IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36. telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozem stvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1614
TRST, ČETRTEK 1. OKTOBRA 1987
LET. XXXVII.
¥erouk na italijanskih in naših
Italijanski dnevni in periodični tisk te dni obširno piše o vprašanju verouka v državnih šolah. Zadevo je načelno uredil novi konkordat med Cerkvijo in državo, ki je bil sklenjen leta 1984, a se je že v lanskem šolskem letu nekaj zataknilo pri njegovem izvajanju, kar zadeva verouk. Tako imenovane laične sile niso bile zadovoljne s sporazumom, ki sta ga dosegla takratna ministrica za šolstvo Falcucci in predsednik škofovske konference, kardinal Polet-ti. Sedanji minister za šolstvo Galloni je v okviru vladnih strank dosegel nov sporazum, ki pa je naletel na nasprotovanje predsedstva italijanske škofovske konference. Ta pravi, da sporazum krši črko in duh konkordatarnih določil, ter zahteva, naj problem proučita Cerkev in država, ki sta bila sklenila konkordat. Sveta stolica je te dni naslovila noto na italijansko zunanje ministrstvo s formalno zahtevo, naj predstavniki obeh prizadetih strani proučijo tri točke: kako naj se tolmači opredelitev, da je verouk »fakultativen« predmet; verouk naj ne bo ali prvo ali zadnjo uro dnevnega pouka; veroučitelji naj ne bodo diskriminirani v primerjavi z drugimi šolniki.
Vlada je sprejela zahtevo o pogovorih, zato je pristojna poslanska komisija prekinila razpravo o vprašanju verouka, kar pomeni, da bo o tem sklepala po pogovorih med vlado in Sveto stolico. V tej zve-\ zi listi poudarjajo, da bi bil odstop vlade j neizogiben, če med vladnimi strankami ne bi bilo soglasja o zahtevi Vatikana, naj se zadeva prouči na diplomatski ravni.
Bistvena razlika med starim in novim < konkordatom glede verouka v šolah je, da se morajo dijaki (oziroma starši) pred šolskim letom prijaviti k veronauku; kdor se ne prijavi, bi moral obiskovati tako imenovano »alternativno uro«. V Italiji se je letos prijavilo k verouku 90 odstotkov dijakov, oziroma učencev.
Kako je na slovenskih šolah pri nas? Kot so nam povedali na pristojnih mestih, je odstotek pri nas nekoliko manjši, najnižji je, kot smo zvedeli, na Znanstvenem liceju »Prešeren« v Trstu. Dejstvo, da je odstotek prijavljencev k verouku na naših šolah manjši kot na italijanskih, je vsekakor vredno globlje proučitve. V tej zvezi bi tu le ugotovili, kako so nekateri pri nas pozabili ali sploh niso nikdar slišali, da imajo slovenski duhovniki na Primorskem velikanske zasluge prav na področju šol-
dalje na 2. strani ■
Nova telovadnica v Gorici -novo vabilo k delo
S tridnevnimi prireditvami in slovesnostmi so v Gorici pri Katoliškem domu predali uporabi novo telovadnico. Gre za objekt, ki je dolg 31 metrov, širok pa 24 metrov. Ima igrišče za odbojko in košarko, opremljen je z orodjem za gimnastiko in lahko sprejme 300 gledalcev. Novo telovadnico je simbolično odprl v petek, 25. t. m., deželni odbornik Brancati, goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco pa je blagoslovil novo poslopje. V petek je prisotnim spregovoril predsednik Športnega združenja 01ympia in član odbora za gradnjo telovadnice dr. Jože Vrtovec. Prisotnim je obrazložil, kako je bila zgrajena ta nova telovadnica. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali h gradnji novega poslopja in izrazil željo, da bi jo čim bolje uporabljali v skupno korist in rast.
Udeležence so pozdravili goriški župan Scarano, deželni odbornik Brancati, podpredsednik SZDL Ciril Zlobec, predsednik goriške pokrajine Cumpeta, predsednica SSO Marija Ferletič, pokrajinski odbornik Mirko Špacapan in v imenu ZSŠDI ter SKGZ prof. Rupel.
V soboto je telovadnica doživela svoj športni krst z mednarodnim odbojkarskim turnirjem. Na prvo mesto se je uvrstila češkoslovaška ekipa Chemičke iz Ustij a, tudi na drugo mesto so se uvrstili odbojkarji iz češkoslovaškega mesta Ostrave, na tretje mesto se je uvrstila ekipa CUS iz Turina, četrti pa so bili odbojkarji ekipe Stavbar iz Maribora. Vsekakor je turnir lepo uspel in je privabil v novo telovadnico tudi številno občinstvo.
V nedeljo, 27. septembra, popoldne pa je nova telovadnica doživela svoj kulturni krst s slovesno akademijo, na kateri se je poleg občinstva, ki je bilo kljub neugod-
nemu vremenu zelo številno, zbrala lepa vrsta domačih in prijateljskih kulturnih, predvsem pa fiskulturnih društev. Za u-vodne strumne akorde je poskrbela pihalna godba iz Prvačine. Sledil je uradni nagovor člana pripravljalnega odbora Andreja Kosiča, ki je podal poročilo o trudu in delu, ki sta bila sedaj kronana z uresničitvijo tega pomembnega športnega objekta. Pozdrav so prinesli tudi prof. Martin Kranner, msgr. Kazimir Humar in deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka. V dogajanje na parterju pa so posegale mlade članice baletne skupine iz Štandreža ter ritmičnih krožkov Milojke Štrukelj ter same 01ympie, poleg njih pa še člani folklorne skupine gasilskega društva Mele iz Gornje Radgone, atleti akrobatske skupine italijanskega telovadnega društva iz Gorice Unione Ginnastica Gori-ziana, medtem ko so mladi odbojkarji O-lympie prikazali razne telesne vaje, ki so povezane z gojenjem tega športa. Nastopil je tudi otroški zbor iz Steverjana ter zbor »Lojze Bratuž«, ki je pod vodstvom Stanka Jericija zapel pesmi Rožmarin spomin, Soči in Lipa. Spored sta povezovala Barbara Rustja in Franko Žerjal. Kot vidimo, je bila to torej zelo bogata in razgibana akademija, kot si jo ta športni objekt po svojem pomenu in trudu, ki je bil vložen v njegovo uresničitev, v celoti zasluži.
Nova telovadnica v Gorici je torej odprta. Prav gotovo se bo odslej marsikatera dejavnost lahko razvijala veliko bolje kot 1 doslej. Prav zato je tudi nujno, da se na-| ša športna društva, organizacije in zveze zavedajo, da je nujno potrebno smotrno ! izkoristiti nove prostore, ki lahko bistveno pripomorejo k splošni rasti naše narodne j skupnosti v zamejstvu.
Odločilna je predvsem politična volja
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je izdalo tiskovno poročilo o dveh pomembnih deželnih zakonih, ki sta bila izglasovana prejšnji teden v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine.
