpozija astro¬ navtike, raketne amaterske tehnike iin mo¬ delarstva, ki bo od 9. do 12. aprila 1981 na gori Lisci pri Sevnici. Tudi tokrat je organizator Astroinavtično raketni klub VE- Priprava raketoplana GA iz Sevnice, ki je letos slavil deseto obletnico obstoja. V prihodnosti nas torej čakajo številne nove naloge, ki pa so prav gotovo poslanstvo našega bistva — spodbujati mlade k inova¬ tivnim dejavnostim, spoznavanje astronav¬ tike. elektrika iz morja Skoraj vsak dan beremo v časopisih, kako se po vsem svetu in tudi pri nas trudijo, da bi našli izhod iz vse bolj grozeče energet¬ ske krize. Res je, da potrebuje človeštvo vedno več energije za pogon industrije, vo¬ zil, letal in za svojo osebno udobnost. Čim večja pa je potrošnja, tem prej bodo iz¬ črpani sedanji viri energije. Danes največ uporabljamo energijo, dobljeno 'iz tako ime¬ novanih fosilnih goriv, nakopičenih globoko pod Zemljino površino. Ta goriva so pred milijoni let nastala iz rastlin in morskih ži¬ vali, ki so prišle pod površino Zemlje. Pri sedanji porabi bo že v nekaj desetletjih zmanjkalo nafte, pozneje pa tudi premoga in zemeljskega plina. Energija, ki jo prido¬ bivamo iz tekočih voda, še daleč ne more kriti vseh energetskih potreb človeštva. Tudi gradnja jedrskih elektrarn ne bo mogla v celoti rešiti energetskega problema. Po vsem svetu torej mrzlično (iščejo nove vire energije, ki bi nadomestila fosilna goriva in ki ne bi onesnaževala okolja. Takšni viri so Sonce, veter, tekoča voda, toplota ze¬ meljske notranjosti in gibanje morja. Morje, ki pokriva več kot 70 % zemeljske površine, ni samo neizčrpen vir surovin in hrane, ampak tudi neizčrpen vir energije. V gibanju morja se skriva neizmerna ener¬ gija, ki ne bo nikdar izčrpana, ker se ne¬ nehno obnavlja. Električno energijo bi lahko pridobivali iz morja tako, da bi izkoristili energijo valov, energijo plimovanja, energijo morskih tokov in celo energijo dobljeno iz razlike v temperaturi vode na morski povr¬ šini in v morskih globinah. energija valov Valovanje na površini povzročajo vetrovi, privlačna sila Lune in Sonca in potresi na morskem dnu ali na obalah. Energija valo¬ vanja je velikanska. Izkoriščale bi jo lahko zlasti industrijsko razvite dežele, ki imajo dolgo morsko obalo in kajpak dovolj de¬ narja. Takšni deželi sta na primer Velika Britanija ali Japonska. Celokupna energija valov na obalah Velike Britanije znaša po nekih izračunih 120.000 MW, kar je skoraj dvakrat toliko, kot znaša energija vseh bri¬ tanskih elektrarn skupaj. Obala Japonske je skoraj štirikrat tako dolga kot obala Velike Britanije. Japonci, ki jim zelo pri¬ manjkuje energije, so že zgradili model, po¬ tem pa tudi prototip elektrarne, ki izkori- TIM 3 • 80/81 135 Slika 1. Elektrarna, ki izkorišča plimo in oseko v Franciji šča morsko valovanje. Na sliki vidite she¬ matično prikazan princip, po katerem tak¬ šna elektrarna deluje. Naprava ima dve ve¬ liki zračni kompresijski komori, v katerih de¬ luje dvigajoča in spuščajoča se vodna ma¬ sa kot velikanski bat. Zrak, ki kroži v ko¬ morah, vrti lopatice turbine, ta pa poganja generator, ki proizvaja električni tok. Ta proces se ponavlja pri dviganju kot pri Spuščanju vala, le da je pri dviganju odprt desni pri spuščanju pa levi ventil. Prva takšna elektrarna že deluje in je montira¬ na na plavajoči zasidrani ploščadi blizu obale. Ta elektrarna ima 22 kompresijski h komor, torej 11 turbin, od katerih vsaka daje moč 120 do 200 KW pri dva do tri metre visokih valovih. Japonci menijo, da bi bilo v prihodnosti mogoče takšne elek¬ trarne .izkoriščati tudi za pridobivanje vo¬ dika iz morja in celo za pridobivanje urana, ki ga je v morju na milijarde ton, a je silno razredčen (v kub. metru morske vode manj kot tri miligrame). Kajpak je vse to še v raziskovanju in poskušanju, do velikih uspe¬ hov je še dolga pot. plima in oseka V Franciji že deset let uspešno dela elek¬ trarna, ki izkorišča razliko v višini vodne površine pri plimi in pri oseki. Priprave za to elektrarno, ki je za sedaj edina te vrste na svetu, so trajale dvajset let. Njena moč ni zelo velika. 