Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo .... » 15.000 Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	
ma
Leto XXXI. - Štev. 37 (1570)
Gorica - četrtek, 20. septembra 1979 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Oh zaCetku
Mm
leta
(Govor tržaškega škofa dijakom višjih srednjih šol v Trstu)
Papež Janez Pavel II. in tržaški škof Lovrenc Bel-lomi v bratskem objemu
Navdaja me mešano občutje veselja in resne odgovornosti ob tem prvem srečanju s slovensko šolsko mladino v Trstu, saj predstavljajo višje srednje šole eno največjih zavzetosti slovenske skupnosti v našem mestu in ker imam tu pred seboj slovensko mladino v lepem številu in si upam reči tudi posebno značilni del mladine.
Prisrčno in spoštljivo pozdravljam ravnatelje, učno in neučno osebje. Z besedo, ki naj bo moj izraz hvaležnosti in vzpodbude, posebej pozdravljam sobrate katehete.
Seveda je moja beseda namenjena predvsem dragim dijakom in dijakinjam, čeprav bo zanimala tudi druge, mislim profesorje.
Moja beseda želi biti topla, preprosta in se dotakne bistvenega. Povzamem jo v en sam stavek: živo se zavedajte, kako in v kakšni meri vpliva šola na vaše bodoče življenje! Šola ne sme mimo vas, preko vas ali celo proti vam. Šola je za vas in mora biti vaša. Šola je dragoceno sredstvo za vaše človeško dozorevanje, nenadomestljivo sredstvo za vaše družbeno vključevanje, vadnica, ki naj vas usposobi za boljšo službo človeku in za gradnjo zgodovine. Zaradi tega ne smete v šoli samo živeti, ampak živeti iz šole in jo napraviti za kraj pravega življenja. Rečem »pravega življenja«, ker šola razvija tri osnovne človekove razsežnosti: notranjost, medsebojne odnose in ustvarjalnost. Razvija notranjost po znanju, medsebojne odnose po sodelovanju in ustvarjalnost, da vzbuja vaše graditeljske moči.
Toda šola je vaša šele tedaj, ko jo odgovorno sprejmete v resnici in svobodi.
Po definiciji je šola vzgojna ustanova. Vzgajati pa pomeni odkrivati v človeku vse skrite sposobnosti, ki jih je v naravo položil Stvarnik. Največja sila v človeku je njegova svoboda, ki pa je ukoreninjena in živi v resnici. Sam Kristus je dejal: Resnica vas bo osvobodila.
Vprašujem mlade: Ali poznate resnico o sebi in načrte svojega življenja? Ali gre vse, kar vam nudi šola, skozi to osnovno resnico kot zadnji kriterij vaše sodbe? Ali prehaja v vas vse po vaši svobodni zavesti?
Pa me boste morda vprašali: Kje naj najdemo idealni načrt za svojo osebo, po katerem bi oblikovali svojo bodočnost? To je naj višje vprašanje In prva dolžnost! Človek je najvišja vrednota v svetu. Uresničitev vas samih mora biti vaše najvažnejše zanimanje, trud brez prestanka, lepota in skrb vaše mladosti.
Dovolite škofu, da spregovori dokončno In čudovito besedo, ki vse odloča o vas in za vas. Gre za ime, ki ga poznate. To je ime prijatelja: Kristus! V njem je popolna resnica o človeku, je novi in popolni človek.
Mislite na to. Računajte s Kristusom. Resno in z ljubeznijo. Stopite predenj z
Sovjetski agenti za Cerkev
vedrim, odprtim in pripravljenim srcem. Primerjajte se z njim. Še več. Predajte se mu. Morate po njem hrepeneti, skušajte se z njim srečati, trudite se, da ga boste bolj poznali in še bolj ljubili. V Kristusu je vaša najboljša, najbolj varna in srečna bodočnost. Kristus želi biti vaš veliki prijatelj. Stopite k njemu v šolo. On je učitelj življenja. Z njim bo tudi šola imela več življenja.
To je moje voščilo, to je moje priporočilo, ki vam ga polagam na srce, to je moja molitev, s katero vam želim izprositi luči in poguma za srečno šolsko leto.
Poseben oddelek sovjetske tajne službe KGB ima nalogo vtihotapiti svoje ljudi v cerkvene ustanove, ne samo v vzhodnoevropskih deželah, temveč tudi na Zahodu. Oddelek ima svoj sedež v Varšavi, v njem pa so tudi agentje vzhodnoevropskih držav. Skupina, ki naj bi vtihotapljala svoje vohune v zahodnoevropske cerkvene ustanove, se imenuje »Or-ginfarm«, vodi pa jo častnik tajne službe Vasilij Gorelov, o katerem vejo povedati, da je bil svoj čas pravoslavni duhovnik.
Za agente, ki naj bi kasneje prodrli v Cerkve po svetu, obstajajo posebne šole. Taki, ki bodo delovali na 'latinskoameriškem območju, se pripravljajo v ukrajinskem mestu Feodosja, oni za ZDA in Kanado se šolajo v Moskvi, za Skandinavijo in Vel. Britanijo ter Nizozemsko pa v le-tonskem mestu Siguel.
Nedavno je na Zahod prešel kapetan KGB Aleksej Mjagkov in potrdil, da so omenjeni agentje že na delu. Izjavil je, da so po Cerkvah zahodne Evrope zanesljivi obveščevalci za KGB, imajo pa obenem nalogo, da v teh organizmih podprejo »mirovna prizadevanja« Moskve in jih zanje pridobijo.
Omenjeni oddelki tajnih služb posvečajo veliko pozornost mladini, posebno semina-ristam. Znano je, da češkoslovaška tajna služba vzpostavi stike s kandidati, ki bi radi stopili v semenišče. Tako se je zgodilo v Bratislavi. Tajna služba je ponudila bratislavskim semeniškim kandidatom, da jim bo »v pomoč« pri sprejemu v semenišče in še kasneje pri napredovanju v duhovniški službi, če ji bodo nudili informacije o profesorjih iin sošolcih. Da se tajni službi taki poskusi v mnogih primerih tudi posrečijo, izhaja iz tega, da se je
Kam s krščanskim nitim ?