V	torek, 22. septembra, je bil ponovno izglasovan zakon o goratih področjih, ki ga je pred nedavnim zavrnila vlada v Rimu. Gre za pomembno vrsto določil, ki bodo koristila tudi Benečiji in Kanalski dolini. Pred meseci se je ravno v zvezi s tem
zakonskim besedilom razširil glas, češ da bi bilo treba ukiniti tako Kraško kot Briško gorsko skupnost, češ da ne obsegata pravih hribovitih in goratih področij. Slovenska skupnost je na vseh pogajanjih odločno branila obstoj in vlogo obeh skupnosti. Ce so za prava gorata področja potrebni še dodatni ukrepi, naj pridejo, je bilo stališče Ssk, to pa ne pomeni, da gorski skupnosti nista koristni in potrebni za nadaljevanje na 3. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 4. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tedn k;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Emil in detektivi« (Erich Kastner - Vital Kla-bus - Zora Tavčar); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Radio oddih 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Nediški zvon; 15.00 17. festival Števerjan 87;
10.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 5. oktobra ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Zgodbe vandrcvca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipeta Kosca;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 V svetu mladih;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Tržaški oktet; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Presodi - razsodi! 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 15.10 V svetu mladih; 13 00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Obalni komorni orkester iz Izole; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 6. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika: 8.10 Nediški zvon; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opornega repertoarja; 1 'i .30 Od prehrane do potrošništva; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo c glasbil; 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 15.10 Od prehrane do potrošnitva; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Obalni komorni orkester iz Izole; 18.00 Ivanka Hergold: »Med štirimi stenami«, radijska igra; 1900 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 7. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7 29 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in dežolna kronika 8.10 »Ta rozajanski glas«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zenska in naš danes;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 15.10 Zenska in naš danes; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Sopranistka Olga Gracelj, pianistka Neva Merlak v našem studiu; 18.00 Tržaška pisma Vuka Ka-radžiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
E ČETRTEK, 8. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Od Milj do Devina;
19.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Svet, v katerem živimo; 12.00 Duško Jelinčič: Odhajanja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goričkem valu; 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 15.10 Svet, v katerem živimo;
16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbor in vokalna skupina »Accademio musicale universitaria« iz Trsta; 18.00 »Krvavo polje, brezmejno gorje!« Prva svetovna vojna in begunci s soške fronte; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
H PETEK, 9. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik: 7.29 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 PoročTa in deželna kronika; 8.10 Na goričkem valu; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Umetnost in kultura;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Dekliški zbor Števerjan, moški zbor Lipa iz Kozane in koroški mešani zbor Št. Peter na Vašinjah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Po svetu z raketo; 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 15.10 Umetnost in kultura: V filmskem svetu; 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah; 17.00 Poročila in kulturna krc-nika; 17.10 Skladatelj in dirigent Bogomir Leskovic;
18.00 Kulturni dogodki
■ SOBOTA, 10. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnovnik; 7.29 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Človek in okolje;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Bom naredu stazice« - oddaja iz Kanalske doline;
15.00 Drugi program; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci: violončelistka Simona Slokar, pianist Tullio Simonetti; 18.00 Janez Povše: »Družina Bogatajčič«, humoristična nadaljevanka;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
V Zalivu čedalje več vojnih ladij
Vojna med Iranom in Irakom ter s tem napetost v Perzijskem zalivu sta še dalje pod pozornim opazovanjem mednarodnih politično-diplomatskih in vojaških krogov. Ameriški obrambni minister Weinberger je dokončal s svojo kratko in intenzivno misijo v Saudski Arabiji, Bahreinu in nazadnje še v Egiptu. Minister je na kraju samem preveril dogajanja in pa razpoloženje prijateljskih in zmernih držav na Srednjem vzhodu. Časnikarjem je povedal, da omenjene države priznavajo vlogo, ki jo v Zalivu opravljajo ameriške vojne ladje, in da imajo podobno stališče tudi od ladjevij | ostalih zahodnih držav. Weinberger je iz-! rekel željo, da bi prišlo med temi ladjevji' do koordiniranega nastopanja, cilj pa je; varnost plovbe na območju, ki je izrednega pomena predvsem zaradi nemotenega izvažanja nafte. Ameriški obrambni mini-
ster je še dalje tudi trdno prepričan, da bi se sedanje napeto stanje lahko postopno izboljšalo le, če bi se zmanjšala vojaška moč Irana. V ta namen pa bi bilo potrebno izvajati popolno zaporo nad prodajo orožja režimu v Teheranu.
V	Zalivu so v zadnjih dneh ugotovili prisotnost še nekaj nadaljnjih morskih min. Vse kaže, da se ameriške in britanske vojne ladje pripravljajo na skupno akcijo z namenom, da odstranijo nevarne plavajoče predmete, za katere vsaj formalno še ni prav točno znano, kdo jih je odvrgel v morje. Področje, kjer so opazili mine, so iz previdnosti začasno zaprli za vsak pomorski promet.
Iz Džibutija je medtem odplula skupina štirih italijanskih ladij, katerih nadaljnja etapa na poti proti Perzijskemu zalivu je pristanišče Mascate v Omanskem zalivu.
AVSTRIJSKI PREDSEDNIK VVALDHEIM IN SIMON WIESENTHAL
Znani lovec na nacistične zločince Simon Wiesenthal, ki vodi poseben urad na j Dunaju, je izjavil, da je naprosil svojega odvetnika, naj prouči, ali obstajajo pogoji,' da se prijavi sodišču njegova bivša sode-j lavka Silvana Konieczny-Origlia. Ta je posredovala italijanskemu tedniku »Epoca« prepis nekaterih listin, ki jih je hranil Wiesenthal v svojem uradu in se tičejo medvojnega delovanja avstrijskega zveznega predsednika Waldheima. Wiesenthal pravi, da bo njegov odvetnik proučil možnost, da se uvede proti bivši sodelavki kazenski postopek
Lovec na nacistične zločince je naglasil, da se mu kaj takega še ni pripetilo v vseh 40 letih, odkar vodi dokumentacijski center na Dunaju. Pristavil je, da je bila j gospa Konieczny-Origlia odlična sodelav-j I ka, ki je uživala njegovo popolno zaupanje, a v vseh štirih letih nista nikdar spregovorila niti besede o primeru Kurta Wald-heima. Wiesenthal je pojasnil, da se je gospa Konieczny-Origlia zanimala samo za pojav novega nacizma. Iz dokumenta, ki ga je objavil tednik »Epoca«, bi izhajalo, da je Waldheim kot častnik nemške voj-J ske leta 1944 odredil deportacijo v uniče-i valno taborišče skupine grških Judov.
VEROUK NA ITALIJANSKIH
IN NAŠIH ŠOLAH
■	nadaljevanje s 1. strani
stva. Uprli so se namreč direktivi fašizma, naj se verouk v šolah poučuje v italijanščini in se raje odpovedali plačam, kot da bi pristali na omenjeno direktivo. »Ko so reševali usodo verskega pouka v materinščini — je napisal R. Klinec v knjigi ”Primorska duhovščina pod fašizmom” — so hkrati reševali slovensko šolstvo in njegovo naravno in pravno utemeljitev. Opravili so delo življenjskega pomena za slovensko in hrvaško manjšino«.
Tudi na to bi moral pomisliti, kdor se danes pri nas prijavlja ali ne k verouku.
GORBAČOV SE VRAČA V JAVNOST
Sovjetski voditelj Gorbačov se po skoraj dvomesečni odsotnosti vrača v javnost.
V	Moskvi je v torek. 29.9., sprejel 370 francoskih osebnosti na obisku v Sovjetski zvezi. S tem bi se morala končati ugibanja in namigovanja o vzrokih za 53 dni trajajočo odsotnost Mihaila Gorbačova. Iz teh ugibanj so se v zadnjem času porodile celo govorice, da je sovjetski voditelj zbolel: po eni verziji zaradi zastrupitve s hrano, po drugi pa zaradi težav na srcu. Uradni glasniki so vsa ta namigovanja večkrat zanikali in poudarjali, da je Gorbačov zdrav ter da preživlja letni dopust.
Reaganov namestnik je bil več dni na Poljskem
»Ne zadošča nam gospodarski pluralizem kot v Sovjetski zvezi, marveč bi potrebovali tudi političnega in družbenega«. Tako je izjavil Lech Walesa, voditelj razpuščenega sindikata Solidarnost, po ponovnem srečanju z ameriškim podpredsednikom Bushem, ki je bil na obisku na Poljskem. Bush in Walesa sta se v Varšavi poklonila spominu umorjenega duhovnika Popjeluška, in ameriški gost je potem vi i improviziranem govoru na množico dejal,' ; kako se je treba obvezati, da bo zmago-I vala Popjeluškova zamisel o premagovanju!
zla z dobroto. Bush je še izjavil, kako je počaščen, da se lahko predstavi ob Walesi, ki ga v Združenih državah zelo spoštujejo.
Reaganov namestnik je imel kasneje pogovore s poljskim ministrskim predsednikom Messnerjem. Še prej pa se je dvakrat sestal z generalom Jaruzelskim. Ti u-radni pogovori se nanašajo predvsem na razne aspekte ameriškega sodelovanja in pomoči pri reševanju poljskih gospodarskih in finančnih težav. Bush je imel tiskovno konferenco v Varšavi, potem pa je obiskal še Krakov
Vprašanji senatorja Spetiča predsedniku vlade in pristojnima ministroma
Odločilna je predvsem...
■	nadaljevanje s 1. strani
briško področje in za Kras, ki ima tudi pomembne kmetijske možnosti, če je deležen posebne pozornosti (kraški vodovod idr.). Zaenkrat je stališče Ssk o ohranitvi obeh skupnosti obveljalo.
V sredo, 23. septembra, pa je deželni svet soglasno (ob vzdržanju misovcev) o-dobril zakon o zaščiti Romov ali Ciganov, ki jih je v F-JK kakih 800. Besedilo je na podlagi več predlogov pripravila komisija za kulturo, ki ji predseduje zastopnik SSk dr. Drago Štoka.
V tiskovnem poročilu SSk je rečeno, da je zakon za zaščito Ciganov pomembno dejanje, ki skuša zadostiti vsaj nekaterim potrebam te manjšine. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je bilo besedilo deležno tako široke podpore v svetu. Zakon o Ciganih po mnenju SSk dokazuje, da gre tudi pri zaščitnih določilih v korist manjšin ne toliko za vprašanje pristojnosti tega ali onega telesa, temveč za vprašanje politične volje. Glede zaščitnih določil za Slovence v Italiji je gotovo več točk v nesporni pristojnosti parlamenta, več pa je tudi takih, ki bi jih lahko rešile dežela oziroma krajevne uprave v skladu s svojim delokrogom.
Zato sta potrebna večji pogum in doslednost, ko prihajajo na dnevni red slovenske zadeve, o katerih marsikatera u-prava raje reče, da je treba počakati na globalno zaščito, na poseg parlamenta, vlade ali koga drugega ...
Zdaj je pred deželnim svetom zadnje obdobje pred pomladnimi volitvami. Na dnevnem redu pa je kopica zelo pomembnih in zahtevnih zakonov. O tem je v ponedeljek razpravljala v Vidmu deželna večina. Slovensko skupnost sta zastopala deželni tajnik Ivo Jevnikar in načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu dr. Drago Stoka.