24 njenih agregatov po 10 MW daje skupaj 240 MW ali na leto 500 milijonov KWh. Ena elektrarna pač ne bo rešila fran¬ coske energetske stiske, ampak večje šte¬ vilo takšnih elektrarn pa bi že nekaj pome¬ nilo. Vsekakor pa ta elektrarna dokazuje, da je mogoče pridobivati električno energi¬ jo iz morja na tak način, da je tak način pridobivanja tehnično izvedljiv in tudi go¬ spodarsko upravičen. Francozi proučujejo možnosti za gradnjo velike elektrarne tega tipa, ki bi dajala 12000 MW. Gradili bi jo 12 let, stala pa bi velikanske vsote denarja. Za gradnjo elektrarn na plimovanje se za¬ nimajo tudi drugod po svetu. V Kanadi na¬ meravajo zgraditi elektrarno moči 3800 MW, v Angliji pa podobno elektrarno na plimo¬ vanje z močjo 500 MW. V Argentini, kjer je razlika med višino morja ob plimi in oseki izredno velika, namreč 3 do 5, na nekih mestih pa celo 8 m, proučujejo načrte za gradnjo dveh elektrarn z močjo 5000 in 600 MW. Iz teh podatkov je videti, da gre za elek¬ trarne velikih moči. Gradnja se izplača le v izbranih krajih, kjer je velika razlika med plimo in oseko in primemo velik zaliv ob¬ dan z visokim strmim obrežjem. Zaliv lo¬ čijo od odprtega morja z dolgim in primer¬ no visokim jezom. Za jezom nastane več km 2 veliko akumulacijsko jezero, ki se ob plimi polni, ob oseki pa prazni. Pri polnje¬ nju kot tudi pri praznjenju poganja zrak v komorah številne turbine. Čim večje je aku¬ mulacijsko jezero, tem več električne ener¬ gije je mogoče proizvesti. 136 TIM 3 • 80/81

o 3 ISS o c v GS •<-* _0 Q> O. O C 'h CL c\i morski tokovi __ Tudi morski tokovi skrivajo v sebi ogromno neizkoriščene energije. Morski tokovi so v vseh oceanih, za potrebe Evrope pa pride v poštev predvsem znani Zalivski tok, ki nastaja v Mehiškem zalivu in teče mimo zahodnih obal Amerike proti Evropi. Znano je, da ta tok ogreva s toplo vodo severne obale Evrope in ustvarja na angleških in skandinavskih obalah zmerno toplo podneb¬ je. Na mestih, kjer je ta tok najhitrejši, bi lahko v globini 25 m zasidrali velikanske turbine postavljene v smeri toka. Turbine premera 170 m bi tičale v 110 m dolgih ceveh. Prek visokonapetostnih podmorskih kablov bi prenašali dobljeno energijo na kopno. Izračunati so, da ima Zalivski tok sam več energije kot vse reke na svetu. Za sedaj delajo prve poskuse na obalah Flori¬ de s prototipom moči 1 MW, Sistem z 231 turbinami bi lahko proizvajal 10000 MW elek¬ trične energije. toplotna energija morja _ Tudi razliko temperature morja na površini in v globinah bi bilo mogoče (izkoristiti za pridobivanje energije. Prvo elektrarno, ki je izkoriščala toplotno razliko morja, je že leta 1930 zgradi! blizu Kube francoski kemik George Claude, a mu je nenaden orkan ne¬ kega dne uničil vso napravo. V sedanji ener¬ getski krizi so se spomnili na ta poskus in so začeli v Ameriki in na Japonskem resno proučevati možnosti izkoriščanja tega ener¬ getskega vira. V ZDA proučujejo te možnosti znanstvene ustanove skupaj z velikimi in¬ dustrijskimi podjetji iin investirajo v te po¬ skuse ogromna denarna sredstva. Na Ha¬ vajih že dela manjša elektrarna tega tipa z močjo 50 KW. Ameriški strokovnjaki meni¬ jo, da bi elektrarna te vrste čez pet let lah¬ ko proizvajala 1000 MW, pet let pozneje pa že 10000 MW. Tudi Japonci delajo poskuse s svojo malo elektrarno na toplotno razli¬ ko morske vode in upajo do leta 1990 do- TIM 3 • 80/81 137 seči proizvodnjo 100 MW energije. Gradnja takšnih elektrarn se splača v tropskih mor¬ jih, kjer znaša temperatura na površini 26 do 30° C, v globini 700 m pa le 4 do 5° C. Elektrarna, ki izkorišča toplotno razliko mor¬ ja, deluje zelo preprosto povedano takole: Topla površinska voda obliva stene komo¬ re, v kateri je zelo hlapljiva snov, na primer amonijak. Pod vplivom toplote ta snov iz¬ pareva, njeni hlapi pa poganjajo lopatice turbine, na kar prehajajo v kondenzacijsko komoro, ki jo obliva morska voda dvignjena s črpalko iz globine. Pod vplivom hladne vode preidejo hlapi spet v tekoče stanje in se kot tekočina vračajo spet v prvo izpa- rilno komoro. Ta proces se nenehno po¬ navlja. Vse, kar smo povedali v tem sestavku, so prvi poskusi pa tudi že prvi dejanski uspe¬ hi v prizadevanju pridobivati energijo iz ne¬ izčrpnega morja. Nedvomno bo iz morja pridobljena energija v veliki meri prispeva¬ la k reševanju svetovne energetske stiske. Lahko se nadejamo, da bodo znali v bliž¬ nji prihodnosti ljudje v večji meri izkorišča¬ ti tudi največji energetski vir — Sonce. Morda se bodo ljudje prihodnjega stoletja komaj še spominjali, da so bili nekoč glav¬ ni viri energije nafta, premog in zemeljski plin. Po spisu inž. Zdenka Dizdarja v GALAKSIJI prevedel in priredil D. M. TIMOVA FANTASTIKA • TIMOVA FAN Keith Laumer: Prevedla Nevenka Leskovšek praznovanje rojstnega dne »Pomisli,« /e dejal Jim Tate, »najin Ftoger jih ima danes petdeset.