Bilo je menda leta 1946 ali 1947. Stopil sem v razred, kjer so slovenski dijaki polagali maturitetne izpite. Profesorica je spraševala kandidata o raznih stvareh. »Kaj pa Judje, kakšno vero so imeli?« Študent je vedel povedati o Sircih, Egipčanih itd., a o Judih niti besede. »Kaj se niste učili pri verouku?« Študenta je bilo sicer sram, a odgovora ni znal. Mislil sem si: kaj bi študent odgovoril, če bi ga profesorica vprašala, kakšno vero imajo kristjani. Zaključek: takrat sem prvič in zadnjič šel k maturitetnemu izpitu. Prepričan sem namreč bil, da je profesorica dala omenjeno vprašanje, ker je med radovedneži videla tudi mene, duhovnika.
Na to »nedolžno« vprašanje se spomnim, ko slišim govoriti o potrebi ali nepotrebi verouka v šoli, in se mi zdi, da je s tem že dan tudi odgovor. Ali naj se mladi ljudje o vsem mogočem in nemogočem učijo, a o tem, kar je božji Stvarnik naredil, ne bi smeli ničesar vedeti? O vseh malih In velikih možeh bi znali vse podrobnosti, o Kristusu Odrešeniku pa nič? O vseh moralnih in družbenih sistemih bi se morali učiti, le Cerkve, njenega ustroja in nauka ne bi smeli poznati? Vsi smejo mladim boljšo bodočnost oznanjati in obetati, le duhovnik bi moral molčati?
BISTVENO POSLANSTVO CERKVE
Če smo kristjani, se moramo zavedati, da je bistveno poslanstvo Cerkve vsem ljudem oznanjati evangelij. Evangelizacija je posebna poklicanost Cerkve. Cerkev je zato tukaj, da evangelizira, se pravi, da pridiga in poučuje, da po njej prihaja do nas dar milosti, da grešnike spravlja z Bogom in da s sveto mašo, ki je živ spomin Kristusove smrti in poveličanega vstajenja, brez konca nadaljuje njegovo dari-lev. In Cerkev naj bi tega ne poučevala v šoli? Saj ta naloga in poslanstvo zaradi širokih in globokih sprememb v današnji družbi nikakor nista nekaj manj nujnega.
ODGOVORNOST SLEHERNEGA KRISTJANA
Težave so in bodo, a s skupnim sodelo-
vanjem skušajmo najti potrebno pot in moči, da bo šla božja beseda res med ljudi, izmed katerih so le redki, ki poznajo in ljubijo Boga, Kristusa, njegovo Cerkev in nauk. Pozabili smo na krščanske dobrine in vrednote, družina in zakonsko življenje preživljata krizo, mladina išče idealov, a mi molčimo, ker ne vemo, kje naj bi našli odgovor in pomoč.
Kje naj začnemo? kaj naj povemo? komu naj odgovorimo? To so nekatera vprašanja današnjega sveta, posebno ljudi, ki živijo s Cerkvijo. A kaj: organizacije odklanjajo, verske skupine niso privlačne, razgovor ali dialog sta prezahtevna. Ali naj gremo zopet v šolo? v kakšno šolo? da nas bodo učili verouk? kaj storiti, da bodo božjo besedo slišali vsi in da bo prišla do vseh, ki bi jo morali slišati?
Večkrat tožimo, da je naš najhujši problem pomanjkanje duhovnikov. Tolažimo se češ, če bi imeli več duhovnikov, bi teh problemov ne imeli. Bo držalo, a papež Pavel VI. je nekje zapisal: «... ni si mogoče misliti, da bi nekdo sprejel božjo besedo in se odločil za božje kraljestvo, ne da bi postal tudi sam pričevalec in oznanjevalec.«
Zavihajmo si rokave, ker brez pomoči in odgovornosti vsakega kristjana ne bo šlo!
Dr. Lojze Škerl
Srečanje sv. očeta z delavci
V četrtek 13. septembra se je sv. oče srečal z delavci v kraju Pomezio. Sprejelo ga je okoli 50.000 delovnih ljudi. Med njimi je bilo precej takih, ki so v zadnjih mesecih izgubili delo, ker so tovarne zaprle svoje obrate. Sv. oče je odkrito priznal, da premalo pozna razmere italijanskih delavcev, vendar je njegovo srce z njimi. Sam je bil štiri leta delavec in ta leta ceni bolj kot dva doktorata. Še je poudaril, da je delo zaradi človeka in ne človek zaradi dela. Če bi bil človek zaradi dela, bi se znašel v najhujši sužnosti.
za preteklo šolsko leto prijavilo za semenišča v Bratislavi 68 kandidatov, sprejeti pa so jih smeli le 30.
Podobni primeri so znani tudi iz Sovjetske zveze. Litvanski duhovniki so v zaupnem pismu obvestili apostolskega upravitelja škofije Kaunas o načinih oblasti pri izdajanju dovoljenj za vpis v semenišča. Kandidatov je dovolj, toda vpišejo se lahko večinoma le taki, ki se poprej pismeno zavežejo za sodelovanje s KGB. Ta skuša pridobiti za sodelovanje že poprej po šolah dijake, ki bi prišli v -poštev za študij teologije.
To prizadevanje tajne policije pa doživi pogosto neuspeh. Štirje seminaristi so se uprli, da bi pričali na obravnavi proti katoliškemu borcu za človekove pravice Viktorju Pjaktusu, češ da -je govoril proti-državne stvari in Jih navajal v nemoralo. Vsi štirje semeniščniki so potem morali zapustiti šolo, Pjaktus pa je bil obsojen (avgusta 1978) na 15 let ječe, taborišča in pregnanstva.
Izredno težavno je tudi stanje na Madžarskem. Tu so sicer -vsi škofovski sedeži zasedeni, za razliko od češkoslovaške ali Sovjetske zveze. Toda verniki ne zaupajo svojim škofom. Madžarski cerkveni dostojanstvenik je pred kratkim izjavil, da le trije madžarski škofje od enajstih uživajo zaupanje ljudstva. Tudi madžarska tajna policija poskuša na podoben način kot druge pridobiti študente teologije za sodelovanje.
Kričeč primer takega »sodelovanja« predstavlja češki duhovnik František Hoch-mann, ki se je že za časa svojih semeni-ških študijev obvezal za sodelovanje s češkoslovaško tajno službo STB. Potem ko je bil zadušen novi red Aleksandra Dubčka, so iskali funkcionarja za novo ustanovljeno »mirovno« gibanje čeških duhovnikov »Pacem in terr.is«. Izbira je padla na do tedaj nepoznanega Hochmanna, ki je opravljal službo na neki fari blizu Prage. Imenovali so ga za glavnega tajnika režimu vdanega gibanja.