NISO NAJBOLJE ZAŠČITENA
MANJŠINA
Glavni tajnik Južnotirolske ljudske stranke Hosp je na tiskovni konferenci izjavil, da sploh ne drži krilatica, češ da so Južni Tirolci najbolje zaščitena manjšina v Evropi ali celo na svetu. Študijsko potovanje pokrajinskih svetovalcev iz Bočna na otočje Aaland je pokazalo, da je tam-kašnja 23.000-glava skupnost Švedov pod finsko oblastjo veliko bolje zaščitena.
Na otočju je edini uradni jezik manjšinski, torej švedski jezik, in dvojezičnost ni potrebna. Otočani ne služijo vojaškega roka, imajo veliko avtonomijo, država pa zelo velikodušno skrbi za vse potrebe manjšinske skupnosti.
IZRAEL IN JUGOSLAVIJA
Jugoslavija in Izrael, ki od leta 1967 nimata rednih diplomatskih odnosov, sta se dogovorila za vrsto charterskih letalskih povezav med državama. Od 18. decembra dalje bosta poleteli tedensko po dve letali Adrie iz Jugoslavije v Izrael, z oktobrom 1988 pa bo za podobno zvezo skrbela tudi izraelska družba El Al.
Senator Stojan Spetič je te dni naslovil na predsednika vlade Gorio in pravosodnega ministra Vassalija pismeno vprašanje v zvezi z žaljivo vsebino pamfleta, ki so ga prodajali organizatorji ezulskega shoda v Trstu na robu razstave o »latinski-beneški in krščanski podobi Istre in Dalmacije«.
Spetič je še posebej opozoril na dejstvo, da razen omembe pokroviteljstva avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine pamflet ne vsebuje navedbe avtorja, niti odgovornega za tisk. Gre za pamflet, sestavljen iz spisov, ki jih prevevajo rasistični predsodki, v katerih se izkrivlja zgodovina in kjer ne manjka odkritih žalitev, namenjenih sosednim narodom in še posebej
Profesor Marko Pozzetto je v svojih dragocenih beležkah o arhitekturni zgodovini tržaškega mesta, ki so izšle v ljubljanskem Arhitekturnem biltenu, med drugim podčrtal, da je vse premalo ovrednotena in poznana vloga tržaške arhitekturne u-stvarjalnosti pri projektiranju in opremljanju ladij in še posebno slovenski delež — od arhitektov do likovnih umetnikov. To vrzel je vsaj delno zapolnilo odborni-štvo za kulturo tržaške pokrajinske uprave, ki ga vodi dr. Zorko Harej. V konjušnicah Miramarskega parka se izteka zanimiva razstava posvečena arhitektu Gustavu Pulitzerju-Finaliju in njegovi arhitekturni delavnici, v kateri so sodelovali slovenski arhitekti Zorko Lah, Henrik Ukmar in Franjo Kosovel.
Italijanske potniške ladje so bile po o-kusu in funkcionalnosti najpopolnejše na svetovni ravni in so bile dejansko nekak-
Tržaška sekcija mednarodne ekološke organizacije WWF je objavila študijo, katero je napravil zanjo glede lokacije sin-hrotrona na Krasu fizik, profesor Alessan-dro Marvin.
Strokovnjak zagovarja stališče, da je lahko sinhrotron na prostoru AR-1, to je znotraj raziskovalnega območja, upoštevajoč tudi prometne tresljaje od bližnjih cest, jame in druge tehnične pogoje. Ni potrebno razlastiti kmetijskih zemljišč pri Bazovici na območju T-8. Profesor Marvin je celo ugotovil, da na prostoru AR-1 po doslej znanih podatkih ni nobenih jam, medtem ko jih je na prostoru T-8 kar sedem v loku 450 metrov. Tudi litološke in strukturalne značilnosti terena so opredeljene kot optimalne.
Iz vseh tehničnih podrobnosti, ki so vsebovane v dveh obsežnih in grafično
proti Slovencem, ki že stoletja živijo v teh krajih skupaj z Italijani.
Z vprašanjem vladi in še posebej ministru za pošto in telekomunikacije je nadalje senator Stojan Spetič opozoril na dejstvo, da po 12 letih še ni bila podpisana konvencija o slovenskih televizijskih oddajah, glede katere predstavlja jasno obveznost zakon o reformi RAI-TV
Glede na nastale težave in probleme se senator Spetič sprašuje, ali bi ne bila preprostejša rešitev, če bi država in RAI uredila deželno »minimrežo« oddajnikov za povsem samostojne slovenske programe, saj bi se tako izognili nevšečnemu koor-| diniranju z drugimi programi in njihove-j mu izključevanju iz vsedržavnih omrežij.
šna stalna razstava sodobne arhitekturne opreme. Tržaško ladjedelništvo je izkoristilo bogate izkušnje še iz avstrijskega obdobja in se zlilo z najsodobnejšimi smermi. Slovenski delež izhaja že iz tega obdobja, saj je na primer projektiral glavni salon Austrie Ivan Jager pod nadzorstvom Maxa Fabianija. V okviru modernega pristopa ladje kot proizvoda totalne umetnosti se tržaški ustvarjalci niso zapirali v ozki krog, tako je Pulitzer naročil dela tudi palermskemu podjetju Ducrot, kjer je delal znani arhitekt Ernesto Basile, osrednji predstavnik sloga liberty v Italiji. Opremil je tudi poslansko zbornico. Tu se moramo spomniti še na neko posredno povezavo s slovensko podjetnostjo, in sicer na sloviti Da-nevov antikvariat v Palermu. O dinastiji te openske družine je pred leti izšla Lava-gninina knjiga s Sciasciovim predgovorom.
nazorno opremljenih poročilih profesorja Marvina, izhaja, da še nedokončani projekt za italijanski oziroma tržaški sinhrotron potrebuje temeljito predelavo, če že ne celo popolnoma novo zasnovo. Ne gre namreč več za evropski sinhrotron, pač pa za polovico manjšega od tistega v Grenoblu, kar v bistvu pomeni, da bi bilo potrebno ponoviti geološke raziskave, potrebne za izbiro najprimernejše lokacije. Iz Marvino-ve računalniške obdelave razpoložljivih podatkov o različnih lokacijah pa vsekakor izhaja, da lokacija AR 1 znotraj Raziskovalnega območja ne predstavlja nobenih nepremagljivih ovir za uspešno izgradnjo in morebitno bodočo širitev tržaškega svetlobnega sinhrotrona. WWF bo študijo seveda poslala na vsa ustrezna mesta in si po svojih močeh prizadevala, da bodo odgovorni prisluhnili njenim ugotovitvam.
Priznanje arh. Franju Kosovelu
nadaljevanje na 7. strani ■
Sinhrotron je lahko znotraj raziskovalnega območja AR-1
SK DEVIN JE DOBIL SVOJ
SEDEŽ V CEROVLJAH
V ceroveljski osnovni šoli, poimenovani po Miroslavu Vilharju, ki je na žalost ostala brez otrok, je nastalo novo športno-kulturno žarišče, ki se bo strnilo z vaškim tkivom in vsaj delno nadomestilo vrzel. Ob prisotnosti odbornice za kulturo devin-sko-nabrežinske občine prof. Marinke Terčon je bilo v soboto, 26.9., svečano odprtje sedeža Smučarskega kluba Devin. Pozdrave so posredovali Jurij Kufersin v imenu teritorialnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je izrazil priznanje delavnosti društva in občinski upravi, ki je pokazala velik posluh za športno problematiko v občini, ter predstavniki številnih društev; med temi naj omenimo društvo Sokol, Sci Club Settanta, Društvo Grmada, Planinsko društvo Trst, Smučarski klub Snežnik in Planinsko društvo iz Ilirske Bistrice. Se prej pa je goste pozdravil predsednik SK Devin Edi Bernhardt.
ŽUPAN ŠVAB SE JE V RIMU
ZAVZEL ZA ZAŠČITO
SLOVENSKE MANJŠINE
V Rimu je te dni bilo zasedanje Vsedržavnega združenja italijanskih občin, ki združuje vse javne upravitelje v državi. Prisoten je bil tudi notranji minister Fan-fani. K besedi se je priglasil tudi dolinski župan Edvin Švab, ki se je, kot v prejšnjih letih, ponovno zavzel, da bi italijanski parlament sprejel zakon za pravično zaščito Slovencev v Italiji. Prisotne je spomnil, da žive vzdolž italijansko-jugoslovanske meje v tržaški, goriški in videmski pokrajini Slovenci, ki še vedno čakajo na izpolnitev > ustavnih določil. Prav je, da se zavzemamo za ohranitev italijanske manjšine v Jugoslaviji, toda tudi Italija mora dati dober zgled ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih — je dejal govornik. Ob koncu je zaprosil predsednika Vsedržavnega zdru-1 ženja italijanskih občin Riccarda Triglio in prisotne upravitelje za solidarnost v tem 'boju ter se obrnil osebno na ministra Fan-' fanija, ki mu je problem dobro znan. »Ne umiramo zaradi pomanjkanja tega težko pričakovanega zakona — je dejal dolinski župan — vendar boli, kadar tvoja prisotnost ni priznana, ampak samo tolerirana. Za tiste, ki smo zavzeti za javno korist na domači in meddržavni ravni, pa postane ta bolečina prava muka«. Sklepne Švabove besede so upravitelji italijanskih občin sprejeli s toplim aplavzom.