« »To izgleda nemogoče,« je odvrnila Millie Tate. »Vsa ta leta so minila; in tako po¬ redko so nama dovolili, da sva ga videla — najinega sina. To ni pravično, Jim.« »Tako mora biti, Millie. Za izjemne ljudi kot je Ftoger mora biti posebna vzgoja. Prav vse mora biti posebno. Najin Ftoger ima res srečo.« »Kaj pa midva, Jim? Na naju so kar po¬ zabili. Toliko sva zamudila.« »Čudovita stvar je to, Millie. Izmed milijo¬ nov ljudi so izbrali prav naju, da imava kot prva nesmrtnega sina.« »Ne nesmrtnega,« je hitro odgovorila go¬ spa Tate. »Ftoger je povsem normalen de¬ ček. Le dlje bo živel, to je vse.« »Seveda, seveda,« jo je miril Tate. »Toda včasih pogrešam toliko stvari.« »Oh, da, Ftoger se je moral odpovedati ne¬ katerim običajnim stvarem — toda pomisli, Millie, kaj vse bo dobil namesto tega: živ¬ ljenje se mu je podaljšalo za petdesetkrat. Na petdesetkratno ... življenjsko ... do¬ bo .. »Njegov prvi šolski dan,« je dejala gospa Tate. »Želela sem si, da bi ga videla oble¬ čenega v majhno obleko, s pristriženimi lasmi in pripravljenega, da vstopi v živ¬ ljenje.« »Ftoger ima pred seboj še vse življenje. Pomisli: stoletja in stoletja bo živel.« »In kako se igra z žogo, dela sneženega moža in igra v šolski predstavi. Rada bi mu šivala kostume in nato sedela v dvo¬ rani skupaj z drugimi starši...« »Se spominjaš, kako sva bila vznemirjena, ko sva izvedela?« je vprašal Tate. »Od po¬ nosa me je skoraj razneslo. Se spominjaš časopisnih poročil?« »Njegov vpis na gimnazijo,« je dejala Millie. »In matura. Naredi kariero. Mati si želi vi¬ deti vse to.« Solza ji je stekla po njenem uvelem licu. »Sprašujem se,« je dejal Tate, »kakšen bo svet čez pet tisoč let?« »Kar razburim se,« je dejala gospa Tate, »če le pomislim na to.« »Napredek znanosti,« je dejal Tate, »se bo moral umiriti. Vsaj kar se tiče njenega vpli¬ va na posameznika. Že nekaj stoletij drvimo iz enega znanstvenega odkritja v drugega. 138 TIM 3 • 80/81 Toda rajvoj ne more iti vedno hitreje in hitreje; zmanjkalo mu bo moči.« »Tega sveta ne bi razumela,« je odvrnila gospa Tate. »Izgubljena bi bila v njem.« »Med leti 1900 in 1935,« je nadaljeval Tate, »je človek še lahko sledil napredku. Poglej samo avtomobile: leta 1900 prave škatle z enim cilindrom. Toda Ford iz leta 1936 je bil že tako hiter in udoben kot katerikoli model leta 1990. Ne sicer tako ekonomičen, toda kar se voznika tiče, je bil napravljen velik napredek. Od takrat dalje se spre¬ minja le ohišje avtomobilov.« »Obleke, zgradbe — celo način mišljenja ljudi,« je dejala gospa Tate. »Vse to bo tuje. Bolj tuje, kot je nam stari Egipt.« »Letala,« je dejal Tate, »telefoni, filmi, fo¬ nograf, hladilniki, vse to so že imeli ljudje v tridesetih letih. Celo običajna zaščitna imena: Grape-Nuts, Coca Cola, Kellog — če bi te čudežno prestavili v newyorško ulico leta 1935, mogoče v pol ure ne bi niti opazil nobene razlike. Bolj ali manj enake trgovine, enake obleke. Mislim, ni¬ kakršnih tog ali opank.« »In če pomislim...,« gospa Tate je čvrsto stiskala robec v svojih drobnih starih rokah, »najin deček bo tam.« Tate je zmajal z glavo, bolj iz začudenja, kot da bi hotel zanikati njene besede. »Kdaj bo prišel?« je dejala Millie. »Rada bi ga videla, Jim.« »Kmalu,« je odvrnil Tate. »Rekli so ob enih. Koliko je sedaj ura, Jim?« Tate je pogledal na svojo uro. »Pet minut še manjka.« Potrepljal je Millieno roko. »Ne skrbi, bo že prišel.« »Jim, kakšne bodo ženske leta 3000? Si bo našel dobro ženo? Bo srečen?« »Seveda, Millie, na to lahko računaš. Zakaj pa ne, saj bo imel najboljše od vsega.