Nekaj let je Hochmann opravljal v tej vlogi vse odkazane mu naloge s strani državnih organov. Po nekaj letih, ko se je stanje med češkoslovaško državo in cerkveno stranjo nekoliko normaliziralo, je bil Hochmann »poplačan«. Imenovali so ga za kakonika in dobil je mesto dobro plačanega urednika edinega verskega lista »Katolicke Noviny«, ki veljajo kot trobilo omenjenega »mirovnega gibanja« pri vernikih.
Vdiranje v cerkvene ustanove po tajnih agentih v vzhodni Evropi seveda ne velja sauno za katoliško Cerkev. Pred kratkim sta v Londonu poročala dva pravoslavna duhovnika iz Bolgarije, arhimandrit Gri-gori in naddiakon Jakof, ki jima je uspelo preteči na Zahod, o razmerah v pravoslavni Cerkvi. Vse vodstvo bolgarske pravoslavne Cerkve da je dejansko v rokah duhovnikov, ki so se zavezali služiti tajni policiji. Leta 1953 so obnovili bolgarski pravoslavni patriarh. Od njega sta se omenjena duhovnika izdvojila leta 1964, ker da »izdaja Cerkev komunistom« in ker je ravnanje patriarhata zunaj kanoničnega prava.
Za evangeličansko Cerkev pa je tipično odprto pismo češkega protestantskega pastorja Jana Simsa na predsednika tkm. »Praške krščanske mirovne konference« madžarskega luteranskega škofa Totha. Simsa ne sme opravljati svoje pastorske službe zaradi sodelovanja pri gibanju za človekove pravice »Listina 77«. Škofu Tothu očila v pismu, da zaradi dozdevnega »mirovnega prizadevanja prizadeja Cerkvi samo škodo«. Čas bi že bil, pravi Simsa, da Toth omeni tudi preganjanje Cerkve na Vzhodu, namesto da se ukvarja samo z vprašanji sovjetske zunanje politike.
■ V bližini letališča Cagliari-Elmas na Sardiniji je strmoglavilo v nočnem poletu letalo DC 9 italijanske družbe ATI potem ko je treščilo v goro. Na letalu je bilo 27 potnikov in 4 člani posadke. Nesreče ni nihče preživel.
Sedanji slouenski trenutek
V štev. 26 z dne 28. junija in štev. 28 z dne 12. julija letos smo objavili dva članka, ki sta ponatis članka »Sedanji slovenski trenutek«, katerega je prinesel mesečnik »Naša luč«. Ta izhaja v Celovcu in je glasilo za slovenske izseljence. Sedaj je v »Naši luči« izšel še en članek, ki je nekako nadaljevanje prejšnjega. Med počitnicami so se namreč uredniki pogovarjali o objavljenem razgovoru z raznimi osebami iz matične domovine. Nekaj teh mnenj so objavili. Menimo, da bodo zanimali tudi naše bralce.
V odgovorih »intervjuvancev« Iz Slovenije se pogosto ponavlja fraza »nihče prav ne ve«. Čemu tako previdne, nejasne sodbe? Ali ljudje doma res tako malo vedo o tamkajšnjem družbenem dogajanju?
Družbeno dogajanje in ljudje v njegovi službi so se že od nekdaj radi odevali v skrivnostnost. Tako imenovana socialistična družba se še prav posebno zavija v njo. O usodi družbe v Jugoslaviji odloča »avantgarda« delavskega rezreda v najožjem krogu redkih izbrancev in to praviloma tajno. Navadni občan je dokaj skromno obveščen o resničnih dogajanjih in o razmerju sil v najvišjih partijskih vojaških in državnih organizacijah. Kaj se je dogajalo v najbolj usodnih trenutkih povojne Jugoslavije (spor Stalin-Tito 1948, uvedba samoupravljanja, Rantkovičev padec 1966...), izve povprečen državljan šele naknadno, v raznih »spominih« in »zgodovinskih« feljtonih, ki imajo namen opravičiti trenutno »zmagovito« partijsko linijo. Partija deluje še sedaj v bistvu ilegalno. še zmeraj je stranka »zarotnikov«, ki delajo za hrbtom občanov. Zaradi te družbene neobveščenosti se bohotijo »čaršij-ske« govorice o raznih družbenih dogodkih in znanih ljudeh. Tako danes »nihče prav ne ve«, kaj se je zgodilo z Jovanko, In ljudje se sprašujejo, kolikšna je vrednost posameznika v tako imenovanem samoupravnem socializmu, če lahko brez sleherne obrazložitve izgine celo žena državnega predsednika.
Morda je tudi v tej partijski zaprtosti vzrok, da je opozicija v Jugoslaviji tako nebogljena?
Prav gotovo. Komunisti so se znali v preteklosti in se znajo še danes vsepovsod vtihotapiti v najvažnejše družbene organizacije in izpodjedati »staro« družbo od znotraj. Današnja opozicija tega za sedaj še ni sposobna narediti, razlog za to je pa tudi prav ta zaprtost partijske družbe. Vendar je treba reči, da je svoje nebogljenosti kriva tudi opozicija sama: še vse preveč je njeno poznavanje KP amatersko, premalo temeljito in znanstveno; neki družbeni sistem lahko izpodjedaš samo, če ga temeljito poznaš.
Vaša trditev o »zaprtem« socializmu se ne ujema s toliko razglašano »odprto samoupravno socialistično« družbo.
