ESN I
Zložil
MIROSLAV MALOVRH.
Tiskal in založil J. Krajec. 1880.
OVOMESTO.
Čut se zlije mi v besede. — S. Jinko.
Mit Rosen, Cypressen und Flittergold Mocht' ich verzieren, lieblieh und hold, Dies Bueh wie einen Todtenschrein, Und sargen meine Lieder hinein.
H. II eine.

ANI
POSVEČENO.
Hein Herz pocht wild beweglich, Es pocht beweglich wild, ■\Veil ich dich liebe unsaglich, Du lielies Menschenbild.
B. Ileine.
ROLOG.
Aelo razlikuj o se pesni ' Katere bralcem tu podam; Dopale bodo malo komu, A grajal vsak jih bode, zi
Le kritikujte vi možaki
Ki ste uže stvorili kaj, A neizvedeni kričaei, Izvolijo molčati naj.
Opeval predmete sem razne: Nebeško kapljo sem častil, Ljubezen v nebo dvigajočo In domovino sem slavil.
In ako včasih sem frivolen, Če zbadam svete vam stvari,
Nikar mi v zlo ne štejte tega, Srce mi peti tak veli.
A ti, ki si mi izbudila U prsih spečih pesni glas,
Osrečla me z Ijubavjo svojo, Mi zvesta bila vsaki čas,
Ki svet si v raj mi spremenila Kjer nij nikakih bolečin;
O Ana! sprejmi pesni borne, V ljubezni najine spomin.

7 srci želji dve gojim, Prosim te, izpolni Oče ju, ki iz neba Vladaš svet vesoljni.
Daj da najdem ljubico,
Rožo poezije; V njeno čast, da čut srca V pesen se mi zlije.

f

II.
M ene torej si izbrala, ' Ki popolnem sem naznan, Ki sem le v ljubezni sladki, Zate, b6ginja, navdan.
„Kaj je slava meni mari?
Saj le ti si ljubi moj; Da se kdaj ti izneverim, Tega, dragi, se ne boj."
Xse mišljenje moje Se vrti krog tebe; Komaj da v ljubezni Poznam sam'ga sebe.
Da ne bil bi videl
Tvojih lic cvetočih, Nikdar ne poznal bi Srčnih ran pekočih.

	10	
#......		
	IV.	
	Yre(i bižo tvojo tisočkrat	
	J Gotovo grem na dan;	
	Oči uprte v okno so,	
	A vedno le — zaman.	
	Če kmalu videl te ne bom	
	Bog ve, kaj si storim;	
	Morda naposled v vinu še	
	Ljubezen utopim.	
		
h..........		...........j
*
v.
Aarno solnce sije, ' Rosa lesketa, Bister potok vije Sredi se polja.
Fantič pa po travi Stopa z deklico, Radostno jo zvavi Svojo ljubico.


VI.
rili smo, dokler je bilo Še kaj kaplje sladke,
Karte tudi smo menjali, Karte lepe, gladke.
Streglo nam je dekle krasno, Dekle črnooko;
Ko vže vinjen bil sem malo, Primem jo za roko.
Del sem roko jej krog pasa, Sladko jo poljubil,
Svojega srca sem prostost S tem poljubom zgubil.



VIL
fri bregu, tam ribčevo dete sedi Ter gleda v brezkončno morjč; Zapustil jo oče je včeraj zvečer, Za njega pretaka solze.
Morje se vtolaži in burja vmiri,
In jasno je zopet nebo; A ribič, tvoj oče, ti bore dekle, Nikdar se povrnil ne bo.
9
HI
vin.
Joma našel je nijsem
' Ko sem jo obiskal;
„Gotovo je na polji," Nje brat mi je dejal.
Po polji je hodila, Prepevala glasno,
Nij videla ne cula, Da je kedo za njo.
Uskliknila je plašno Ko sem jo bil objel,
Ter se branila, ko sem Poljubiti jo tel.
A izpoznavši mene, Jo mine strah takoj;
Poljube vestno vrača Se veseli z menoj.

IX.
Ko ležal bom na postelji, ' Na smrt kud6 bolan, Spovedat in previdet me Prišel bo frančiškan..
Povem mu kje, zakaj, kako,
Kolikrat sem grešil; A nekaj vender zamolčim: Da sem zaljubljen bil.