« »Vnuki,« je dejala Millie. »Vnukov sem si želela. In...«. Utihnila je in se zagledala vzdolž peščene poti v vrtu, kjer sta sedela v udobnih stolih, ki so bili postavljeni ven prav za njiju. Pojavila se je mlada ženska oblečena v bleščečo belino, ki je pred seboj potiskala voziček s platneno streho. S smehljajem na ustih je pripeljala voziček k Millie. Millie je potiho zavzdihnila in po¬ gledala proti okrogloličnemu otroku z mo¬ drimi očmi, ki je strmel vanjo. S tresočimi rokami je Millie dvignila svojega otroka. Lično urejena strežnica je pripeljala vozi¬ ček, na katerem je bila majhna, okrogla smetanova torta s petdesetimi gorečimi svečami v krogu. Roger se je nasmehnil Millie. »Ma-ma,« je razločno dejal. »Jim,« je dejala Millie, »misliš... misliš, da se naju bo spominjal?« Tate je za trenutek ostal tiho odprtih ust. »Seveda, Millie,« je dejal. »Seveda se bo.« TIM 3 • 80/81 139 TIMOVI OGLASI • TIMOVI OG Prodam revije Tim št. 3 in 4 letnik 1978 in Tim št. 1/1979. Knjige: ABC TELEVIZIJE (70 din), MAGNETOFONI sheme in uvod (100 din), IN¬ STRUMENTI ZA VIS (100 din), ELEKTRONIK IN DER POPMUSIK (200 din), katalog: NATIONAL SEM-TRANSISTORS (200 din). Izdelki: TIMER 20 min- 12 ur (1200 din), AUDIO GENERATOR 10—1 MHz (3000 din), ojačevalec 5 W (200 din), TRANS. BRISALEC (450 din), ANTENSKI OJA¬ ČEVALEC UKW (300 din), USMERNIK UNIVER- SAL (1000 din). Elementi: TRIAC 4A/500 V (50 din), 2N 3055 (40 din), BD 137 (30 din), GRETZ B 40 CZ 800/3000 (40 din), 4011-IC (15 din), SN 7447 (50 din), SN 7400 (10 din), VA 741 (40 din), VA 723 (100 din), DIODA BY 263 (30 din). Vinko Janežič Volčji potok 14 61235 Radomlje Prodam dve ameriški CB 40 kanalni postaji, SW, HY-GAIN v kitu. Cena ene je 1500 din. Branko Sladič Struževo 47 a 64000 Kranj Nujno prodam kasetofon PHILIPS z vgrajenim mikrofonom, rabljen 2 meseca z garancijo za 2000 din (prvemu kupcu prodam plavi album kaset od Beatlesov in eno prazno C-60), foto¬ aparat KODAK INSTAMATIK MINI enostavna nastavitev za 1000 din, transistorski sprejemnik za 500 din (3 kanalni), kovinski merilec debeline (šubler) za 300 din, komplet 4 knjig: BOTANI¬ KA, ASTRONOMIJA ČLOVEKA, MINERALOGIJA (kos 80 din), komplet — 3 knjižice ŠKOLA HIPNOTIZMA, MADŽIONIČARSKE VJEŠTINE, TAJNE PROFESIONALNIH HIPNOTIZERA (kos 40 din), prenosno alarmno napravo s svetilko 150 din, svetilko na baterije s povečevalnim stek¬ lom 80 din in 380 značk z albumom, lahko v skupinah ali posamezne, cena zbirke je 3000 do 3800 din. Kupcu celega albuma podarim 20 značk in dam 20 % popusta. Katero od teh stvari pa lahko zamenjam za računalnik z nad 60 opera¬ cijami (žepni) — dobro ohranjen ali za TV igre z 10 ali več igrami po možnosti univerzalne na kasete. Možnost doplačila do 700 din. Primož Poljanšek Selo 30 64226 Žiri Kupim poceni dobro ohranjeno kitaro. Daniel Urlep Zaloše 45 63313 Polzela Kupim dobro ohranjen po možnosti športno preurejen motor APN 4 in še samo motor z vplinjačem in menjalnikom od APN 4, cena naj ne bo previsoka. Iztok Albreht Nova vas 97 64226 Žiri Nujno rabim načrt za VVALKIE-TALKIE z dome¬ tom najmanj 10 km (lahko tudi več). Bralce Tima prosim, če mi ga prodajo ali posodijo, da ga prekopiram. Roman Poljanec Livold n. h. 61330 Kočevje Kupim PONY EXPRES za 1000 din — rabljenega Prodam pa ročke za kolo za 50 din, navadne pa za 10 din. Mirko Krošel Stara vas 71 68259 Bizeljsko Prodam števce SN 7490 »TEXAS INSTRUMENTS« (40) in light show z shemo, za sobno uporabo 500 W (350). Goran Krajcar Kersnikova 32 63000 Celje Prodam novo CB postajo (40 kanalov 4 W) z atestom (3500 din). Prodam tudi ploščico tiska¬ nega vezja za CB ATOM 3. Pavel Reberc Jelšane 22 66254 Jelšane, tel. (063) 215-78 od 14. ure dalje Prodam akustično kitaro MELODIJA. Cena po dogovoru. Kupim pa bas kitaro in ojačevalec zanjo. Borut Mrgole Podlubnik 196 64220 Škofja Loka Kupim TIM letnik XV (76/77) številke 2, 4, 5 in 7; letnik XVI (77/78) 8 številko; letnik XVII (78/79) številke 2, 4, 8 po prvotni ceni. Janez Zargaj ml. Vasca 9 64207 Cerklje na Gorenjskem Prodam popolnoma nov nemški računalnik 585 D-E z 40 tipkami za 1500 din. Avto za dirkalno stezo za 80 din. Fotoaparat BEIRETE