PREDSTAVITEV NOVE
ETNOGRAFSKE KNJIGE
V nedeljo, 4. oktobra, bodo ob 11. uri v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju predstavili novo etnografsko knjigo. Gre za študijo škedenjskega duhovnika Dušana Jakomina, ki je napisal dvojezično knjigo
o	škedenjskih krušarcah. Knjiga ima 168 strani in je sad večletnega dela. O njeni vsebini bomo podrobneje pisali v eni naslednjih številk.
—o—
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
v Trstu vabi na prvo letošnje srečanje, v ponedeljek, 5. oktobra, ko bo na obisku prof. Jože Velikonja iz Združenih držav. Začetek večera ob 20.30.
Sejem »Spazio 4« v Trstu
Na tržaškem velesejmu bo od 2. do 6. oktobra salon »Spazio 4«, ki je znatnega pomena ne samo v tržaškem, marveč tudi v vsedržavnem in mednarodnem okviru.
Program salona so predstavili zastopnika velesejma predsednik Marchio in glavni tajnik Tamaro ter za pokrajino, ki sodeluje pri pobudi, odbornik, prof. Harej in profesorica Campitelli, ki je organizatorka didaktične razstave.
Salon je razdeljen na štiri sektorje: znanstvene raziskave uporabnega značaja, informatika, videoart ter didaktika. Raz-stavljalcev je letos 107 ali 25 odstotkov več kot lani. Razstavni prostor meri 7 tisoč kvadratnih metrov ter je za 15 odstotkov večji kot v letu 1986. Na velesejmu vedno bolj prihaja do izraza sodelovanje med deželami Alpe-Adria, to je Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije.
Marchio je spomnil na važen sporazum, katerega so sklenile znanstvene ustanove v Trstu. Na Tržaškem velesejmu bo dobila stalen prostor razstava »Znanstvena i-maginarnost«, ki je zdaj na potovanju po Evropi. Najprej je bila v Parizu, nato v Milanu in trenutno je v Neaplju. Zaradi tega bodo letos v Trstu prikazali samo en del.
Časnikarji so vprašali dr. Tamara, kako je z njegovim predlogom za sodelovanje med velesejmoma v Trstu in Zagrebu glede prenosa modernih tehnologij, zlasti v zaostale dežele. Evropska gospodarska skupnost finančno podpira zaostale dežele Afrike in Azije za razstave na Tržaškem velesejmu.
Zagrebčani so na spomladanskem tržaškem velesejmu takoj sprejeli Tamarov predlog, a so eno uro pred tiskovno konferenco sporočili, da ne morejo držati obljube.
Profesor Harej se je zahvalil Tržaškemu velesejmu, ker je tudi tržaška pokrajina dobila prostor na velesejmu za svoj del razstav o umetnosti in tehnologiji. Pokrajina bo organizirala predvsem dve pobudi: videoart s sodelovanjem umetnikov iz raznih evropskih držav, zlasti iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, ter elektronski koncert. Gre za video in kompjutersko umetnost. Na sejmišču bo važen didaktičen oddelek, v katerem se bodo lahko dijaki višjih srednjih šol udeležili predavanj
o	temah, ki bodo predstavljene na sejmišču. V času salona »Spazio 4« bo tudi zelo intenzivna kongresna dejavnost, v katere
dalje na 8. strani ■
Pred novo sezono SSG v Trstu
Slovensko stalno gledališče se sredi že kroničnih finančnih težav pripravlja na novo sezono, ki se bo pričela z Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba« v režiji Dušana Jovanoviča. Ker tudi za letošnjo sezono ni na razpolago dovolj sredstev, je upravni svet gledališča podpisal pogodbe zgolj do 31. januarja prihodnjega leta v upanju, da se bo končno le premaknilo v Rimu z odobritvijo zakonskega ukrepa v korist naše osrednje kulturne ustanove. Toda upravni svet se mora prav v teh dneh soočati tudi s problemom Kulturnega doma v Trstu, oziroma njegove prilagoditve protipožarnim predpisom. Po novi normativi je treba odstraniti vso leseno oblogo, zamenjati moquette v dvorani, kakor tudi stole. Potrebne so tudi nove negorljive zavese, namestitev posebnih protipožarnih vrat in še druge spremembe. Vsa ta dela so dokaj draga, tako da bo verjetno končna cena presegla poldrugo milijardo lir. Z osebnim doprinosom članov izvršnega sveta in pripravljenosti gasilskega poveljstva, da se de-
la opravijo v večletnem razmahu, bodo obiskovalci našega gledališča že ob pre-
1	mieri lahko zapazili nekaj novosti. Gre ' predvsem za zidarska dela, ki so že dokončana, medtem ko bodo moquette in no-| ve stole namestili novembra, ko bo mesec ' dni Kulturni dom zaprt, Slovensko stalno
1	gledališče pa bo izkoristilo ta premor za gostovanja v Gorici in Sloveniji.
Letošnji repertoar predvideva vrsto gostovanj in tri lastne postavitve. Omenili smo že Nušičevo komedijo, s katero se bo pričela sezona, v nadaljevanju Cankarjevega dramskega cikla pa bomo lahko gledali »Kralja na Betajnovi« v režiji Maria Uršiča. Tretja lastna postavitev je komedija italijanskega sodobnega dramatika Bru-satija, ki jo bo zrežiral Boris Kobal.
Seveda pa tudi tokrat naše gledališče ni pozabilo na mlado generacijo. Poleg obnovitve igrice »Ole Luk«, ki je v lanski sezoni dosegla velik uspeh pri najmlajših, pripravlja režiser Marko Sosič predstavo ! o Gulliverjevih potovanjih.
Claudio Mutton - novi župan v Miljah
V	Miljah so izvolili novi občinski odbor, ki ga vodi neodvisnež na listi Frausin Claudio Mutton. V odboru so pripadniki Liste Frausin in neodvisneži, vendar ne razpolaga z večino glasov, saj ima v občinskem svetu 15 svetovalcev od skupnih trideset. Odborniki so Luciano Tremul, ki je obenem podžupan, Jurij Vodopivec, Giovanni Menegazzi in Aldo Russignan. Namestnika odbornikov sta Giorgio Millo in Livio Sol-dini.
Poleg petnajstih svetovalcev Liste Frau-
sin je v miljskem občinskem svetu še o-sem krščanskih demokratov, dva socialista, dva socialna demokrata, ter po en predstavnik republikancev, Liste za Milje in misovcev. Miljski občinski svet mora še izglasovati proračun. O njem bo svet razpravljal na seji, ki bo prve dni oktobra. Dosedanji večletni župan je bil komunist Bordon, ki je bil junija izvoljen v rimsko poslansko zbornico, ker je prejel več preferenčnih glasov kot dolgoletni tržaški komunistični poslanec inž. Antonino Cuffaro.
UPRAVNO IN POLITIČNO DOGAJANJE V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
V	sredo, 30.9., je v Trstu zasedal deželni svet Furlanije-Julijske krajine in obravnaval dve ljudski peticiji, ki zadevata cestne probleme v pordenonski pokrajini. Svetovalci so nato ponovno obravnavali zakonsko besedilo, ki ga je deželni svet pred nedavnim že odobril, vendar ga je rimska vlada zavrnila. Gre za zakon o ukrepih za zagotovitev večje varnosti na Jadranskem morju. Na dnevnem redu seje je bila tudi izvolitev dveh zastopnikov dežele v konzorcij, ki upravlja Področje za znanstvene raziskave pri Padričah.
Dne 28. 9. je bilo v Vidmu zasedanje tajnikov in voditeljev svetovalskih skupin šestih strank deželnega zavezništva pod vodstvom predsednika deželnega odbora Biasuttija. Udeleženci so razpravljali o nekaterih zakonskih osnutkih, ki jih v tem času obravnava deželni svet. Gre predvsem za preustroj deželnih uradov in u-stanov, za decentralizacijo deželnih pristojnosti, za zemljiške preustroj e in nekatera druga besedila. Predsednik Biasutti in odbornik za finance Rinaldi sta izrazila zaskrbljenost zaradi snujočega se državnega finančnega zakona za leto 1988, ki znova krči razpoložljiva sredstva tudi za potrebe in pričakovanja Furlanije - Julijske krajine.
V	Vidmu so zasedali tudi parlamentarci iz naše dežele, ki so z deželnim odbornikom Brancatijem razpravljali o spremembi določil o vojaških služnostih.
Deželni odbor je nakazal 1.700 milijonov lir Avtonomni ustanovi za ljudske hiše iz Vidma, da bo mogla dovršiti obnovitvena dela na potresnem področju.