9>............................................................................................................."B
X.
Ah ljubica! kaj boš jokala, J Kaj boš prelivala solze; Osoda tako je vkrenila, Če prav nama poči srce.
Jaz nosil bom sukinjo belo, In puško na rami svitlo; A v prsih ljubezen goreča Gotovo vmorila me bo.

XI.
Pri kladezi jo videl sem Ko je s kristalno vodo,
Z rokami, belimi ko sneg, Polnila si posodo.
Pri kladezi so najine Se ustnice ujele;
Ljubezni prve vžila tu Oj ure sva vesele.
Pri kladezi, pri kladezi Je druzega objela,
Ki sablja ga je lepšala, Cesarska suknja bela.
XII.
Ko sem po poslov prišel, J Rožo si mi dala, Rekla s solznimi očmi: „Na-te bom čakala.-1
Mesecev je šest prešlo,
Roža je zvonila; Zvesta moja ljubica Se je pa — vmožila.
s
.................r-...............................-r...........................
XIII.
v
Cez travnike svoje potoček J Kristalne valove vali; Tik vode pa lipa visoka, Oj lipa zelena stoji.
Urezal sem v lipino deblo Tri črke in malo srce, Zapisal s tem njeno ime sem, Zapisal s tem svoje gorje!
Oj kolikrat s palico v vodo
Sem njeno zapisal ime, A vedno bežeči valovi I to so odnesli v morje;
Zapisal pa v srce sem svoje
To sladko doneče ime, In zbrisalo prej se ne bode, Da vbogo mi poči srce.
XIV.
'Hrez skrbij mi deva ljuba ' Sezi zadnjikrat v roko; Zate nij velika zguba, Kmalu pozabljena bo.
Ti se boš doma starila,
Jaz pa poj dem daleč preč; Ti boš druzega ljubila Jaz nebene več.

XV.
P j z bogom, oj z bogom Ljublj Vesel te denes zapustim;
Nikdar se m' srce ne ozdravi Nikdar si nazaj ne želim.
Najlepše sem ure preživel Na nedrih predrage svoje
Odkar mi nezvesta je ona, Nesrečno se čuti sree
Ljubezen bo z mano hodila, Ljubezen vmorila me bo,
A zame ne bode jokalo Ni jedno dekliče lepo.

XVI.
Ne hodi, draga deklica, ' Ne hodi vsaki dan; Kjer kaže stolp da tukaj je Meniški samostan.
Menihi v celicah žive
So noč in dan sami; Če boš hodila dolgo tjč, Lehko se kaj zgodi!
XVII.
Aadnjikrat danes sva vkupej ' Vžijva, kar nama je dano; Jutri bom tebe zapustil, Belo zapustil Ljubljano.
Daleč po svetu bom hodil,
Zmer pa spominjal se nate Spomnil se krajev kjer vžila Ure ljubezni sva zlate.
Mnogo dežel bom preromal,
Mnogo deklet bodem ljubil Vsak me objem bo spominjal Koliko s tabo sem zgubil.
Strastno me torej objemi,
Ustne poljubi mi sladko, Saj me nikdar več ne bodel; Vsako veselje je kratko!


XVIII.
Nij miru srce mi dalo, ' Rojstni sem zapustil kraj; Daleč me okrog je gnalo, Stoprav zdajci grem nazaj.
Mnogo sem prehodil svčta, Mnogo skusil in prestal; Postarila so me leta V srci stari sem ostal.




XIX.
Na pokopališče, po noči sem šel, ' Kjer ljubica moja mi spava, Poiskal samotno ležeči sem grob; Iz njega poganja vže trava.
Iz groba izkopal sem ljubo svoji),
V katerem je dolgo ležala; Otvoril sem rakev, uskliknil vesel: „Kako se lepo je vzdržala."
Ko krasno ležala je tu pred menoj,
Sem strastno objel jo, poljubil, A ko sem poljubil jo — zginila je — In jaz sem iz sanj se prebudil.
■fr............................................................................................................iS

XX.
Nakupil srebra sem, nakupil zlata ' In ti si dekle vse dobila, A to le prinašal sem tebi zato, Da včasih si me poljubila.
Poljubov sladkost je pa kmalu prešla,
Ljubezen prešla je i z leti; Dolge pa ki zate naredil sem jih Nihče mi ne mara prevzeti.