za 300 din, elektromotor 4,5 V in 9,5 V za 50 din in druge¬ ga za 80 din. Vse je dobro ohranjeno. Rajko Novak Sp. Idrija 71a 65281 Spodnja Idrija izdelujem LIGHT SHOW po naročilu ter NF HI-FI ojačevalec različnih moči. Kupim pa gra¬ mofon brez ojačevalca ali radio z ojačevalcem in zvočniki npr. HSR-48, 50, 70. Kupim pa tudi razne načrte za HI-FI ojačevalce in za VVALKIE- TALKIE večjega dometa. Robert Veternik Lokovica 76a , 63325 Šoštanj 140 tim 3 • 80/81 Prodam RC napravo SIMPROP SANVVA (2 ser- voe mehanizma, oddajnik, sprejemnik), Ni-la ce¬ lice 12 kosov, polnilec za Ni-la člene (Graup- ner), model čolna z vgrajenim 2,5 ccm eksplo¬ zijskim motorčkom, model ROBBE-GEIER, aku¬ mulator za vžig eksplozijskih motorjev GA in še več modelarskega materiala. Jure Lah Mirje 4a 61000 Ljubljana Kupim otroški GO-KART na pedale. Cena naj ne presega 250 din. Zoran Lorenčič O Plantaži 19 62000 Maribor/Limbuš, tel. (062) 63-164 Nujno potrebujem veliko zvočnikov za taborniški radio 1—9 W, Plačam po povzetju. Andrej Trampuž Celjska 100 63320 Velenje, tel. (063) 852-654 Kupim načrt za vvalkie-talkie z dosegom okrog 5 km oddajnik UKW. Po možnosti kupim tudi dve ploščici tiskanega vezja. Cena po dogovoru. Drago Kukolj Knežak 162 66253 Knežak Prodam nov fotoaparat ZENIT-EM za 2000 din in fotoaparat KODAK INSTAMATIK 133 za 1500 din. Dušan Špilar Šegova 10 68000 Novo mesto, tel. (068) 22-248 Prodam 80 W spajkalnik, kupim pa 20—40 W. Kupim tudi ploščico za tiskano vezje 13 X 13 cm ali malo več. Andrej Grah Lebanova 46 68000 Novo mesto, tel. (068) 22-800 Prodam radio PORTOROŽ z gramofonom, 23 plošč, zvočnik 6 W, fotoaparat SMENA 8M in moško Rogovo kolo. Cena po dogovoru. Franc Merkužič Dob 165 61233 Dob pri Domžalah Kupim naslednii material: 2-polna nožna stikala (Best Nr. 3590) Graupner (6 kosov), 2-nolna 4- nožna stikala (Best Nr. 3639) Graupner (3 kose), 3-polni 3- ali 6-nožni (sredina 0, levo in desno 1) 1 kos, instrument za voltažo, ki kaže 0—12 ali Graupnerjev instrument z obarvanim poljem (1 kos), podnožje za kvarc (2 kosa). Kupim tudi elektronski material za oddajnik TIM XIX: tran- sistorje BC 237 NPN (10 kosov), El, BC 308 b PNP (1 kos) El, 2N 708 NPN (1 kos) RIZ, BES 17 NPN (1 kos) RIZ, diode BA 209 (8 kosov) El, dušilke na šestcevnih feritnih jedrih (2 kosa) 27 MHz, zener diodo BZx6.8V (1 kos), 9 V (1 kos), po¬ tenciometre 5 K, LIN (6 kosov), tripotenciometre 100 K (4 kose), 47 K (2 kosa), trimerkondenzator do 100 pF (1 kos), NiCd akumulator 50 nAh 12 V (Best Nr. 3616) Graupner (1 kos). Kupim tudi balso 5 mm (trdo), 2 mm (trdo), 1,5 mm (meh¬ ko), japan papir 21 g/m 2 , kabino od BETE (Graup¬ ner) PVC 1 kos, šarnirje (Best Nr. 51) Graupner (6 kosov), krmilne ročice krmila 2 levi, 2 desni (Best Nr. 3649), vilice (Best Nr. 3548) Graupner (5 kosov). Franc Kregar Brestovška cesta 27 63250 Rogaška Slatina Prodam gramofon LENCO L-133 z glavo Shure M 95 za 5000 din in kalkulator CASIO fx-80 za 1500 din. Mišo Kolar Mlakarjeva 2 64208 Šenčur Kupim 1—2 elektromotorčka 3,6 ali 9 W. Mora¬ ta biti v brezhibnem stanju. Kličite na telefon (061)42-829 od 18.30 ure naprej. Cena po dogo¬ voru. Robi Mitič Povšetova 71 61000 Ljubljana Ugodno prodam nov motor ERJA 20, 3,27 ccm — Graupner na vodno hlajenje z izpušno cevjo. Kupcu prodam žarilno svečko. Prodam tudi nov servomehanizem ROBBE S 181, kupljeno karose¬ rijo MC KLAREN za RC model, zobnike za RC model ter ladijsko eliso v dolžini 35 cm z dve¬ ma ladijskima vijakoma. Cena po dogovoru. Mirko Košan Hosta 7 64220 Škofja Loka, tel. (064) 61-688 Prodam avtoradio VIDEOFON (ni kasetni) sred¬ nji, dolgi val s 4 W zvočnikom za 600 din, star radio SAVICA za 400 din, letalski motorček SUPER TIGRE G 20 2,5 ccm (diesel) z eliso za vtekanje za 600 din, nedokončan MIXER za 250 din in enokanalni LIGHT SHOW za 300 din. Pro¬ dam še strašilno pištolo za 100 din in 6 barvnih žarnic za 100 din. Vito Ušaj Erjavčeva 3 65000 Nova Gorica Prodam VVALKIE-TALKIE, japonski tip, domet 1,5 km, cena 400 din in UKV oddajnik z mikro¬ fonom (v ohišju), cena 400 din. Lojze Čarman Sp. Pirniče 15 61215 Medvode, tel. (061) 612-385 od 16. do 19. ure Ugodno prodam še neuporabljen