Zveza komunistične mladine iz Trsta je protestirala proti zakonskemu osnutku deželnega odbora, ki bi vnesel pomembne spremembe v deželni zakon o spodbujanju kulture miru. Ta zakon je deželna zbornica zaradi vladne zavrnitve obravnavala že dvakrat, zato mladi komunisti protestirajo proti novim spreminjevalnim predlogom, ki bi po njihovem mnenju črtali sindikate kot možne koristnike prispevkov za mirovne pobude, poleg tega pa bi odvzeli deželni upravi kot taki vsako skrb in odgovornost za posege na tem področju in za uresničevanje nekaterih določil zakonskega besedila.
Devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar je v tiskovnem poročilu odločno zavrnil kritike svetovalske skupine Komunistične partije glede delovanja občinskih svetovalskih komisij. O kritiki pravi, da je neosnovana in neopravičena. Pred vsako sejo občinskega sveta so sklicane komisije in tako je bilo tudi za sejo, ki bo 2, oktobra in ki bo posvečena parku pri izviru Timave, parku na Grmadi in navtičnemu pristanišču v Sesljanu.
Tabor »Kanalska dolina ’86«
Konec prejšnjega meseca je iz tiskarne Gra-fica Goriziana v Gorici prišla knjiga, ki sta jo izdala Slovenski raziskovalni inštitut SLORI in Narodna in študijska knjižnica v Trstu z naslovom: »Tabor - Kanalska dolina 86«. Natis je omogočila bančna sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, knjiga pa obsega 116 strani. Gre za objavo rezultatov dela, ki ga je lani opravil mladinski raziskovalni tabor. Ta je vodil raziskave v Kanalski dolini, in sicer na območju občin Trbiž ter Naborjet. Mladinski raziskovalni tabor so priredili Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko iz Trsta. Eden glavnih pobudnikov je bil zgodovinar Milan Pahor iz Trsta, ki je tudi knjigi napisal uvod. Območje Kanalske doline je v narodnostnem smislu, piše Pahor, izredno občutljivo. Prav zaradi tega dejstva so bile priprave na Tabor daljše kot na prejšnjih. Najprej smo se sestali s slovenskimi sredinami, ki delujejo v Kanalski dolini, saj nismo hoteli začeti brez njihovega načelnega pristanka. V stik smo stopili z obema občinskima upravama na Trbižu in Naborjetu, saj ležijo vasi Ukve, Ovčja vas in Zabnice v navedenih občinah. Dva tedna se je skupina 50 ljudi, nadaljuje Milan Pahor, premikala po dolini ter nabirala gradivo v stiku z domačini. Povsod nas je bilo dosti, predvsem pa v Zabnicah, Ovčji vasi, Ukvah, na Ukljanski planini; malo manj pa v Lipalji vasi, v Lužnicah, na Višarjah, na Tr-
bižu, v Naborjetu. Povsod smo raziskovali s pomočjo domačinov, največ pa so pri našem raziskovalnem delu pripomogli Salvatore Venosi, Mario Garjup in člani Slovenskega kluba v Kanalski dolini.
V	knjigi so objavljena poročila o delu, ki so ga opravile posamezne raziskovalne skupine. Gre za arheološko skupino, za etnološko skupino, za geografsko in sociološko, za jezikoslovno, naravoslovno in zgodovinsko skupino. V knjigi so objavljeni tudi krajši povzetki o opravljenem delu v italijanskem jeziku, za kar je poskrbel Aldo Rupel. Gre vsekakor za zanimivo in po vsebini tudi pomembno knjigo, mimo katere ne bo mogel, kdor se bo lotil proučevanja dejanskosti v Kanalski dolini, zlasti dejanskosti na območju sedanje trbiške in naborjetske občine. V knjigi so objavljeni tudi grafikoni ter drugo gradivo ter zanimive slike, kar vse dokazuje, da je Mladinski tabor resno pristopil k delu. Če se ne motimo, gre za enega prvih tovrstnih poskusov, za kar je treba vsekakor dati priznanje prirediteljem in zlasti Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu ter Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ki sta se odločila za objavo vsega gradiva s Tabora »Kanalska dolina ’86«. Priznanje pa je treba dati tudi že omenjeni bančni sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, se pravi slovenskim denarnim zavodom v Italiji, ki so s svojo finančno podporo pokazali občutljivost za raziskovalne pobude po ozemlju, kjer prebiva slovensko prebivalstvo.
»NARODNI POSLANEC«
V LAŠKEM
Gledališka amaterska skupina iz Stan-dreža bo uprizorila v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri v Romjanu, komedijo »Narodni poslanec«.
»Manjšine -bogastvo Evrope«
V petek, 2. t.m., bodo v Ljubljani predstavili mednarodno televizijsko serijo »Manjšine - bogastvo Evrope«. Gre za deset dokumentarnih oddaj o manjšinah v Evropi. Vsaka izmed sodelujočih televizijskih hiš je predstavila manjšino, ki živi v kaki drugi, večinoma oddaljeni državi. Tako je ljubljanska televizija pripravila oddajo o Baskih, baskovska televizija pa
o	Italijanih v Jugoslaviji. Televizija Skopje je posnela oddajo o francosko govorečih Aostancih, televizija Novi Sad o Wale-žanih. Madžarska televizija predstavlja Albance iz južne Italije, sedež RAI iz Cosen-ze dokumentarec o Lužiških Srbih v Vzhodni Nemčiji, vzhodnonemška televizija pa o Laponcih na Švedskem. Televizija iz Wal-lesa bo prikazala Turke iz Makedonije, katalonska televizija manjšine na Madžarskem, švedska televizija pa Rusine v Vojvodini.
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE RALETNA ŠOLA
prične s poukom v ponedeljek, 5. oktobra. Vpisovanje in informacije na Upravi SSG, Ul. Pe-tronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Zaradi sestave razredov prosimo, da z vpisom novih učencev pohitite!
Abonma 1987-88
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Branislav Nušid
SUMLJIVA OSEBA komedija, SSG, režija Dušan Jovanovič Bertolt Brecht
MALOMEŠČANSKA SVATBA komedija, gostovanje Drame SNG Ljubljana Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI drama, SSG, režija Mario Uršič Milan Jesih PTICI
glasbena komedija, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega Moliere
ZGRABITE SGANARELA! tri komedije, gostovanje SLG Celje Franco Brusati
GALANTNI POGOVORI igra v dveh dejanjih, SSG, režija Boris Kobal Thornton Wilder
ZENITNA POSREDOVALKA komedija, gostovanje Drame SNG Maribor
ABONMA V TRSTU
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do 3. oktobra od 9. do 14. ure, tudi po telefonu 734265. Vpisovanje novih abonentov od 5. oktobra od 10. do 14. in od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, ul. Petronio 4.
ABONMA V GORICI
Vpisovanje abonentov od 1. do 19. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, ul. Brass 20, telefon 33288.
ABONENTI IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25°/o POPUSTA
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Lev Detela
Nemška publikacija o neoavantgardistični literaturi na Slovenskem
Pri univerzitetni založbi Carinthia v Celovcu je nedavno izšla informativno zanimiva študija o povojnih slovenskih neoavantgardizmih. Avtor pričujoče razprave Denis Poniž je pesnik, dramatik in literarni teoretik v Ljubljani ter docent za literarno teorijo na pedagoški fakulteti univerze v Mariboru. Januarja 1986 je v okviru znanstvenega sodelovanja med univerzama v Celovcu in Ljubljani v koroškem glavnem mestu predaval o naj novejših obdobjih v slovenski literaturi in umetnosti, o takoimenovanih literarnih umetniških neoavantgardah, ki so se uveljavile zlasti po letu 1965. Zdaj je rektorat celovške univerze kot 21. zvezek znanstvene zbirke »Celovška univerzitetna predavanja« pod naslovom »Die literarischen Neoavantgarden in Slowenien« (Literarne neoavantgarde v Sloveniji) objavil pričujoča Poniževa predavanja v nemškem prevodu Johanna Strutza.
Poniž je prvi slovenski avtor razvejane čelov ške znanstvene zbirke. Njegova v nemščini natisnjena razprava nudi dober vpogled v najnovejša dogajanja na slovenskem literarnem področju. Poniž, ki je literarnozgodovinsko in lite-rarnoteoretsko primerno podkovan, si je pridobil veliko praktičnih izkušenj tudi kot avantgardistični slovenski literat. Bil je član eksperimentalne skupine 441 in literarnogledališke skupine Pupilija Ferkeverk, poleg tega pa se je uveljavljal v antologijah konkretne poezije. Konec sedemdesetih let je bil tajnik eksperimentalne gledališke skupine Pekarna.
V	pričujoči nemški študiji razčlenjuje Poniž na utemeljen način enega izmed najbolj zanimi ^ vih povojnih slovenskih literarnih obdobij. Ob zgodnjih eksperimentalnih začetkov v pesniški zbirk Vena Tauferja »Svinčene zvezde« iz leta 1958 in v publikacijah skupine OMO preko temeljev slovenske avantgardistične umetnosti iz pod peres Francija Zagoričnika, Rudija Šeliga in Brača Rotarja pa vse do razvejanih eksperi-
Glasbeni popoldnevi, ki jih na Repentabru že nekaj let prirejata skupina Gallus Consort iz Trsta in deželni sedež Rai, pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine, so se letos začeli v nedeljo, 27. septembra.