■S
XXI.
P Ana, Ana, deva mila, Zakaj se name ne ozreš ?
Zakaj ponosno dvigaš glavo Ko mimo mene greš?
Kako te ljubim, ti je znano, Kako sem ti do smrti vdan;
A ti ljubo me ne pogledaš, Se ne usmiliš srčnih ran.
Le enkrat bi te rad poljubil, V oko le enkrat modro zrl,
Le enkrat k sreu te pritisnul Potem lehko bi vmrl.

rTTT^nrag
XXII.
/a gore je solnce bliščeče tonilo, ' Noč sladka je zemljo obdala; Stotisoč na nebu je zvezd zasvetilo, . Mej njimi pa luna miglala.
Ko sanje objele ljudi so trpeče,
I žalost minula je meni; Spomnivši oj sladke, nekdanje se sreče, Obšel me je mir zaželeni.
XXIII.
n če si me prav zapustila ' Ter druzega zbrala moža; Če v zakon ž njim prav si stopila, Ti rad odpustim iz srca.
Le grdega ti norčevanja,
Le tega ti ne odpustim; — Ljubezen plamteča, nekdanja, Kak' zate se zdaj pokorim!
Nikjer si ne iščem pomoči
Prenašal vse bodem ko mož ; In če tudi srce mi poči, Ti videla tega ne boš.
-csgbe-

XXIV.
Slovenska dekleta, najlepša dekleta,
Ve dika, lepota ste celega sveta, Nij vrstnic vam najti nikjer, in nikdar, Ve lepše celo ste, ko j utrni žar.
Očes kaj opasna so vaših plamena, Ljubezen neskončna nij prazna vam pena, Kdor jedenkrat bil je poljubjen sladko, Ozdravilo tega več srce ne bo.
Slovenska dekleta, najlepša dekleta, Za svoje je vsaka domovje uneta; A ona ki mene najrajši ima, Ta kmalu bo žena postala moja.

XX v.
Kje leta sladke ste mladosti, * Oj kje si, lepi čas V In kje ti deva zorno mila, Teh dnij največji kras?
Prešla mladost je in ljubezen,
Staro mi je srce; Prešle so nade mi nekdanje, Izginile želje!

XXVI.
/Vlrzla burja zunaj tuli, ' Jaz pa v sobi sam sedim; Časov ki so vže minuli Se v spominu veselim.
Sreče se spominjam svoje, Kar sem je kedaj užil; Spomnim se ljubezni tvoje Ki sem jo iz ust ti pil.
Pisma čitain ljubeznjiva,
Kar od tebe jih imam; V mislih, deva prevarljiva, Blagoslov ti svoj podam.

XXVII.

Samotno tu sedevam / Ves zapuščen na ptujem; A v mislih čez planine V domači kraj potujem.
Pred okno ozko stopim, Kjer ona name čaka. Po cesti se ozira
Ter plaka, bridko plaka.
I

XXVIII.
Na dvoru grada sam stojim J Ko ura polnoč bije; Po grmih krog vsi ptiči spe, Na nebu luna sije.
Plesanja šum in godbe glas
Okrog gradu se čuje; Prelepe grofinje denes Možitev se praznuje.
.Ljubezen trga mi srce,
Za me ni več zdravila; Ah! da bi takrat bil umrl Ko me je poljubila.

Na skali ob potoku J Zamišljen sem sedel Ter čakal, tebe čakal, Da den minul je bel.
Ko sem zaman te čakal Ves dolgi, dolgi dan; Pod noge vbral sem cesto Zlo gladen in zaspan.

XXX.
Na holmu v gozda sredi ' Tam križ stoji lesen; Kdo spava tukaj gori Samotno večni sen?
Zakaj tam ne počiva,
Kjer drugi mrtvi spe? — ,,Zato, ker sam si vmiril Prebumo je srce."