TELEPILOT (Te- lecomamnder Saba 310) na infra žarke. Cena po dogovoru. Kupim pa kvaliteten VITROPLAST za izdelavo tiskanih vezij. Janez Žagar Majaronova 10 61000 Ljubljana TIM 3 • 80/81 141 Prodam več letalskih, jadralnih in motornih mo¬ delov (od začetniških do tekmovalnih). Miran Kos Ledinekova 7 62000 Maribor, tel. (062) 37-985 Prodam stabilizator za stabilizirani usmernik 12 V, maks. 1 A za 120 din, močnejši elektro¬ motor 220 V, 50 Hz za 100 din, zvočnik 2 W 8E z masko za 40 din, zvočnik 8E 0,25 W za 30 din, dva elektromotorja 6 V od kasetofona za 40 din kos, elektromotorček 4 V za 30 din. Roman Lončar Gosposka 10 61000 Ljubljana Prodam VVALKIE-TALKIE, domet do 20 km, par za 1200 din. Branko Sladič Struževo 471 64000 Kranj Prodam avtocesto po sistemu HO (8 krivih in 6 ravnih tirov). Zraven prodam tudi 8 avtomobi¬ lov in še vse, kar je potrebno (sponke, ograjice, transformator itd.). Vse je dobro ohranjeno. Boštjan Ziegler Ob Kvedrovi S-11 Nove Jarše 61000 Ljubljana Kupim tirnice po sistemu HO, kretnico levo- smerno in kretnico desnosmerno. Plačam po povzetju! Tomaž Kosec Žlebe 2 b 61215 Medvode Prodam 7 žogic za namizni tenis, vse skupaj za 2 din, 1 žogico iz gobe rumene barve za 15 din, ploščo Zdravka čoliča »LOS GLAS« za 25 din (brez ovitka), obesek — na eni strani je grb Berlina, na drugi pa kompas — za 45 din. Pro¬ dam še strip EKS ALMSNH za 15 din, Džudas usamljeni čovek za 12 din, Ko je kidnapovao Rodija za 12 din. Vse skupaj za 126 din. Kupim pa načrt za VVALKIE-TALKIE, cena naj ne presega 15 din. Robert Šarkezi Pot na Rakovo Jelšo 17/21 61000 Ljubljana Prodam hi-fi ojačevalec 2 X 40 W, povečevalnik KROKUS 35 SL z vso opremo za razvijanje črno belih slik in filmov, diaprojektor in avtocesto po HO sistemu. Ogled vsak dan dopoldan. Tomaž Ham Koseskega 1 61000 Ljubljana, tel. 264-615 Kupim rabljeno dirkalno kolo na 5 ali 10 pre¬ stav. Lahko ima tudi manjše okvare. Primož Čretnik Jenkova 38 63000 Celje Prodam motorček (GLOW) SUPER TIGRE G 21 RC za letala 3,5 ccm. Motorček je še nov. Poleg priložim še eliso. Cena po dogovoru. Lavtižar Drago Tavčarjeva 10 64270 Jesenice, tel. (064) 83-006 Prodam nerabljeno napravo za daljinsko vodenje SANVVA GC 3300. Naprava je 3-kanalna (6 ko¬ mand). Cena Je 4650 din. Prodam še razne dele in načrte za RC avtomobile (motor, zadnja pre¬ ma, disk, tank itd.). Joža Gaser Cesta revolucije 1/b 64270 Jesenice, tel. (064) 81-537 Prodam doma narejeni stereo hi-fi ojačevalnik 2 X 40 W (načrt ni iz Tima). Ima tri vhode (PHO- NO 4, 7 mV, TURNER 150 m V, TAPE 150 mV). Regulacija barve tona pri 50 Hz + 12 dB — 15 dB, frekvenčni potek na izhodu 4 O od 25 Hz do 25000 Hz, izhod za slušalke 360 mV, 200 O, teža je 12 kg. Ima tudi Vu-metre ter stikalo mono- stereo. Cena je 4500 din. Prodam še radio-ka- setofon NORMENDE TRANSCORDER 434. Ima 4 valovna področja (FM, MW, LW, SW), regulacijo AFC, automatic Cr0 2 , maksimalna moč je 10 W. Cena je 3500 din. Prodam tudi univerzalni sta¬ bilizirani usmernik z regulacijo napetosti od 0 do 45 V, 1,5 A. Ima tudi V-meter. Cena je 1000 din. Aleš Strmljan Krajna vas 6 66210 Sežana Kupim od 0,8 do 1,5 ccm bencinski ali diesel motorček z navodilom o mešanju goriva. Cena naj ne presega 650 din. Prodam pa večje število števnih relejev po zelo ugodni ceni 50 din za kos. Branko Perko Obrat 9 62234 Benedikt Prodam napravo za daljinsko vodenje modelov VARIOTROP — 12 S, komplet. Janko Rupar Skalica 5 64000 Kranj Prodam še nerabljen akumulator za vžig motor¬ jev z žarilno svečico. Cena 200 din. Andraž Novak Strma pot 22 66000 Koper Prodam ploščo SUPERFLY MAN za 80 din, aku¬ mulator VESNA 12 V, 35 A za 500 din, LIGHT SHOW — 1-kanalni 660 W — za 250 din, več zvočnikov 3 W, 4 0 ISKRA za 30 din, 3 W, 3 0 Telekomunikacije za 35 din, 3W, 42 Tesla za 40 din, 5 V, 4 O El Niš za 80 din, 650 0 El Niš za 30 din, 2 W, 4 0 ISKRA za 30 din, 130 0 El Niš za 35 din, dva elektromotorčka — 1 kos za 200 din, hokejka KOHO za 100 din, podaljški za avtocesto MEHANOTEHNIKA (krive in ravne), 142 TIM 3 • 80/81 kos za 40 din, ograja kos za 15 din, stojala za cesto za 20 din in še 1 manjši elektromotorček za 100 din, ekran GRUNDING diagonala 