Kdor primerja življenje v Jugoslaviji z življenjem v drugih komunističnih deželah, dobro začuti razliko med »samoupravnim« in »realnim« socializmom: jugoslovanska družba je precej manj zaprta, kot so druge »socialistične« družbe, kljub nazadovanju po Karadjordjevu 1971. Vendar je tudi res, da je »samoupravna socialistična« družba, ki je ostala v glavnem omejena na gospodarsko področje in ni nikoli globlje zaijela družbenega območja, v bistvu samo blažja in milejša oblika totalitarnega enostrankarskega sistema. Jugoslovansko samoupravljanje uresničuje poleg nedvomno koristnih nalog tudi najvažnejše delo: zakriva, ohranja in utrjuje partijski monopol nad oblastjo. Ves samoupravni oziroma delegatski sistem nadzoruje partija. Vse glavne smernice za družbeno življenje odoloča ona in sicer od zgoraj navzdol. Partija se ne meni za »samoupravne sporazume, določbe in zakone«, če se ne ujemajo s trenutno partijsko linijo. Vse družbene organizacije so še vedno samo »transmisijske« ustanove, ki morajo dejansko delati to, kar je povšeči partiji. Najbolj kričeč primer tega iz zad-(nadaljevanje na 2. strani)
Novo ozračje v slovenski Cerkvi
VEČ NOTRANJE JASNOSTI IN SVOBODE
Očiščena v preizkušnji, materialno uboga, odmaknjena od političnih bojev, je danes slovenska Cerkev notranje mnogo bolj svobodna. Cerkev ima to veliko prednost, da so vsi ali vsaj [večina njenih članov svobodno njeni. (Vprašanje je, če so vsi, ki so zunaj, svobodno ne njeni.) Skoraj ni Slovenca, ki imu v določenem trenutku ne bi omogočili, ponudili, prigovarjali, naj se oddalji od Cerkve. Prednosti takega koraka so na dlani. Tisti, ki ostane kristjan pa se onemogoči, da bi prišel v ospredje, in se dejansko uvrsti med drugorazredne državljane.
To ustvarja v naši Cerkvi posebno ozračje — ozračje svobode in jasnosti. Cerkev' nima policije, je brez vsakršne možnosti prisile. V tem, se mi zdi, je velik napredek v primerjavi s preteklostjo. Težko govorim o ozračju, ki je prevladovalo v slovenski Cerkvi pred vojno. Vendar imam vtis, da je bila naša Cerkev sila avtoritarna, da je bil naš duhovnik rad oblasten, da je med nami vladalo ozračje pri-siljenosti in nesvobode. Kot da je našo duhovščino obhajala temna domneva, da to ljudstvo v resnici noče biti krščansko, da ga je treba k temu siliti, da ga je treba v tem s silo držati. Zato je bilo v slovenskem krščasntvu tako malo sproščenosti in pristnega veselja. Zato tako malo resnično velikih, izvirnih, samosvojih osebnosti v naši Cerkvi. Tu so domovali predvsem pridni, zlikani, usahli. Svobodni duhovi, ki so si upali misliti s svojo glavo, so uhajali ven ali pa so živeli ob robu in niso prišli do veljave. Cerkev je bila dostikrat zavetje slabotnih in plašnih. Po vojni pa je zavel med nami drugačen veter in ti so se preselili drugam. Danes je med nami več notranje svobode, več religiozne pristnosti, več osebne vere.
Vendar se tu zastavlja vprašanje ljudskega krščanstva. Kako more v okviru, ki v njem živimo, krščanstvo ostati ljudsko, množično, kar je pri nas vedno bilo in kar je v globokem skladju z njegovo naravo? Krščanstvo ni nikdar hotelo biti sekta maloštevilnih izbrancev, marveč ljudsko, množica.
KAKO IZGLEDA LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE
Povojni režim v Jugoslaviji je izvedel
ločitev Cerkve in države. To ni tip ločitve kot v zahodnih demokracijah. Tu gre pravzaprav za izločitev Cerkve iz družbenega življenja. Cerkev je v tem strukturiranem organizmu tujek, ostanek iz preteklega, premaganega in zavrženega sveta. Napovedujejo ji gotov konec. (Vendar so »preroki« glede tega danes nekoliko bolj diskretni.)
Tisočletna povezanost med državno oblastjo in Cerkvijo je ustvarila v nas globoke reflekse. Kot nekaj samo po sebi umevnega smo sprejemali, da je Cerkev privilegirana, da ji oblast stoji ob strani, da ji daje potrebna sredstva za življenje, da uživa pri ljudeh ugled, ki ga ima vse, kar podpira država. Tega je sedaj konec. Tem bolje. To ni samo negativno. S tem smo dobili neodvisnost (in te neodvisnosti ne smemo prodati!), ki je ne bi imeli, če bi bili denarno ali kakorkoli vezani na državo. Brez dvoma je ta položaj bolj zahteven, toda manj dvoumen. Vsekakor je to položaj, ki nam je dano v njem živeti.
Še več: treba je reči, da ne bi hoteli nazaj. Tu so pogoji za krščansko življenje. Zahtevamo samo to, kar je nakazal Janez Pavel II. 20. oktobra 1978 iv svojem prvem govoru diplomatom: »Da bi se mogli kristjani brez posebnih privilegijev, vendar v vsej pravičnosti vzgajati v veri, obhajati verske obrede in imeti kot pošteni državljani enakovreden položaj v družbi.«
Ko danes Cerkev nagovarja človeka, lahko potrka na to, kar je v njem najboljšega: na njegovo svobodo, na njegovo religiozno odločitev. In človek se odloča za duhovne vrednote, brez sleherne materialne, politične ali druge koristi. Cerkev nagovarja človeka v središču, v njegovi vesti, tam, kjer se svobodno odloča. Človeka vabi k uresničenju človeškega in krščanskega ideala; poziva ga k pravičnosti, iskrenosti, poštenosti, pogumu, ljubezni. K ničemur drugemu. Sredi moralne puščave, ki v njej živimo, sredi vsakdanjega nihilizma, ki se v njem gibljemo, je to za Cerkev izredna milost. Cerkev poziva človeka k treznosti, samostojnosti, k svobodi. Tako je sredi ideološke monolitnosti edini prostor svobode, edini prostor, kjer Slovenec lahko sliši drugačne besede, besede o drugih stvareh.	F.	R.
(Drugič naprej)
Italijanski senat ie razpravljal o lakoti na svetu
Na pobudo italijanskih radikalov je 109 senatorjev podpisalo zahtevo po izrednem sklicanju parlamenta, ki naj bi razpravljal o vprašanju lakote v svetu. Po podatkih OZN je namreč lani umrlo zaradi lakote 33 milijonov odraslih in 17 milijonov otrok. Zasedanja pa se je udeležilo komaj 90 senatorjev, ki so od predstavnikov vlade hoteli zvedeti, kakšna stališča bo zastopala Italija na 34. zasedanju OZN, ki se je 18. septembra pričelo v Ne\v Yorku in katere srednjeročne ukrepe misli sprejeti za boj proti lakoti.
Minister za zunanje zadeve Malfatti je v odgovoru pojasnil ukrepe, ki jih misli vlada odobriti prihodnji mesec na prvem sestanku medministrskega odbora za zunanjo gospodarsko politiko. Italija bo dvignila odstotek finančne pomoči, ki jo nudi deželam v razvoju od sedanjega 0,06 kosmatega narodnega dohodka na 0,12.