Ko slovo sem vzel od doma
' Ter odšel na ptuje,
Deli oče so: „naj pamet S tabo zmer potuje."
Mati so mi svetovali: „Sin, razboren bodi;
Mojib besedi ne zabi, Pamet naj te vodi."
„ Skrbno se deklet ogibaj Kolikor mogoče;
Zvite kače so, le vedno S srci igrajoče.
Jaz obema sem obljubil Se po tem ravnati;
A, od kar sem tebe videl Mj mi pomagati. —

XXXII.
Ljubezni polno mi srce je bilo, ' Navdajala sta up me in mladost; Najlepše me deklice je ljubilo,
Užil ljubezni prve sem sladkost. V zvestobo sem dekle zaupal tvojo, Platil pa vero to — se srečo svojo.
Ti bila nada moj'ga si življenja,
Vso srečo svojo s tabo sem objel; I ti zdaj vir si mojega trpljenja,
Ki sem v ljubezni zate le gorel. Ljubav si obljubila mi do groba; — O kje, dekle, je tvoja zdaj zvestoba?
Ljubezni sladke sanje so zbežale,
Ko prvi cvet po slani umorjen; Strastij, ki so srce mi pretresale
Rešil sem se — i vender sem zgubljen. Komur srca ljubezen ne ogreva, Največja isti je na zemlji reva.
i -•f.....................................................................— «
XXXIII.
fred materjo božjo klečijo Vsakdanji, ubogi ljudje;
Nebeška devica jih vsliši Ter vliva jim mir v sre.
Pred tabo bi deklica klečal Ter molil te žive vse dni,
Da vsmilila ti bi srca se, Ki zate, le zate gori.
Da z njega bi tugo prognala Ki lepo greni mi mladost;
Na tvojih da nedrih užil bi Neskončne ljubezni sladkost.

XXXIV.
n (Na goro, na goro hitimo," ' Navdušeno mladež kriei, Ko mila spomlad se povrne Ko travnik in gozd zeleni.
„Lepo ko nikjer je na gori,
Tam z mlekom se žganjci jedo, Tam vmazane so kravaricc, Mekečejo koze sladko/-
XXXV.
Zakaj si žalostna dekle'? ' Navadno nijsi taka! „Ah! kaj bi tužna ne bila. Ločitev naju čaka.-'
„Mej ptuje jutri grem ljudi,
Slovo je treba vzeti; Za srečo, kar sva vžila je, Zdaj nama je trpeti."
„„Če jutri greš, kaj mar mi to,
Da danes le ostaneš; Da danes me poljubljaš še, Ter me sladko objameš."

XXXVI.
V jeseni lastavica ' Od nas se poslovi, Da u toplejše kraje Čez morje poleti.
Ko v znane, ljube kraje,
Se vrne ptičica, Na mojem grobu cvela Vže bo vijolica.

XXXVII.
panje sanjal sem po noči J Neprijetne sanje; Ljube so me obiskale Moje vse nekdanje.
Črnooke, plavolase
Dobro mi poznane: Aleksandra, Giovaninna, Pavla in vse Ane.
Hudovale so se reve
Nad menoj, kričale, Znam da bi iz srca rade Mi lase zruvale.
Ena le je mimo stala Ter se ni ganila:
Ona, ki ponosno ljubav Mojo je odbila.
Stopil k njej sem, jo povprašal Kako se počuti;
Če jej še diše sardine, Kje je „Bello" ljuti?
Srpo v me oči je vprla, V stran se obrnila,
Britka solza jej čez lica Se je bleda vlila.
Jaz sem stisnil jo na srce, Radosti trepeče —
S postelje sem padši, zbudil Se iz sanjske sreče.
XXXVIII.
Vtamnem gaju slave« peva, J Luna sije iz neba, Mirno jezero se ziblje, Z listjem veter se igra.
Molči slavec, buči veter!
Luna kaj brliš bledo? Ploskajte valovi divno, Meni silno je hudo!

XXXIX.
P j z bogom ti domača vas, Oj z bogom rojstni kraj; Srca od tu me goni mraz, Ne bo me več nazaj. Vse kar kedaj sem pretrpel Pozabim kraj morja; Život se tam mi nov začne Brez radosti, — solza.
Govoril mož je lep in mlad Na ladiji tako, Ki je odjadrat na zapad Imela noč še to. Nerad domačo vas pusti Pravičen vsak kristjan, A rad jo zapusti, kedor Pri srci je bolan.
Ko lune, zvezd ugasne žar In dan se zazori, Uže odjadral je mornar Ter čez morje hiti. A komaj svet objame noč Valovi se zjeze In se tako strašno tepo Da barko potope.
Ko spet nastane beli dan Vtolaži se morje. Prijatelj več nij naš bolan, Ne toči več solze; Iskat mu treba nij mini, Na ptujem kraj morja; Valovi vtopili so, Nesrečnega moža.
XL.
Najboljša gostilna je log, ' Tu se spočijem rad; Tu ptički pevajo okrog Kadar cveti spomlad.
Pod lipo v trato ležem tu,
Tik me potok šumi; V naravi iščem si miru Ki mej ljudmi ga nij.