46 cm N X 9 K 48 za 80 din, števec kp/cm 2 od 0—40 za 200 din, ELEKTRO PIONIR za 300 din in TV igre (frekvenca ni naravnana) za 1000 din. Boštjan Konič Verje 31/c 61215 Medvode Prodam gramofon ISKRAPHON 2006 (stereo). Robert Šuc Pliskovica 15 66210 Sežana Prodam majhen radio PHILIPS 088, velikost kot vvalkie-talkie. Cena 1000 din. Kupim pa ELEKTRO PIONIR. Cena naj ne pre¬ sega 150 din. Klemen Kolar Društvena 2 61000 Ljubljana tel. (061) 42-744 od 19. do 20. ure Prodam jadralno desko IMGRAD, obleko za sur- fing, gramofon TECHNICS 2 X 60 W, zvočnike, mikrofon ter stojalo FBT light show z lučmi, fotoaparat CANON, teleobjektiv 200 mm in elek¬ trično kitaro. Alan Železnik Goriška 1 66330 Piran, tel. (066) 76-101 Prodam starejši tip gramofona ISKRAPHON 1003 za 400 din. Prodam pa tudi skoraj novo pony kolo (staro 6 mesecev). Cena 1500 din. Sergi Miklavčič Skopo 40 66221 Dutovlje Kupim integrirana vezja TAA621, 709 uA, 741 uA; zener diodo 26 V/0,5 W, diodo BY 235 ali 1N 4000, kondenzatorje 22 pF, 3,2 nF, 1 uF (poliester), 100 nF, potenciometra 1 MQ — log., 1 MQ — lin (tandem izvedba), greatz B40 C 3000. Matjaž Čampa Ivančna gorica 80 61295 Ivančna gorica, tel. (061) 783-016 Prodam računalnik s polnilcem in navodili v brezhibnem stanju. Računalnik je tipa TI-5 in ob¬ sega 47 funkcij (logaritmiranje, trigonometrične funkcije, potenciranje, koren, spomin itd.). Cena okoli 1100 din. Prodam še naslednji radiotehnič- ni material: 2 triaca 6 A 400 V za 50 din, 1 triac 3 A 400 V za 45 din, 4 potenciometre 25 kQ za 15 din kos. Polprevodniki: CMOS integrirano vezje 4511 za 100 din, transistorji BC 238B za 10 din, 2N2905 za 10 din, 2N 1711 za 15 din, BC107A za 5 din; diode: 2 kosa BA511 za 5 din, 2 kosa BA 513 za 5 din in 2D 6,2 V za 5 din. El. kondenzatorji: 1000 uF 63 V za 15 din, 1000 uF 50 V za 15 din, 2 kosa 470 uF 63 V za 10 din kos, 2 kosa 100 uF 40 V za 7 din kos, 2 kosa 47 uF 40 V 7 din za kos, 2 kosa uF 63 V 7 din kos, 10 uF 100 V za 5 din, 4,7 uF 25 V za 5 din. Nav. kondenzatorji: 0,22 uF 100 V 2 kosa po 5 din kos. Ker. kondenzatorji: 10 nF 3 kose po 5 din kos, 5 ploščic kaširanega pertinaksa (8 x 10 cm) po 10 din kos. Ves material je popolnoma nov. Matjaž Kovačec Zelena ulica 22 62000 Maribor, tel. (062)31-991 Prodam ojačevalec TRANSIWATT 80 2 X 50 W z zvočniki, gramofon ISKRA HI-FI GARRARD in kasetofon GRUNDING-CR 485 — STEREO ter akustično kitaro. Vse informacije po tel. (061) 344-630 vsak dan samo dopoldne od 7. do 12. ure. Vlasto Vardjan Mariborska 24 61113 Ljubljana Prodam žensko kolo za 750 din, radiokasetofon SANYO za 4000 din, hokejsko palico za 150 din, 5 vagonov, 1 most, postajo in 10 krivih in 4 rav¬ ne tračnice za 360 din, fotoaparat SMENA 8-M za 200 din in pancarje CABER št. 39 za 700 din. Interesenti naj se osebno oglasijo na naslov: Rok Kalan Štrekljeva 9 61000 Ljubljana Prodam smuči SPALDING 160 cm, vezi TYROLIA in smučarske čevlje ALPINA št. 40. Vse skupaj za 3500 din. Prodam tudi PONY EXPRES za 5000 din. Je dobro ohranjen. Darko Žučko Košnica 34 63000 Celje Prodam sprejemniško stopnjo Multiplex Royal, ki vsebuje: 12-kanalni sprejemnik, 2 servomotor- ja, akumulator in stikalo — brez oddajnika. Pro¬ dam pa tudi načrt RC jadralnega letala BLANIK in načrt akrobatskega RC modela DEMON-3. Branko Novak Sp. Idrija 71/A 65281 Spodnja Idrija Kupim motorček, vseeno kakšen. Cena naj ne presega 100 din. Matjaž Kolar Novake 1 62319 Poljčane Prodam dva nizkotonska zvočnika 25 W 8, reso¬ nančna frekvenca 35 Hz. Cena 350 din za kos. Vinko Žerjav Na gaju 29 61210 Ljubljana-Šentvid Prodam več modelarskih prospektov, revij in druge literature (CARRERA KOLEKCIJA...). Prodam tudi model čolna, s katerim sem dose¬ gel vidne uspehe v kategorijah MČ1VVMČ2. Čoln je izdelan po lastnem načrtu. Cene po do¬ govoru. Boštjan Tepina Črtomirova 36 64260 Bled, tel. (064)78-029 TIM 3 • 80/81 143 UGANKE•UGANKE•UGANKE•UGAN Pavle Gregorc MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: 1. svetlobni trak, ki nastane na zaslonu, če gre svetloba skozi špranjo in se zaradi različne valovne dolžine različno močno odklanja, 2. ži¬ vahnost, vedrost, 3. kolesu podoben del dvigal¬ ne naprave z žlebom na obodu za speljavo vrvi ali verige, 4. spodnji del noge, 5, ime predsed¬ nika Zveznega izvršnega sveta Djuranoviča. REBUS SKRIVALNICA »POKLICI« OOLFI zikmever Mirko vačan darko vinarko PAVLI ČARGO KARLI VARTAN SIMON TERČEK P DPI LOTHAR JOŽE LEZAR Vsaka od osmih gornjih oseb skriva v svojem imenu in priimku poklic, ki ga opravlja. Primer MLA (DEN TISTI NIK je dentist. Kateri poklici so to? BRZOJAVKA — . .