Na demokrščanski predlog je senat odobril dokument, ki so ga podprle vse politične sile razen misovcev. Ta dokument obvezuje vlado, da se bori vsepovsod za rešitev problema lakote na svetu in da podpre vse pobude za razorožitev. Naložbe za oboroževanje naj bi potem služile razvoju revnih dežel.
patriarha Germana uradno obiskal srbsko pravoslavno Cerkev v imenu katoliške Cerkve. Spremljalo ga bo zastopstvo dunajske ustanove »Pro Oriente«. Kardinal Ko-nig bo obiskal tako pravoslavni sedež v Beogradu kot v Sremskih Karlovcih.
• Krakovski nadškof kardinal Macharski je dejal, da je papežev obisk na Poljskem vplival tudi na duhovne poklice. V bogoslovje v Krakovu se je priglasilo doslej 87 študentov. V preteklih letih je letno vstopilo nekako 50 študentov.
• Barcelonski kardinal Jubany Arnau je napisal pastirsko pismo, v katerem vernike poziva k zvestobi do Cerkve. Ni mogoče hoditi za Kristusom, če obrneš hrbet Cerkvi, ki jo je on ustanovil prav zato, da vodi ljudi na poti proti vočnosti. Zato nas ničesar ne sme odvrniti od zvestobe do Cerkve. Ta je, kolikor je božja ustanova, sveta. Kolikor pa so njeni člani ljudje, potrebuje stalnega očiščevanja.
• Zahodnonemška poštna uprava se je spomnila 800-Ietnice smrti sv. Hildegarde iz Bingena s posebno jubilejno znamko. Svetnica, ki je ustanovila dva samostana benediktink, je namreč umrla 17. septembra 1179. Bila je žena globokega duhovnega življenja in pisateljica prirodoslovnih spisov.
nm no nnimi
H Italijanski državni predsednik Pertini je prvič, kar je bil izvoljen, uradno odšel v inozemstvo. Ves ta teden je prebil v Zahodni Nemčiji, kjer je bil gost zveznega predsednika Carstensa. Srečal se je tudi s kanclerjem Schmidtom, z voditeljem socialdemokratov Brandtom in z vodjem bavarskih krščanskih demokratov Josefom Straussom, ki bo na prihodnjih državnozborskih volitvah kandidiral za kanclerja. II Dve največji stranki v Italiji, DC in PCI, sta preteklo nedeljo priredili dve mogočni zborovanji z velikansko udeležbo. DC je imela v Modeni svoj 3. Praznik prijateljstva, PCI pa je v Milanu pripravila Praznik lista »Unita«. Na obeh zborovanjih sta govorila glavna tajnika stranke.
V	Modeni se je Zaccagnini zavzel za linijo narodne solidarnosti. Obenem je potrdil, da na prihodnjem kongresu DC ne misli več kandidirati za mesto glavnega tajnika. Berlinguer v Milanu pa je napovedal ostro opozicijo sedanji Cossigovi vladi. Obenem je ponovil pripravljenost stranke za »zgodovinski kompromis« z DC. Prikazal je odnose, ki jih ima PCI do Sovjetske zveze, obsodil sistematično blatenje socialističnih dežel ter potrdil svoje nasprotovanje terorističnim akcijam.
H V Jugoslaviji je prišlo do katastrofalne železniške nesreče. Na postaji Stalač v Srbiji je tovorni vlak, ki je prihajal s stranske proge, zadel z boka v četrti in peti vagon osebnega vlaka in ju popolnoma uničil. Pri tem je izgubilo življenje 60 oseb, nad sto pa je bilo ranjenih. Nesreči je botrovala človeška nepazljivost, sa je strojevodja tovornega vlaka prešel dva za-, prta signala.
Širite „ Katoliški glas“
■ Zadnje državno zborske volitve so na Švedskem dale pičlo zmago levičarskemu bloku, ki ga sestavljajo socialdemokrati in komunisti. Socialdemokrati so si osvojili 155 sedežev, tri več kot na volitvah 1976, komunisti pa 20 (+ 3). Blok sredinskih strank ima skupaj 174 poslancev. Od njih se je najbolje odrezala konservativna stranka, ki bo imela 72 sedežev (+ 17). Centristična stranka je zelo nazadovala; imela bo 64 mest (—22). Liberalna stranka je svoj položaj z 38 sedeži (— 1) skoraj ohranila. Rezultati pa še niso dokončni, ker še ni znanih 40.000 glasov, ki pridejo po pošti iz inozemstva.
B Na zdravljenju v Moskvi je umrl prvi predsednik zahodnoafriške države Angola, Antonio Agostinho Neto. Star je bil 57 let. Po poklicu je bil zdravnik, ukvarjal se j? pa tudi s pesništvom. Leta 1958 je ustanovil Narodno gibanje za osvoboditev Angole (MPLA). Portugalska policija ga je kmalu aretirala in ga prepeljala v Lizbono, kjer pa je leta 1962 zbežal iz zapora in živel nato do razglasitve neodvisnosti Angole 11. novembra 1975 v izseljenstvu. Toda Angola še ni prišla do miru. Sledila je državljanska vojna, iz katere je izšel Neto ob pomoči Sovjetske zveze in kubanskih čet kot zmagovalec.
■ Močni mož v Afganistanu Taraki je mrtev. Umrl je na posledicah ran, katere je prejel ob prepiru, ki je nastal v vladni ekipi. Še pred objavo smrti ga je zamenjal v vodstvu edino priznane vladne stranke in na čelu države dosedanji ministrski predsednik Hafizulah Amin. Taraki je bil zaradi svojega bojevitega marksizma med muslimanskim prebivalstvom zelo nepriljubljen. Skoro vso državo je že zajel val protikomunistične gverile, ki jo je njegova vlada komaj še obvladala. Po sporočilih sovjetske tiskovne agencije Tass bi se dalo sklepati, da je Taraki postal nadležen tudi Moskvi in da so tam z zamenjavo zadovoljni.
Cigani sta Judeja in Samarija?
Jabeika snin na Blifiiien vzhodu
UTRIP CERKVE
• V četrtek 13. septembra po jutranji maši je sv. oče sprejel desetletno Štefanijo Mosca, ki je srčno želela videti papeža. Mala Štefanija je v bolnišnici zaradi težke poškodbe na hrbtenici, ki jo je za-dobila pri prometni nesreči. Sv. oče je uslišal njeno željo in poslal vatikanski bolniški avto po bolnico, ki jo je pripeljal v Castelgandolfo.
