8-2006 32 Sobotno jutro je bilo kot nala{~ za izlet. Jasno in sve`e, na nebu niti sledu o kak{nem obla~ku. @e prej{nji ve~er sem bil nekako nemiren; pozorno sem sledil napovedovalcu na TV, ki je obljubljal krasen dan. Torej idealna prilo`nost za izlet v gore; prilo`nost, ki je ne ka`e zamuditi. Kako dekleta spraviti pokonci? »Halo, dekleti, pokonci. Krasen dan se nam obeta. Zapeljimo se v naro~je na{ih prelepih koro{kih gora,« sem se pateti~no zapeljal `eni in h~erki na `ivce `e navsezgodaj, ko sta bili {e obe zakopani globoko v posteljnih rjuhah. Zakopani dobesedno! Moji dve `enski sta ~udni bitji, nikdar ju ne bom do potankosti razumel. Medtem ko sam preko no~i zbrcam s sebe {e tisti tanki kos rjuhe, ker mi je pre- vro~e, se onidve kuhata v pi`amah in volnenih nogavicah pod plastmi debele odeje. Potem pa {e stokata, kako mrzle noge sta imeli pono~i in da sta skoraj zmrznili … Sredi poletja, ja! »Se ti je spet poslab{alo?« se je zasli{al nevarno nejevoljen glas iz najine zakonske spalnice, h~i Jerneja pa je kar skozi priprta vrata svoje sobe ugotovila, da mi je najbr` popustilo tisto zdravilo v obliki okrogle plo{~- ice – tableta. Z veliko zagnanostjo je izrazila pripravljenost, da pokli~e mojega osebnega zdravnika; recept za prav{njo ustanovo, kamor spadam, da bo mimogrede napisan. Lahko kar za~nem pripravljati kov~ke ali pa tudi nahrb- tnik, kar se nje ti~e. V tem trenutku sta bili na preizku{nji vsa moja ~ast in avtoriteta! Ali sem gospodar v hi{i ali nisem? »Dobro, bomo pa~ ostali doma, kuhali kosilo, pospravljali, pomivali in ~istili,« sem na Sobotno potepanje po Raduhi Bolje na dvatiso~ak kot pospravljati hi{o Ale{ Tacer  Rado Lapuh videz naveli~ano in zdolgo~aseno zavzdihnil. »Pravzaprav, ~e dobro pomislim, na{e hi{ke `e dolgo nismo prevetrili. Zakaj le bi se preganjali v tem krasnem dnevu tam gori okrog po plani- nah? Jerneja, kar vstani. Najprej bo{ …« V trenutku sta bili obe v kopalnici. Ti{~ali sta se okrog umivalnika in se prepirali kot kak{ni osnovno{olski najstnici. No, saj ena je {e skorajda bila, druga pa … Polo`no mimo najvi{e »le`e~ih« kmetov Hura, uspelo mi je! Pa ne toliko zaradi avtoritete, seveda ne, ~eprav si boste bralci najbr` tako domi{ljali. Uspeh je bil v mojem dovr{enem igranju in zvitosti, kajpada! Pa pravijo, da so samo `enske zvite. Kje pa! Moja starej{a je zdaj v trenutku doumela, da je bolje pre`iveti dan na sve`em zraku nekje nad dva tiso~ metri kot pa za {tedilnikom; sploh pa tak dan, ki se nam je obetal! Mlaj{a pa ima tako ali tako bujno razvito domi{ljijo, kar v glavo sem ji videl: velikanska pica s ke~apom, dva deci pomaran~nega soka ob strani in na pogrinjku desno {e sladoledna kupa z malo pritaknjene eksotike. Po opravljeni turi, seveda. ^ez dobre pol ure smo `e ob~udovali kraje Dravske in nato Me`i{ke doline. Pot do ^rne na Koro{kem {e nekako mine. Bolj se vle~e naprej proti Slemenu, od koder se lahko popo- tnik spusti po panoramski cesti na drugo stran v smeri Sol~ave in Lu~. Mi smo se na vrhu seveda usmerili levo – kaj kmalu smo bili na najvi{je le`e~i kmetiji na Slovenskem. Slika na strani 33: Raduha s Strelovca  Jurij Senega~nik 8-2006 34 »Kako jim je dobro, kmetom tu gori,« je komentirala Jerneja. »Zakaj tako misli{?