Čeprav je bilo vreme že čisto jesensko, je prijetna notranjost repentabrske cerkve sprejela število občinstvo, ki je prišlo na koncert, posvečen skladbam za enega izvajalca, ki jih je napisal skladatelj Pavle Merku. Priredetelji so s tem tudi počastili Merkujevo 60-letnico.
Spored je bil kronološko zasnovan. Kot prvi je nastopil Jože Falout, ki je izvajal skladbo »Me-tamorfosi di un canto popolare« (1973) napisano za rog. Alessandro Bonelli pa je na angleški rog zaigral »Tre invenzioni« iz leta 1978. Skladbo »Pesem in ples« (1979) je na flavto igrala Erika Slama, Črtomir šiškovič je na violino izvedel skladbo »Calmo espressivo« iz leta 1983, sledil je nastop Franca Feruglia. Na kontrabas je zaigral skladbo »Epistola a Franco Feruglio«,
. mentalnih literarnih programov, kot so jih uve Ijavili Tomaž Šalamun, Matjaž Hanžek, Marko Pogačnik in številni drugi pisci, utemelji Poniž | na analitičen način razvoj in značaj slovenskih povojnih literarnih neoavantgard.
Pričujoča celovška publikacija je razdeljena na dva dela. V prvem delu so predstavljeni literarni eksperimenti, ki so jih avtorji uresniče-
Ze pred nekaj tedni je prišla v Trst zadnja, dvojna, avgustovska številka Primorskih srečanj, revije za družboslovje, gospodarstvo in kulturo, ki izhaja v Novi Gorici. Tudi iz zadnje številke je razvidno, kako si uredniški odbor prizadeva, da bi revija obravnavala širše območje in ne samo območje Primorske v Socialistični republiki Sloveniji. Več sestavkov namreč obravnava problematiko, ki pobliže zadeva Slovence v Italiji. Tako je prvi sestavek izpod peresa mladega go-riškega profesorja Ivana Sirka. Ta je namreč napisal obširno poročilo o poteku pogovora za o-kroglo mizo, ki je bil 2. junija in se je tikal »novih perspektiv za slovensko nacionalno skupnost v Italiji med politično-institucionalno in civilno družbo«. Tako je namreč bilo napisano v sestavku, ki je vabil občinstvo v goriški Kulturni dom, kjer je skupina pripadnikov Slovenskega mladinskega rekreativnega kulturnega kluba in Kluba univerzitetnih študentov priredila 2. junija letos večer, na katerem so obravnavali »dileme« slovenskega volilca danes, kot je bilo napisano na vabilu. Ivan Sirk ob zaključku svojega sestavka takole pravi: Mlajša generacija je pokazala, da so ji narodne vrednote pri srcu in
ki je nastala leta 1985. Istega leta je bila napisana tudi skladba »Madrigale«, ki jo je na violončelo izvajal Miloš Mlejnik. Predzadnja na vrsti je bila »Dvanajsta ura« za sopran. Pela je Nika Vipotnik. Koncert je zaključil Črtomir šiškovič, ki je na violo igral skladbo, ki je bila napisana leta 1986. Merku je temu delu dal naslov »Alba«.
Zamisel tega koncerta je bila nedvomno zanimiva, a tudi zelo zahtevna, saj solistično izvajanje zahteva veliko tehnično znanje in obvladanje instrumenta, a predvsem izredno glasbeno občutljivost in zrelost. Poslušalci so lahko nedvomno veliko odnesli. Skladbe so se namreč lepo dopolnjevale in vsebinsko zelo plastično podajale glasbeni svet in umetniško izpovedovanje njihovega avtorja, njegova zanimanja in osebnosti. Bile so skladbe z zahtevno vsebino, ki poslušalca vabijo k premišljanju. Temu zanimivemu koncertu pa so lahko sledili tudi poslušalci radia Trst, saj je radijska postaja oddajala koncert v živo.
vali predvsem v reviji »Problemi« in v ljub Ijanski »Študentski tribuni«, a tudi v nekaterih drugih revijah, zlasti pa v Zagoričnikovem eksperimentalnem projektu »Westeast«. Omenjene so najraznovrstnejše publikacije, ki so veliko krat razburile slovensko javnost, saj so bile pred vsem provokacije ustaljenih okusov in ideologij. Poniž nakazuje univerzalni značaj slovenske neoavantgarde, njeno povezanost s svetovnim literarnim in umetniškim dogajanjem, s podobnimi projekti v Združenih državah Amerike, v zahodni Evropi, a tudi v komunističnem svetu, na primer na Češkoslovaškem, Poljskem ali na Madžarskem.
V	drugem delu poroča Poniž o razvoju slovenskega povojnega eksperimentalnega gledališča, kot je razviden predvsem iz iniciativ »Odra 57« in gledališča »Glej«. Avtor prikaže izredno bogato paleto skoraj dvajsetletnega novogledali
' da ni odmaknjena od političnega dogajanja, ampak da ga spremlja in ga tudi doživlja, čeprav ne v tradicionalnem smislu. Samo od sebe se ponuja vprašanje, ali smo Slovenci v Italiji zreli za enotno nastopanje? Bi nam bilo to koristno? Kako ta predlog sprejema politična družba, in kako bi ga sprejela civilna družba?
Zanimiv je tudi sestavek, ki ga je napisal Franc Kovačič in mu dal naslov »Glasovi o beneških Slovencih v italijanskem tisku«. Znani slovenski katoliški psiholog Anton Trstenjak je prispeval sestavek z naslovom »Človek v hoji za srečo«. V rubriki »Predstavljamo primorske strokovnjake« je tokrat govora o Marku Valiču, doktorju fizikalnih znanosti, ki se je rodil v Opatjem selu na Krasu, dovršil fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in nato bil na podiplomskem študiju v Kanadi, kjer je tudi doktoriral. Ko se je vrnil v domovino, se je zaposlil v Iskri, in sicer v Centru za elektro-optiko v Ljubljani. Pogovor z doktorjem Valičem, ki je star 45 let, je pripravil Lucijan Vuga. David Mahnič piše o gospodarskem delu Osimskih sporazumov in je že iz podnaslova razvidno, da zagovarja tezo, da je ta pravno-institu-cionalna osnova za obmejno gospodarsko sodelovanje ostala neizkoriščena, čeprav se nahajamo že v drugem desetletju po Osimskih sporazumih. Vtis imamo, da ta študija upošteva le pravne in gospodarske aspekte Osimskih sporazumov, oziroma njihovega gospodarskega dela, medtem ko zanemarja tiste aspekte, ki pa so za slovensko narodno skupnost v Italiji zelo pomembni. Pri tem mislimo predvsem na izgubo velike površine slovenske zemlje, ki bi jo Slovenci utrpeli, če bi se uresničila industrijska prosta cona vzdolž državne meje na tržaškem Krasu.
Med Zapiski najdemo med drugim sestavek Lojzke Bratuž, ki obravnava ameriške dnevnike Alojza Rebule, prispevek Pavleta Merkuja z naslovom »Od Škocjana do Kacina«, zapis Marka Vuka o strokovnem srečanju, ki ga je priredila goriška pokrajinska uprava o Lojzetu Bratužu, ter zapis Stanislava Renka, ki opozarja, da je letos poteklo 45 let, odkar je posebno fašistično sodišče izreklo v Rimu svojo najhujšo obsodbo na račun primorskih Slovencev. Na smrt je namreč obsodilo 15 ljudi. Devet smrtnih obsodb so takoj izvršili v Forte Bravetta pri Rimu.
Kot običajno je v tej številki Primorskih srečanj častno zastopano tudi leposlovje.
Zanimiv koncert Merkujevih skladb
nadaljevanje na 7. strani ■
O zadnji, dvojni številki revije »Primorska srečanja«
Sodobno kmetijstvo
Povpraševanje po ajdi je vedno večje
Pridelovanje ajde se od Valvasorjevih časov do današnjih dni tehnološko ni spremenilo. Šele 1984 je bila potrjena prva domača sorta kot rezultat selekcije. Drugim poljščinam se je pridelek iz leta v leto večal, le pri ajdi je za Slovenijo 0,83 tone na ha v zadnjih petih letih enak.
Nekako romantično vedno večje povpraševanje po izdelkih iz ajde in želja, da bi se izognili uvozu, je vzrok vzpodbujanju večje pridelave te jajcem in mleku enakovredne beljakovinsko bogate poljščine.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer pa ni dobrih proizvodnih rezultatov. S primerno agrotehniko lahko ublažimo škodljive vplive okolja na rast in razvoj.
Nekakovostna strniščna obdelava, premajhna ali prevelika količina semena, gostota in globina setve, neprimerno gnojenje, zapleveljena njiva in ob nepravem času opravljeno slabo spravilo so pogosti vzroki majhnega pridelka. Zgodi se, da zaradi nepravilne izbire njive ne pridelamo niti četrtine pričakovanega pridelka. Pri ajdi vse do žetve težko uganemo, kakšen bo pridelek.