• Patriarh German, ki vodi srbsko pravoslavno Cerkev že 25 let, je pred kratkim dopolnil 80 let življenja. Svoj življenjski jubilej je proslavil s slovesnim bogoslužjem. Ob tej priložnosti je prejel številne čestitke od raznih verskih skupnosti.
• V času od 24. do 28. septembra bo dunajski kardinal Franz Konig na povabilo
iBaku
[TEHERAN] O • Hamadan (s Kermanshah
AC,
Abadan
Zadnje čase se ve liko piše o Kurdih, ki se v Iranu borijo za svojo avtonomijo. Kurdsko o-zemije (pikčasto o-značeno) je razdeljeno na kar 5 držav: Sovjetsko zvezo, Turčijo, Sirijo, Irak in Iran. Po prvi svetovni vojni je bila ustanovljena kurdska država, ki pa zaradi interesov zahodnih velesil (petrolej!) ni nikdar zaživela. Odtod obupni boj Kurdov za svobodo.
S svetopisemskim imenom Judeja in Samarija ima izraelska oblast in uprava navado imenovati dve pokrajini na ozemlju Palestine; prostor nazivajo svetovna obveščevalna sredstva z oznako »zahodni breg Jordana« (reko, ki tvori vzhodno mejo palestinskega ozemlja in se izliva v Mrtvo morje).
Tudi po teh pokrajinah je hodil naš Gospod, in sveto pismo jih pogostokrat omenja, posebno dobro je znana zgodba o usmiljenem Samarijanu, katere se spominjamo iz otroških let.
Danes sta ti dve pokrajini verjetno najbolj sporno ozemlje na vsem svetu. Rešitev vprašanja, komu naj pripadata in kdo naj ima suvereno oblast nad njrna je osredje in srčika 30-letnega spora med Izraelom in arabskimi državami, ki Izrael obkrožajo.
Na splošno se jemlje kot dejstvo, da je po mednarodnem pravu lastnik in suveren nad tem ozemljem jordanski kralj Husein. Toda stvarno stanje takega stališča ne potrjuje.
Problematika, kdo je mednarodno pravni lastnik Judeje in Samarije, ni samo zelo pomembna za razumevanje sedanjih prizadevanj za pomiritev, ampak tudi izredno zanimiva.
Od 1920 dalje je izvrševala oblast nad Palestino Anglija, a jo je samo upravljala, ni pa bila njena suverena lastnica. Leta 1945 je posebna komisija za ureditev palestinske zadeve pri OZN sklenila in priporočila, naj se celotno ozemlje razdeli v dve državi, katerih ena je judovska, ena arabska. Izdelala je tudi zemljevid z vrisanimi mejami. Judejo in Samarijo z delom severno ležečega ozemlja je, kakor tudi precej dolg pas ozemlja, ki mu pravijo Gaza, prisodila Arabcem, ostalo ozemlje Izraelcem. Jeruzalem sredi arabskega prostora naj bi bilo mednarodno upravljano mesto.
Opirajoč se na sklep Združenih narodov je Anglija 14. maja 1948 prenehala z upra-Ijanjem Palestine. Izraelci so takoj razglasili svojo državo, naslednji dan pa so jih napadli Arabci z Egiptom na čelu in vnela se je prva vojna na Bližnjem vzhodu, ki se je končala s premirjem (ne mirom!) 7. januarja 1949. Izraelci so si prilastili nekaj ozemlja na severu svoje države, ne pa Judeje in Samarije, ki jo je zasedla in osvojila Jordanija.
Tako je ta država z vojaško silo zasedla in si prilastila ozemlje na zahodnem bregu reke Jordan. To dejstvo je iznesel ameriški senator Packvvood, češ da si ga je namesto ustanovitve palestinske arabske države Jordanija enostavno priključila. »Nobena država, razen Anglije in Pakistana,« je dejal senator, »ni nikdar priznala suverenosti Jordanije nad zahodnim bregom. Nobena arabska država ni nikoli prisodila Jordaniji pravice do zahodnega brega.« Če je senatorjev argument točen, v kar ne dvomimo, Jordanija nima suverene pravice po mednarodnem pravu nad zahodnim bregom.
Posest ozemlja, kakor ga je določilo premirje med Izraelom in arabskimi napadalci 7. januarja 1949 je ostala nespremenjena celih 18 let. Premirje je tudi prisodilo Izraelu upravo nad delom ozemlja zahodno od Jeruzalema, ki omogoča Judom dostop do dela mesta samega, ki jim je bil prisojen. S tem je bil Jeruzalem razdeljen v arabsko in judovsko polovico.
Tako ureditev je preobrnila šestdnevna vojna od 5. do 10. junija 1967 med Izraelom, Egiptom, Jordanijo in Sirijo. Ko je ugotovil bojne priprave svojih sovražnikov, je Izrael nenadno z bliskovito naglico napadel vse tri omenjene države ter z uničenjem iz zraka onesposobil egiptovske letalske sile na njihovih bazah v Egiptu. Istočasno so izraelske bojne sile vdrle na sovražnikovo ozemlje in v nekaj dneh zasedle celotni Sinajski polotok vse do sueškega prekopa, celotno ozemlje Judeje in Samarije z Jeruzalemom vred in sirsko planoto Golan.
Po zgodovinskih podatkih sodeč je bil ta izraelski napad prava agresija, ki je prelomil pred 18 leti sklenjeno premirje in zasedel tuje ozemlje. Judje taki označbi sicer oporekajo, a to dejanske resnice ne more spremeniti. Od tega napada so se sovražnosti razvnele na novo in se stopnjevale, dokler ni Egipt napadel v oktobru 1973 izraelskih sil ob sueškem prekopu, pa bitko izgubil.
Kakor je leta 1948 zasedla Jordanija z vojaškim vdorom zahodni breg Jordana in ga brez mednarodnega ali mirovnega priznanja obdržala do 1967, tako je napravil tega leta Izrael in ozemlje obdržal pod svojo oblastjo do današnjega dne, ne da bi mu ga kdorkoli mednarodno pravno priznal.
Če sc spomnimo, kaj so leta 1947 skle-
nili Združeni narodi glede Palestine, moramo ugotoviti, da se njihova odločba o ustanovitvi dveh držav na palestinskem ozemlju nikoli ni izpolnila. Palestinsko-arabska državna enota se ni uresničila in je ni. Ustanoviti jo danes bi pomenilo katastrofo. Da bi do česa podobnega prišlo, bi bilo treba mnogo časa, ki celi rane, mnogo uvidevnosti in mnogo dobre volje, predvsem pa državniške modrosti.