« sem vpra{al. »Zato ker so najvi{je le`e~i kmetje. Pomisli, le`e~i! Vse dneve lahko pole`avajo in u`ivajo v tem prekrasnem gorskem ambientu.« Zavzdihnil sem in bolj na tiho zamomljal nekaj o `enski pameti. Preve~ naglas si nisem upal, konec koncev sem bil le v manj{ini. Svojega jeklenega konji~ka smo parkirali pri Bukovniku in se preobuli. Zavihtel sem nahrbtnik (v njem je bilo seveda dovolj opreme in hrane zame in za obe sopotnici vsaj za tri dni) na ramena, poprijel palice v roke in mo{ko povedel svojo okrnjeno dru`inico po ozki stezici proti Grohotu. V tem trenutku sem bil hvale`en sinu Zdravku in njegovemu satelitu ne`nej{ega spola, da ju to jutro sploh ni bilo doma. Pomislil sem namre~ na svoj drugi, osemdesetlitrski nahrbtnik in na potrebe petih ljudi. Hvala bogu, da je ostal v omari, nahrb- tnik namre~ … »Ati, glej, tu je pa ~udovito hoditi,« je poo- tro~eno ~ebljala Jerneja, ki je kaj kmalu pre- vzela vodstvo. »A je pot prav do vrha Raduhe tako polo`na?« »Seveda,« sem prikimal. »Kar dvigni o~i malo naprej in malo vi{je; poglej, kako lepo polo`no bo v skalah!« Jerneja je dvignila o~i in zinila od za~uden- ja. »Tam gor misli{ iti? Pa sem res imela zjutraj prav, ko sem ti hotela poklicati zdravnika.« Pred nami so se bo~ila visoka ostenja Lane`a ter Male in Velike Raduhe. @e sam pogled nanje zbuja nepou~enim nelagodje v `elodcu in jim poganja strah v kosti. Nama s Sonjo pa gorskih izku{enj seveda ne manjka. Tudi tukaj nisva bila prvi~. Vedela sva, da je vsaka gora sprva videti groze~e; ko pa se prerine{ v njena nedrja, te zna sprejeti in varovati kot mati svojega otroka. Biti mora{ le dovolj previden in razsoden, ceniti jo mora{ in ji izkazati dovolj spo{tovanja. @e samo ime »gora« je namre~ `enskega spola in temu pri- merno se navadno tudi obna{a … Dobre pol ure hoda je za zmernega pla- ninca od Bukovnika do Ko~e na Grohotu. Tudi mi smo potrebovali pribli`no toliko. Gore nad Robanovim kotom 35 8-2006 ^e »teli~ek« ne da mleka, je dobra tudi voda Na rahli vzpetini okrog ko~e so se pasle krave. Slastno so mulile sladko planinsko travo. Vedno, kadar vidim krave in njihov mlade` kje v planinah, se spomnim na reklamo za ~okolado Milka … Seveda, mleko, »pridelano« iz teh planinskih trav in zeli{~, mora biti res posebnega okusa. »Na, Jerneja, dam ti ~utarico, pa pomolzi tisto friziko tam,« sem dejal. »Mleko nas bo okrep~alo in nam dalo novih mo~i.« »Kar ti jo pomolzi, vedno si se hvalil, da si se tega nau~il v mladosti, ko si {e krave pasel. Kolikor te poznam, bi ti menda res pil kar surovo in neprecejeno mleko.« »Seveda, zakaj pa ne? Tudi soka, stisnje- nega iz pomaran~e, ne damo kuhati. Sve` je najbolj{i.