XLI.
/Parizu sem bil v galeriji Kjer slavne podobe vise;
Ogledal natančno sem vsako, »Slikarjevo čital ime.
Najbolj mi dopala je slika, Samotno visela je tam,
Predstavljala kačo strupeno; — Jednako oči jaz poznam.
Takošne imela ko kača Je ljubica moja oči
S katerimi je zastrupila, Vesele mladosti mi dni.
........................................................'....................................*
XLII.
"prijatelji vprašujejo ' Zakaj tako sem bled, Bolezen kaka vtisnila Mi v lice svoj je sled V
Zdravniki mi svetujejo
Naj se od tod podani, V Italijo naj lepo grem Da tam se okrepčam.
A za bolezen leka nij
Ki lice mi bledi; — U srci kačo nosim jaz, In ta me umori.
Strupena kača ki mori Življenje mi mlado, Ta kača k' nij je odpodit,
Si ti, dekle lepo.
«=«§*=»-
XLIII.
Ppeval sem ljubezen Prekasno pa spoznal, Kako sem bil neumen Da njej sem se udal.
Ljubav je bedarija,
Ki nam razum tamni Le vinu je resnica, A mej ljudmi je nij.
-o®c-
A-	52	
»		
	xliy.	
	Y lavaj, plavaj čolnič mali	
	J čez morje zeleno,	
	Da dospem še k ljubi zali	
i	Pred nočjo megleno.	
	Daleč, daleč na otoki	
	Ljuba moja biva,	
	Ah! kadar poda mi roki	
	— Deva ljubeznjiva! —	
	Kadar sladko me objame	
	Na uho šepeče,	
	Da živeti hče le zame	
	Sem v nebesih sreče.	
		
ž. ..........		.......J,

XLV.
Na počivalniku sedim ' Ter mislim; kaj? — ne vem Za uro ura mi beži, A jaz sem tih in nem.
Če prej tako sedel sem kdaj
Le mislil sem na njd; Zakaj več tega ne storim, Naj zamolčano bo.

Tdgi
XLVI.
7alovi šumijo i veter buči, Moj čolnič opasno se dviga; A meni nij mari da tako grmi, Da bliska se, tud' me ne briga.
Če tudi valovi moj čoln razdrobe,
Ter smrt tukaj mene doteče Kdo bode za mano pretakal solze? Ah nihče na svetu jih neče.
Poznal nijsem starišev svojih nikdar,
In ljubica mi je nezvesta —■ — Eazdrobi, raznesi moj čolnič, — vihar, Objemi me mokra nevesta.
s?
XLVII.
a zmcram moj zavičaj
J Te danes zapustim;
Mej svoje nikdar ljudi Nazaj si ne želim.
Lahko sem se poslovil Od znanih vseh ljudij,
Le ko objel sem Janka, Kale m' solze oči.
Le on mi je prijatelj Da ž njim ponašam se,
A radosti je konec, Završeno je vse. —
Raztrgana zdaj vez je I cela več ne bo; —
Povod le znan je bogu Ki je učinil to! —

XLVIII.
, az dekle sem lepa Kaj maram za-te?
Najlepši fantiči Tep5 se za-me."
„„0j dekle prevzetnost Bo tvoja prešla;
Jaz dobil bom ženo, Ti nikdar moža."-
I kakor je rekel Zgodilo se je;
On dobil je ženo Moža ona ne.

XLIX.
(Heine.)
v
L,e dva slov6 jemljeta ' Si sežeta v roko, I jameta jokati, Zdihavati zelo.
Jokala nijsva midva,
I zdiliovala ne, Izdikljaji i solze Pozneje so prišle.