Kdo je po vsem povedanem suvereni, mednarodno pravno priznani lastnik Judeje in Samarije? 'Niti arabska država, ki je ni, niti Jordanija, niti Izrael. Zdi se, da bi bila ustanovitev palestinske arabske samostojne enote najboljša rešitev, je pa to v današnjem položaju nemogoče. Judje temu z vso silo nasprotujejo. Treba bo vsekakor daljšega časovnega razdobja, uvidevnosti in postopnega reševanja. L. P.
■ Letos je število romarjev v Lurd v primerjavi z lanskim letom poraslo za 28 odstotkov. Samo od 16. do 31. avgusta je prišlo v Lurd 39.000 oseb (lani 17.000). Od tujcev je bilo največ Italijanov.
■ Močna eksplozija je v mestu Bruneck v Pustriški dolini na Južnem Tirolskem razdejala spomenik, posvečen italijanskemu alpincu. Odgovornost za atentat je prevzela organizacija »Tiroler Schutzbund« (Zveza za obrambo Tirolske). Vsedržavno združenje alpincev je sklenilo, da bodo z obnovo spomenika takoj pričeli.
Slovenski trenutek
(nadaljevanje s 1. strani) njih let je ravnanje s profesorji skupine Praxis na beograjski univerzi: kljub temu, da so bile samoupravne in celo partijske organizacije za to, da ti profesorji na univerzi ostanejo, so morali leteti. Najvažnejše družbene odločitve ima v zakupu najožji partijski vrh. O kakšnem resničnem samoupravljanju ne moremo govoriti.
Sicer pa ideja o samoupravljanju ni Marxova.
Ne, ni. Celo je bila vselej v ostrem nasprotju z leninistično-stalinistično enostrankarsko zamislijo družbe. Tega se je zavedal tudi Kardelj, ki se je zato skušal reševati v navidezni »pluralizem samoupravnih interesov«. KPJ je vedno vse, ki so se zavzemali za dosledno in vsestransko uresničevanje samoupravljanja, obtoževala, da s tem zanikujejo vodilno vlogo delavske »avantgarde«. V osnovi ostaja KPJ zvesta leninistično-stalinističnemu sa-movladju.
Velikokrat beremo trditev, ki jo ponavljajo tudi najbolj odprti jugoslovanski marksisti, da je za obstoj Jugoslavije nujno potreben enostrankarski komunistični sistem; če bi dovolili več strank, bi se te v glavnem organizirale po narodnostnem ključu, s tem pa bi se ponovila situacija prve Jugoslavije, ki da je razpadla predvsem zaradi nerešenega narodnostnega vprašanja.
Povojni komunistični režim ni kljub prizadevanjem narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji zadovoljivo rešil. Zato je razumljivo, da bi stranke, ko bi bil uveden večstrankarski sistem, najhitreje in najlaže nastajale in se povezovale na narodnostni osnovi. Konec tega bi bil razpad Jugoslavije, pa tudi razpad komunističnega samovladja. Tu zadenemo na vprašanje: ali je višja vrednota pravica slehernega naroda do samoodločbe (da živi v svoji državi ali pa v zvezi z drugimi narodi) ali pa obstoj Jugoslavije, 'ki ni doslej nikdar izpolnila pričakovanj posameznih narodov? Treba je reči, da je na prvom mestu pravica narodov do samoodločbe, do svoje države, in da je Jugoslavija lahko le rezultat te samoodločbe.
Kaj pričakujete od slovenskih izseljencev za matično Slovenijo v družbenem oziru?
Gotovo je, da bodo ob razpadu komu-nističnega režima v Jugoslaviji — ta bo z vso gotovostjo prišel, čeprav ne vemo, kdaj in kako — odločali ljudje doma-Vendar bi bila dolžnost slovenskih izseljencev po svetu, kjer imamo toliko razumnikov, izdelati nekaj različnih vzorcev demokratične družbene ureditve Slovenije in praktičnih ukrepov v tej smeri. Te različne možne družbene programe za čas po padcu sedanjega totalitarnega sistem3 bi morali potem izseljenci razširiti po vsej slovensiki srenji, posebno še v matični d°' movini; možnosti za to ne manjka. To bi bil najbolj učinkovit pristop h gradnji slovenske svobodne družbe. Obenem bi bil tak program stalni klicaj ljudem doma, današnja tamkajšnja družbena ureditev ni demokratična.
„La vengeance du tzigane“
Peta francoska izdaja Jurčičevega romana v prevodu dr. Ferdinanda Kolednika.
Pred kratkim smo v našem listu omenili, da je izšla pri založbi »Messaggero« v Padovi tudi italijanska izdaja znanega Jurčičevega romana »Jurij Kozjak« pod naslovom »La vendetta dello zingaro«. Omenjeno novico tokrat dopolnjujemo s podatkom, da gre že za tretjo italijansko izdajo tega priljubljenega slovenskega romana, ki je bil preveden ,kar v 55 svetovnih jezikov. In to večinoma na pobudo in prizadevanje dr. Kolednika; ta je roman sam prestavil vsaj v štiri jezike, italijanski, francoski, angleški in nemški. Za izredno dovršen francoski prevod je dr. Kolednik prejel posebno priznanje znamenite Francoske Akademije za usluge francoskemu jeziku s strani inozemcev.
Zato ni nič izrednega, da je francoska izdaja »Jurija Kozjaka« v Kolednikovem prevodu doživela več izdaj. Zadnjo leta 1959, kateri je francoski kardinal Eugene Tisserant napisal posebno posvetilo. Letos Pa je izšla že peta francoska izdaja, v benediktinski založbi Pro Europa Christiana v mestu Aix en Provence.
Nova, peta francoska izdaja Jurčičevega romana je tiskana na lepem belem papirju, z uvodnikom stalnega tajnika Francoske Akademije Georgesa Goyau k prvi predvojni izdaji, s ponatisom priporočila kardinala Tisseranta, katerega je ponovil leta 1969, s predgovorom samega prevajalca dr. Kolednika k prvi izdaji in z njegovim predgovorom k sedanji peti izdaji.