Lep posevek da ob nenehni dolgotrajni suši le majhen pridelek. Po drugi strani pa rastline, ki so med brstenjem in v začetku cvetenja prenašale močno sušo, po obilnih padavinah lahko dajo dober pridelek. Prednost ajde je, da ima kratko rastno dobo — 70 do 90 dni. Ajda ne zapolni samo vrzeli med glavnimi poljščinami, ampak prepreči tudi zbitost tal, izsušenost, zaskorjenost in zapleveljenost žit-tnega strnišča ter celo izboljša rodovitnost. Posejemo del površin, ki so po žetvi pšenice prazne. Pomembno je, da dozori do jesenskih slan.
Strnišče preorjemo na globino 15-25 cm. Da ohranimo čimveč vlage, valjamo s kolutastim valjarjem. Z brano in pred-setvenikom zadelamo rudninska gnojila.
'Največ nevšečnosti lahko pozneje povzroči dušik, zato moramo vedeti kako smo gnojili prejšnji poljščini in poznati analizo tal. Po prejšnjem posevku v tleh ostane zelo različna količina glede na poljščino, čas gnojenja, količino in vrsto dušičnega gnojiva, predvsem pa padavin in temperatur, ki vplivajo na izpiranje in mineralizacijo organskih ostankov. Prevelika količina dušika povzroči bujno rast listov, stebel, podaljšuje cvetenje in rastline poležejo. Pri zgodnjem poleganju se ne polni zrnje, pridelek je manjši in slabše kakovosti, ker zrnje in slama plesnita. Tudi žetev poleglih posevkov je težja in zamud-nejša.
Večina njiv nima zadosti fosfora, ki je za dobro oploditev ajde zelo pomemben. Za ajdo izberemo gnojilo na primer 30 kg dušika, 30 kg fosfora in 70 kg kalija na hektar.
Ajdo posejemo z žitno sejalnico v vrste z medvrstno razdaljo 15 cm, v globino 4 do 6 cm. Gostoto posevka določamo s količino semena na enoto površine. Posamezne rastline dajo obilnejši pridelek, če posevek ni gost.
Najboljša je gostejša setev 280 rastlin na m2 za sorto siva iznese to 80 kg na ha. Količino semena povečamo, če s setvijo kasnimo, če ima staro seme, zapleveljena tla, če je hladneje in v višjih legah. Gosto posejana ajda dobro zasenčuje tla in duši plevele, toda na zapleveljenih njivah jim ne more kljubovati. Zato je potrebno mehanično in kemično zatirati plevel že v prejšnjem posevku. Ustreznega herbicida selektivnega za ajdo ni. Škodljivci in bolezni ne povzročajo večje škode, ali celo propad posevka.
Ko se razvijajo klični listi in se oblikujejo prvi pravi listi, se, če je sušno, pojavijo uši na spodnji strani listov in bol-hači, ki luknjajo list.
Z. T.
NEMŠKA publikacija o NEO AVANTGARDISTIČNI LITERATURI NA SLOVENSKEM
■	nadaljevanje s 6. strani
škega slovenskega razvoja, ki je v mednarodnem svetu malo znan, čeprav je bistveno pre drugačil podobo prej dokaj bolj tradicionalne slovenske dramatike. Nekateri najvidnejši slo venski povojni avtorji, med njimi Dominik Smole, Peter Božič, Marjan Rožanc, Vitomil Zupan, Dane Zajc, Gregor Strniša in Dušan Jovanovič, so uveljavili nove tipe gledališkega dela na meji med eksperimentom, absurdom, fantastičnostjo in družbeno kritičnostjo.
Publikacija »Literarne neoavantgarde v Sloveniji« se žal omejuje le na dogajanje v centralni Sloveniji in premalo upošteva sicer številčno skromne stilistične in vsebinske eksperimente predvsem mlajših avtorjev v slovenskem zamejstvu in zdomstvu. Kljub temu je v svoji leksika-lični zgoščenosti važno informativno opozorilo na v tujem svetu zelo malo znano ali upoštevano obdobje slovenske umetniške ustvarjalnosti novih, povojnih generacij. Tudi Poniževa študija bo pripomogla, da bodo zlasti mednarodni slavi stični in drugi znanstveni krogi bolje spoznali naj novejši duhovni razvoj na Slovenskem, kar pa bo koristilo tudi tistim tujim publicistom in novinarjem, ki se stalno ukvarjajo z dogodki na Slovenskem in v Jugoslaviji, ne da bi jih vedno prav razumeli.
PRIZNANJE
ARH.FRANJU KOSOVELU
■	nadaljevanje s 3. strani
Tržaška pokrajina bo v soboto, 3. t.m., v nekdanjih konjušnicah Miramarskega gradu podelila posebno priznanje arhitektu Franju Kosovelu za pomorsko arhitekturno ustvarjalnost v okviru Pulitzerjeve delavnice. Arhitekt Franjo Kosovel je s svojim delom bistveno pripomogel k uveljavitvi tržaške šole ladijske opreme. Med številnimi njegovimi dosežki je tudi oficirski kvadrat vojne ladje Vittorio Veneto, ki so jo ob izročitvi Sovjetski zvezi preimenovali v Kijev.
Jack London KRALJ ALKOHOL
Vse moje trde, pri brleči luči prebite noči, vse knjige, ki sem jih prečital, vsa modrost, ki sem jo nabral, vse se je razpršilo spričo opice in tigra v meni, ki sta j prilezla iz prepada dednosti, po prapraded- j no borbena in surova, prepolna strastne moči in želje, da bi po živinsko prekosila živino v človeku.
In ko je bila prireditev končana, sem še vedno stal na nogah in sem hodil pokonci brez opotekanja — kar se o nekaterih mojih gostiteljih ni moglo reči. Posebno se spominjam enega, ki je stal na vogalu ulice in so ga zalivale solze od togo-1 te, ko je opozarjal na mojo treznost. Niti sanjalo se mu ni o železnem, od dolge vaje privajenem prijemu, s katerim sem v svojih vrtoglavih možganih obdržal zavest, ob-, vladal svoje mišice in slabosti, ohranil svoj j glas gladek in voljan, misli pa logične in!
dosledne. Da, in pri vsem tem sem se sam pri sebi režal. Pri tem popivanju me niso bili deli v Žakelj. In zaradi tega junaškega dejanja sem bil ponosen sam nase. Pri-maruha, še vedno sem ponosen, tako čudno je človek ustvarjen.
Ampak drugo jutro nisem napisal svojih tisoč besed. Bil sem bolan, zastrupljen. Ta dan je bil silno reven. Popoldne sem moral imeti javen govor. Imel sem ga in prepričan sem, da je bil prav tako slab kakor sem bil jaz. Nekateri mojih gostiteljev so zasedli prve vrste, da bi videli na meni kake posledice prejšnje noči. Ne vem, kakšne znake so opazili, pač pa sem jaz o-pazil na njih znake in sem bil potolažen, ko sem videl, da so bili prav tako bolni kot sem bil jaz.
Nikdar več, sem prisegel. In nikdar več me niso zvabili v podobno popivanje. Kari
se tega tiče, lahko povem, da je bilo to sploh moje poslednje popivanje. O, od takrat sem še zmerom pil, ampak bolj po pameti, bolj previdno in nikoli tekmovaje. Na tak način postane vajen pivec pivec iz navade.
Nisem pa bil še pravi, da bi se prijel kralja Alkohola za podpazduho. Cim starejši sem postajal, čim večji je bil moj u-speh, čim več denarja sem zaslužil, čim širše je bilo moje svetovno obzorje, tem očitneje je kralj Alkohol posegal v moje življenje. A še vedno nisva bila ožje znana, ampak sva si samo pomežikovala. Pil sem zaradi družabnosti, kadar pa sem bil sam, nisem pil. Včasih sem postal nekoliko dobre volje, toda take dobre volje sem imel za pohlevno plačilo, ki sem ga plačal za družabnost.
Da pokažem, kako nezrel sem bil za kralja Alkohola, povem, da mi tisti čas, ko sem se pogrezal v blato obupa, niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi se bil obrnil do kralja Alkohola za pomoč. Imel sem življenjske križe in srčne križe, ki jih tukaj ne pripovedujem nikjer. Toda Zdru-
Tržaški	oktet	na	turneji
NOVA CERKVICA V CEROVLJAH
V	petek, 25. septembra, je goriški nadškof Bommarco blagoslovil temeljni kamen nove cerkvice v Cerovljah. Slovesnosti se je udeležila precejšnja množica, saj je bil dogodek gotovo zgodovinskega pomena za Cerovce, ki so si že več desetletij želeli, da bi v vasi imeli kak bogoslužni prostor. Med prvo svetovno vojno je bila namreč porušena kapelica sv. Miklavža. Po uvodnih pozdravnih besedah domačega župnika dr. Markuže in predstavnika domačih vernikov je goriški nadškof kratko spregovoril v slovenščini in nato blagoslovil temeljni kamen. Devinski župnik Ivan Kretič je prebral listino, ki so jo vzidali v temeljni kamen, nakar je ob koncu slovesnosti spregovoril tudi župan Bojan Brezigar, ki je izrazil zadovoljstvo ob gradnji kapelice ter obenem zagotovil pomoč in podporo občine. Med slovesnostjo je pel cerkveni zbor iz Mavhinj ob sodelovanju nekaterih članov zbora Fantje izpod Grmade.