#...........................................................
L.
fri odhodu sem od svoje Drage dobil prstan zlat;
Jaz pak dal sem jej verigo Da jej lepša beli vrat.
Komaj ljubav je minula, Prstan vže je bil prodan;
Pri zlatarji ranjšev novih Dvadeset sem dobil zanj.
Nje iz zlata bil je prstan, Moja pa veriga ne,
Stala namreč nova dvajset Celih krajcarjev me je.


LI.
Pdšla od tu sicer si deva zala, Ljubečemu pa srcu nije moči, Da tudi v mislih se od tebe loči Če prav objestno ž njim si se igrala.
Ko v prvo si poljubiti se dala — To bilo je v mladosti še cvetoči, — Prisegala si mi v ljubezni vroči, Da vedno zvesta bodeš mi ostala.
A kmalu bila zame si zgubljena, Postala druzega moža si žena, Ljubavi mojej srčnej se smijala.
A če je tudi konec moje sreče, Srce me ipak vedno k tebi vleče, Vsaj v mislih bodeš moja zmer ostala.
LIL
Jaz skrbno hranim majhen trak ' Ki bil je kdaj rudčč; Sicer je ves zamazan vže Ter nijma boje več;
A vender mi je ljub in drag,
Zato, ker je od nje, Katero moje nekedaj Ljubilo je srce.

LIH.
P j kam se ti, kam se ti potnik mudi? Ostani i tukaj prenoči, Iz srca vsi radi postrežemo ti Kolikor je revežem moči.
„Presrčna vam hvala, muditi ne smem
Nadalje se tukaj mej vami; V domovje prekrasno jaz svoje zdaj grem, Ležeče za on'mi gorami.
Tam ljuba me čaka, presrčno dekle,
U zori deviškem cvetoča; In čuti vsi vlečejo vedno me tje, Ljubezen tje vleče me vroča.""

LIV.
P cvojka i fant ste živeli nekdaj Ki v zakon b' se rada dobila, A stariši deli so: ,.reče on naj Sčini bodeta se preredila?"
Od same ljubezni nihče ne živi,
O tem je vže pravda dognana, Gotovi naj on si prej kruh preskrbi, Potem mu beseda je dana.
Gotovi ko on si je kruh ^reskrbel
Ga nikdar več blizu nij bilo, Bogato i staro soprugo je vzel — To često se vže je zgodilo.
fr............ ^..................................................................................................................... S
LV.
Pa bil sem kdaj zaljubljen Mi odpuščen je greh, Ker ta se bedarija Nehala je na smeh.
A strahoviti norec
Se meni človek zdi, Kateri se iz same
Ljubezni umori. •
-C3
LVI.
Ko jelka brhke si rasti, ' Gaceline imaš oči, Le srce tvoje, o dekle,
Le srce — malo vredno je.
L VII.
Na straži mlad vojak stoji,
' Na straži sani ob polnoči.
Korakov gori stopa pet Nazaj jih tol' ko meri spet
Nad sebe v sinje zre nebo Pod-se v globoko zre vodo.
Sam sebi tiho govori:
„Zdaj moja ljuba se m oži."
„Presrčna moja ljubica
Je zbrala druzega moža."
„Zdaj tela nje 011 vživa kras Na straži moram stati jaz."
„Na straži delj ne bodem stal V tej vodi bom miru iskal.
V globoko vrže se vodo Ni več ga videti bilo.
H6
LV1I1.
Nekdaj sem veiiec tel ti viti J A rož duhtečih nij bilo; Zdaj, ko so rože, pa po tebi Zaman ozira se oko.

LIX.
Prvi:
Najboljše na svetu ' Poljub je sladak!
Drugi:
Jaz bolj ko poljube Spoštujem tabak.

......... • ......."S
LX.
j^) i noči misli tožne so zbežale! - Cel' čas, kar sem zapustil domovino, Hlepelo je srce nazaj v dolino; Mi solze zmer so bledo lice prale.
I
in zdaj so nade nove mi nastale: Da možno je odtresti bolečino 1 lastno vstanoviti si družino Na novo svetu pesen peti hvale. —
Gorje! to sanje le so brez pomena; Enkrat le diha sapa pomladanja, liaduj življenja človek se v mladosti.
A zame radost le je prazna pena; .Nihče naj tak strašno ko jaz ne sanja, Ah! mnogo je, da ne znorim bridkosti!
NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA
00000420754