« »Tebi ni pomo~i! Glej, mami, tam pa ni krava! Tudi teli~ek ni. Izgleda kot konj?« Jerneja ga pa res pihne. ̂ eprav nismo doma v mestu, je med kravjo ~redo komaj spoznala pritlikavega ponija, ki si nas je radovedno ogledoval. ^rna griva se je ~udovito podala rjavemu vratu in bele lise so se svetile na njegovem zalitem `ivotu kot zaplate snega v zgodnji pomladi pod prevalom Durce visoko nad Grohotom. Ogovoril sem ga in mu pome- `iknil, vabil sem ga k sebi. Hotel sem se posta- viti pred dekletoma, da me tudi `ivali ubogajo. Pa se konji~ek za nas ni kaj prida zmenil in jo je ni~ kaj kulturno pobrisal na drugi konec pa{nika. »Ati, ti misli{, da te bo vsakdo tako ubogal kot jaz,« je rekla Jerneja. Kulturno sem se zadr`al, kajti na misel mi je ravnokar pri{el pregovor, ki pravi: »Moder ima toliko za pre- mi{ljevati, da nima ~asa govoriti, neumen pa toliko govori, da nima ~asa premi{ljevati.« A za~uda mi taki in podobni pregovori pridejo na misel vedno le takrat, ko ne najdem pamet- nega odgovora. Res ~udno. Malo nad ko~o te~e v korito izvir bistre studen~nice. Okrep~ali smo se in se ohladili. ^e ni mleka, bo pa tudi voda dobra. Kaj kmalu smo se povzpeli mimo bivaka gorske re{e- valne slu`be in mimo razvalin stare ko~e, ki jo je februarja 1986 poru{il plaz. Bili smo tik pod vzno`jem stene. Po zavarovani desni poti Raduha nad meglenim morjem 8-2006 36 smo se vzpenjali vedno vi{je in vi{je. Na izpo- stavljenih mestih poti nas je ogrevalo sonce, v sen~nih predelih so nas hladile ogromne skalne gmote. Na vrhu smo stali prej, kot smo pri~akovali. Jerneji so `arele o~i, ko je preje- mala ~estitke od mene in mame. Po{tena malica na vrhu Raduhe Po vpisu v knjigo in obveznem fotografira- nju sem odvezal nahrbtnik. »Kdo pravi, da na vrhu Raduhe nimajo hladnega piva?« sem dejal in dru`no z `eno popil vsebino plo~evinke. Jerneja je odv ila popotnico; kako se prile`e skromna malica ob zaslu`enem po~itku! Velika Raduha me vedno bogato nagradi. Stokratno je popla~an trud, ko zaplava oko po okoli{kih vrhovih. Kako blizu je Ojstrica s Pla- njavo, pa Brana, skoraj je videti ko~o na Kamni- {kem sedlu. V pozdrav ti kimajo vrhovi z druge strani Logarske doline – Mrzla in Turska gora, Skuta, vse tri Rinke. Pogorje Ol{eve te vabi na svoje prostrane planinske pa{nike, pozdravlja te Ur{lja gora in preko Pece zaplava pogled dale~ do avstrijskih vr{acev … Z vrha Raduhe se marsikdo spusti do Ko~e na Loki in si mimogrede ogleda znamenito Sne`no jamo. Mi smo se odlo~ili, da si drugi~ vzamemo ta del poti ~isto posebej, s pristopom z druge smeri – iz Savinjske doline. Tokrat smo se spustili preko prevala Durce in se pod oste- njem vrnili na pot prihoda. Dan se je namre~ prevesil v popoldanske ure. Krulilo nam je `e v `elodcih in mojima dvema dekletoma so se preve~ cedile sline po sladoledni kupi. Pa tudi meni je vse bolj poplesaval pred o~mi vr~ek hladnega to~enega … m  Zoran Gaborovi~Sol~ava z Raduhe