SEJEM SPAZIO 4
■	nadaljevanja s 4. strani
okviru bodo obravnavali razne probleme znantsvenih raziskav in moderne tehnologije.
Problematika Salona 4 — poudarjajo organizatorji — ni več samo stvar znanosti in industrije, marveč z raznimi video-instrumenti že stvar domačega življenja.
Italija je lani izvozila aparatov omenjenih strok za 3.713 milijard lir. To pomeni padec za 6,4 odstotka v primeri s prejšnjim j letom. Uvozila je instrumentov za 4.800 milijard v primeri s 5.077 milijardami prejšnjega leta.
Velesejem bo odprt od 9. do 13. ter od 15. do 20. ure ob delavnikih ter ob sobotah in nedeljah od 9. do 20. ure. Za šolarje bo urnik od 9. do 13. ure.
Vstopnice stanejo 3.500 lir, znižane 2.500 lir ter za šolarje 1.000 lir.
Po prodornih uspehih v minuli sezoni po Italiji in Jugoslaviji se Tržaški oktet v prihodnjih dneh odpravlja na svojo prvo izvenevropsko tur- > nejo v Združene države Amerike in Kanado, še prej pa v petek, 2. oktobra, v Grčijo, kjer bo 3. in 4. oktobra sodeloval na mednarodnem zborovskem festivalu v Larisi.
Na turneji po ZDA, kjer se bo zadrževal od
8. do 18. oktobra, bo Tržaški oktet gost Sloven-sko-ameriškega primorskega kluba iz Clevelanda po prijaznem zavzemanju prof. Zore Tavčar-Re-bula. Med tem časom bo Tržaški oktet imel cd
9. do 13. oktobra vrsto celovečernih koncertov v Clevelandu in okolici, nato pa od 14. do 19. oktobra v Chicagu, Milvvaukeeju, Lemontu in drugje.
Od 19. do 26. oktobra se bo Oktetova turneja nadaljevala v Kanadi v mestih Toronto in Hamilton. Gostitelj Oktetovega gostovanja v Kanadi je Primorski klub »Simon Gregorčič«. Med kanadsko turnejo bo Tržaški oktet nastopil s celovečernim koncertom v Torontu tudi v okviru prireditev »Italy on stage« (Italija na odru) v organizaciji Centra za predstave italijanskega zunanjega ministrstva v sodelovanju z ministrstvom za turizem in prireditve ter ministrstva za kulturne dobrine in okolje, z udeležbo nekaterih italijanskih dežel, med katerimi dežele Furlanije-Julijske krajine, in italijanskih konzularnih in kulturnih predstavništev v New Yorlcu, Ottawi in Torontu.
Tržaški oktet spremljajo na turneji umetniški vodji Janko Ban in Mirko Slosar ter častni član in stalni spremljevalec Jože Koren.
Povabilo Tržaškemu oktetu, edini umetniški skupini iz naše dežele, predstavlja za naš ansam- j bel veliko priznanje, saj bodo v okviru »Italy on ! stage« sodelovali najuglednejši italijanski operni, dramski, filmski, baletni in drugi ansambli ter posamezni umetniki.
Tržaški oktet se podaja na pot svest si naloge, ki jo prevzema: kakovostno predstavljati slovensko pevsko kulturo med našimi rojaki v ZDA
in Kanadi in vzpostaviti z njimi stike v duhu vseslovenske vzajemnosti, obenem pa posredovati italijanskim izseljencem v Kanadi svoj repertoar slovenskih, italijanskih in pesmi drugih narodov v plemeniti težnji biti posrednik občih vrednot petja, ki zbližuje, prijatelji in kulturno bogati ljudi različnih kultur in jezikov v duhu medsebojnega spoštovanja.
—O—
SLIKARJU MUŠIČU
JE GORICA PODELILA
ČASTNO MEŠČANSTVO
Po visokih priznanjih v Franciji in v Benetkah, ki so mu bile posvetile posebno antološko razstavo v muzeju Correr na trgu Svetega Marka, je rodno mesto Gorica podelilo slikarju Zoranu Mušiču častno meščanstvo. Svečanost podelitve častnega meščanstva je bila v torek, 29. t.m., v dvorani goriškega občinskega sveta. Spregovoril je župan Scarano. Ob tej priložnosti so v Attemsovem muzeju pripravili manjšo pregledno razstavo Mušičevih mojstrovin, ki ponazarjajo umetnikove ustvarjalne cikluse od dalmatinskih motivov s konjički do oblin, izžgane zemlje, kamnitih pokrajin, dachauskega ciklusa »Nismo poslednji«, Giudecche in katedral. V dvorani je razstavlejnih enajst del. Pregledna razstava na čast Mušiča bo na ogled do 11. oktobra.
Zoran Mušič je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, odlikovan z najvišjim francoskim priznanjem za kulturno ustvarjalnost. Njegova dela so razstavljena v najpomembnejših svetovnih likovnih galerijah. Prejel je najvišja likov-j na priznanja, med katerimi naj omenimo
I	le številne nagrade na beneških bienalih, j Prix de Pariš, Jakopičevo nagrado in ve-! liko častno premijo na mednarodnem gra-| fičnem bienalu v Ljubljani.
ženi z njimi so bili duševni križi, ki resnično spadajo semkaj.
Kar sem izkusil, ni bilo nič nenavadnega. Pečal sem se preveč s pozitivno znanostjo in živel preveč pozitivno življenje.
V	svoji mladostni gorečnosti pa sem bil napravil tisti stari pogrešek, da sem preveč brezobzirno zasledoval resnico. Strgal sem kopreno z nje in kar sem videl, je bilo zame prestrašno, da bi mogel vzdržati. Na kratko povedano, izgubil sem vso svojo lepo vero precej v vse razen v človeštvo, človeštvo pa, ki sem ohranil vero vanj, je bilo prav zares človeško.
Ta dolga bolezen pesimizma je predobro znana nam vsem, da bi podrobno govoril o nji. Zadostuje naj, da povem, da je bila pri meni zelo huda. Hladnokrvno kakor kak grški modrijan sem mislil na samomor. Zal mi je bilo samo zaradi tistih, ki so bili preveč neposredno odvisni od mene glede živeža in strehe, da bi zapustil življenje.
One stvari, za katere sem se boril in žgal ponoči luč, so me razočarale. Uspeh — zaničeval sem ga. Priznanje — to je bil mrtev pepel. Družba, moški in ženske, nad drhaljo morske obale in sprednjega kaste-la — prebledel sem spričo njene brezsrčne duševne povprečnosti. Ženska ljubezen
' — kakor vse ostalo. Denar — spati sem j mogel ob istem času samo v eni postelji, in kakšno vrednost je imel dohodek za sto ' jedilnic na dan, ko pa sem mogel jesti samo v eni?
Iz tega se lahko vidi, kako hudo sem bil bolan. Bil sem rojen borec. Stvari, za katere sem se boril, so se izkazale, da niso vredne borbe.
Po svoji dolgi bolezni sem pil še nadalje ob posebnih priložnostih. Pil sem, kadar so drugi pili, s katerimi sem bil v družbi. Neopazno pa je moja potreba po alkoholu dobila določno obliko in začela naraščati. Pa to ni bila telesna potreba. Boksal sem se, plaval, jadral, jezdil, živel pre-zdravo življenje na prostem ter srečno in častno prestal preiskave zavarovalnih zdravnikov. Po svojem izvoru je bila ta potreba po alkoholu, ako sedaj gledam nazaj, duševna potreba, potreba živcev, potreba po razvedritvi. Kako naj to pojasnim?
Bilo je nekako takole. Fiziološko, s stališča ust in želodca, mi je bil alkohol zoprn kakor vedno. Imel ni nič boljšega okusa kot pivo takrat, ko mi je bilo pet let, ali grenko vino takrat, ko sem štel sedem let. Kadar sem bil sam in sem pisal ali študiral, nisem čutil nobene potrebe po njem.
Toda — postajal sem star ali moder ali oboje, ali pa starikav, kakor kdo hoče. Kadar sem bil v družbi, sem imel vedno manj veselja in manj zanimanja do tega, kar se je govorilo in delalo. Nekoč dobre šale in burke se mi niso zdele več dosti vredne; mučno mi je bilo poslušati neslanosti in neumnosti žensk ter samovšečno in domišljavo besedičenje napol zrelih možicev. To je kazen, ki jo človek plača za pretirano prebiranje knjig, ali pa zato, ker je sam bedak. V mojem primeru je brez pomena, kakšna je bila moja čemernost. Čemernost sama je bila dejstvo. In jaz sem bil v stanju tega dejstva. Meni je ginilo življenje in svetloba in radost občevanja z ljudmi.
(Dalje)
Beri - širi - podpiraj
"IMOVI LIST«
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14. tel. 772151