-STOP . .-. — STOP . .-STOP-- — . — . STOP — — . --. . STOP — .-... STOP .-. STOP-. STOP .- . . — . STOP STOP — . — — . . STOP Na vsako črtico in piko med besedicami STOP vpiši po eno črko tako, da dobiš samostalnike naslednjega pomena: velika ujeda, ki živi v južnoameriškem gorovju Andi — majhno rebro — veselje, navdušenje — deska iz iveri, iverica — lastnost dobrosrčnega človeka — praznovanju namenjen dan — človek, ki ni domačin — naselje na obeh straneh Ljub¬ ljanice v vzhodnem delu Ljubljane s tovarno papirja — imetnik — oglašanje s kratkimi, rez¬ kimi glasovi — oblika papirnate ali plastične embalaže manjšega formata. Ob pravilni rešitvi sestavljajo zaporedoma brane dodane črke na črticah misel Alexandra Duma- sa ml. (izg. dymaja). MANJKAJOČA POLJA Koliko črnih polj, koliko belih in koliko senče¬ nih polj manjka v pravokotniku? 144 TIM 3 • 80/81 REBUS ® ® # A ZLOGOVNICA BRA — BRI — CA — ČE — Čl — DO — DO — DO — DOM — DVO — GAJ — GOL — JE — JEV — KA — KO — KROV — LJE — LO — LOG — NA — NEC — NI — NIK — NOST — PE — Pl — PO — PRE — PRO — PRO — SLUZ — SPEKT — JA — VE — VEC — VOD Iz navedenih zlogov sestavite 12 samostalnikov in jih vpišite v desni del lika: 1. človek dobrega srca, 2. pregled in opis po¬ slovne dejavnosti, izdan v reklamne namene, 3. sprednji del vratu, 4. kraj jugozahodno od Bačkega Petrovca, 5. človek, ki pretirava v za¬ htevah po natančnosti, 6. sprednja stran zgrad¬ be, fasada, 7. večja skupina vej, 8. snov z last¬ nostjo, da prevaja električni tok, 9. pripomoček za pokrivanje posod, 10. izvedenec v pedologiji, nauku o nastanku in lastnostih tal, 11. značilnost političnega sistema, ki se sestoji iz dveh zako¬ nodajnih teles ali domov, 12. celica, ki izloča sluz. Tretjo in šesto črko posamezne besede vpišite v stolpca na levi in ob pravilni rešitvi boste navpično v stolpcih prebrali neko misel. REBUS POSETNICA TOM LEO OGER Tom nam napoveduje vreme. Kaj je po pokli¬ cu? Vremenoslovec ali s tujo besedo.I SKRITA MISEL KADO — GRM — VISLI — DALJE — SRAM — ZAJEC — LEV — STOPA — ŽAMET — TEK — GAMS — VESTA — JEŽ — IVE — LIKA - OBED — MAK V vsaki gornji besedi prečrtajte po eno črko, ostale pa berite po vrsti in prebrali boste misel francoskega pisatelja Frangoisa de la Roche- foucaulda (izg. larošfukoja). REŠITVE UGANK IZ 2. ŠTEVILKE NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA: Vodoravno: diagram, ostrina, steklar, pakt, Krk, La, okan, OA, ščit, lar, KK, avizo, obala, Piran, Makedo¬ nec, TS, Mata, pek, Epir, Er, plat, simbol, akt, Insa, morala, Ditka, kamin, eti, kaos, IV, je¬ klarna, oko, Avar, tar, nad. ENAKE ZAČETNE IN KONČNE ČRKE: kavčuk POSETNICA: avtoelektričar REBUS: elipsa (el i psa) ZLOGOVNICA: antimon, kositer REBUS: gorivo (gori v o) ZLOGOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: kolektor, cepivo, —lo, barvilo, —li, barka, letališče, —rak, —mo, maternica, nada, —zal, kopanje, —Ija, kamela, goščava. PREMIKALNICA: železo, iridij, kobalt. POSETNICA: toplarna TIMOVI NAGRAJENCI IZ ŠT. 2 80/81 Matjaž Loštrk, Ljubljanska c. 22, 63000 Celje Leon Mikuletič, Levstikova 12, 66250 Ilirska Bi- Jadran Bačič, Jadranska cesta 11, 66280 Anhovo nagradna slikovna križanka Pavle Gregorc •sirarn ve; M« *'••#»*» 1INZ0NE u z ju(5om ■f\ *- '* % ►. ^ iV*V BAfeONU. *. ^ Eni -otok. V \\ POLEG NAPETEGA ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA PUSTOLOVSKEGA ROMANA IZ¬ GUBLJENI SVET, ZAČINJENEGA Z ZNAČILNIM ANGLEŠKIM HUMORJEM, IMAMO NA ZALOGI ŠE KOMPLET ZBRANIH DEL JULESA VERNA. KNJIGE LAHKO NAROČI¬ TE PRI TEHNIŠKI ZALOŽBI SLOVENIJE. OBROČNO ODPLAČEVANJE. NAROČNIKI TIMA IMAJO 10% POPUST. IM-Rt Izdaja t Urej Kralj, . Vinšek, vorni ii letno. ( • Rev pp. 54 Kočevs skupno nost z« conan dovie ■TNA GRANTA OLI SVETA JJU / A-