Preprosta priročna, a tako pomembna izdaja po svoji opremi in uvodnikih, ki tujca seznanijo z obstojem slovenskega naroda, njegove zgodovine in kulture, je zelo primerna tudi za slovenske rojake, ki živijo v francoskem svetu, da jo kupijo za doraščajoče otroke ali ‘kot priložnostno darilo francoskim prijateljem in znancem. Naslov založbe, če povprašajo v knjigarnah, pa je mogoče ni na zalogi in bi jo knjigarna naročila, je: Fraternite Saint-Beno.it, »4 1’Oliveraie«, 126 Cours Gambetta, 13100 Aix-enjProvence.
Ferdinand Kolednik, doktor filozofije, izseljenski duhovnik, vrši pravcati apostolat slovenske kulture v svetu, saj je poleg Jurčiča prevajal tudi Finžgarja, Meška, Terčelja, Bdičiča, Majcna, Zoro Piščanc, patra Bazilija in druge. Toda ne gre samo za prevajanje, pač pa tudi za dogovore z založbami, ki se hočejo pred morebitnimi tveganji zavarovati, tako da mora sam prevajalec vnaprej pokriti vsaj del tiskarskih in drugih stroškov Za peto francosko izdajo npr. kar 12.000 frankov vnaprej.
Orjaško delo, ki ga zmore le izreden idealizem, pa tudi slovenska marljivost, vztrajnost ali, če hočete, trma. Obžalovati je, da to velikansko delo dr. Kolednika v matični domovini ne najde ne odmeva ne omembe, dasi ne gre za noben ideološki problem v njegovih pobudah. Njegov duhovniški poklic ne more biti vzrok doslednemu zamolčevanju tako (velikega kulturnega poslanstva, saj so bili končno duhovniki tudi Finžgar, Meško, Gregorčič in še kdo, katerih dela danes matica slej ko prej priznava in .izdaja.
Da si ni mogoče razlagati tega molka potem kot zadrego. Ena sama osebnost, kot .je dr. Ferdinand Kolednik, je s svojo prizadevnostjo in požrtvovalnostjo lahko oskrbela več slovenskih prevodov kot pa uradne slovenske univerzitetne, akademske in druge ustanove v Ljubljani, ki imajo prav v ta namen ustanovljene posebne
odbore, komisije ali karkoli že, oskrbljene s primernimi sredstvi. Povrhu pa še pod socialističnim režimom, ki obljublja rešiti in odrešiti vse. V takem primeru pomenijo uspehi ;dr. Kolednika res lahko zadrego, toda zamolčavanje njegovega dela pa gotovo sramoto za pristojne matične ustanove. V kolikor bi ta sramota, po proslu-lem srbohrvaškem govoru slovenskih prvakov Dolanca in Popita v Bohinjski Bistrici, imela formalno sploh še kakšen pomen.
Za nameček k temu naj še povemo, da je izšel v francoščini pred petimi leti tudi roman Karla Mauserja »Sin mrtvega« (Yeme, le fils du defunt), prav tako v prevodu dr. Kolednika, založba La Pensee Universelle.
Pred kakim letom se je neka oseba v zamejskem tisku vpraševala, ali v slovenski književnosti res ni kakega umetniško pomembnejšega dela od »Jurija Kozjaka«, ki bi mu bilo potrebno posvetiti enako pozornost pri prevajanju v tuje jezike. Pripomba seveda ni na mestu, saj ima le ljudski roman kot omenjeni Jurčičev največjo možnost, zajeti kolikor mogoče širok krog ljudi in s tem utreti pot tudi drugim prevodom iz slovenske književnosti.
Želimo le, da bi se čim večji krog slovenskih rojakov v svetu vključil v to kulturno poslanstvo, ki ga vrši že toliko let dr. Kolednik; da bi naši rojaki tudi sami segli po slovenskih prevodih, za svoje otroke, znance, prijatelje in s tem pripomogli h kulturnemu podjetju prizadevnega slovenskega prevajalca. Tako nas bosta še bolj poznala Evropa in svet!
—oi
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Novo šolsko leto
Novo šolsko leto za višje srednje šole v Trstu se je začelo s sv. mašo, ki jo je daroval g. škof Bellomi. Po evangeliju je profesorje in dijake nagovoril in razložil, kakšen pomen ima šola za življenje vsakega človeka in kako je treba na šolo gledati. Dijaki so se sv. maše udeležili v polnem številu. Po maši sta dve dijakinji v narodnih noši izročili škofu šopek cvetja.
Na povabilo ravnateljev je g. škof šel v šolo, kjer se je skoraj eno uro razgovar-jal s profesorji. Ravnatelj Egidij Košuta se je škofu zahvalil za njegovo zanimanje za slovensko šolo in zdravo rast slovenske mladine.
Slovensko stalno gledališče v novi sezoni
V	abonmaju bodo uprizorjena sledeča dela: Etbin Kristan: Kato Vrankovič; Edvard Albee: Kdo se boji Virginije Wolf?, drama; John M. Synge: Vražji fant zahodne strani, komedija; Slawomir Mrožek: Tango; Ivan Cankar: Lepa Vida, dramska pesnitev v gostovanju SLG Celje; Henry de Montherlant: Port Royal, drama; Ivo Tijardovič: Splitski akvarel, opereta, gostovanje gledališča »Komedija« iz Zagreba.
Izven abonmaja: Lojze Cijak: Neurje, drama v narečju; Giuseppe Berto: Neznani Benečan; Dacia Maraini: Zenski na podeželju, igra o ženskih problemih; V. Mejer-hold-J. Bondi Alinur: mladinska igra.
Vrste abonmajev v Trstu: red A (premierski); red B (prva sobota po premieri); red C (prva nedelja po premieri); red D
(mladinski v sredo); red E (mladinski v četrtek); red F (druga sobota po premieri); red G (popoldanska predstava na praznične dni); red H, I in J so mladinski.
Cene abonmajev za sedem predstav: parter I {sredinski sedeži) premiera 25.000 lir, ponovitve 15.000 lir; parter II (ostali sedeži) premiera 21.000 lir, ponovitve 15.000 lir; balkon 10.000 lir.
SSG razpisuje {razen premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 10.000 lir. Mladinski abonma velia za vse sedeže in stane prav tako 10.000 lir. Po isti ceni nudi abonma tudi invalidom. Abonma red F in red G staneta 11.500 lir.
Vpisovanje abonmajev od 20. do 29. septembra od 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 27. septembra od 9. do 14 ure, tel. 734265.
Odločna akcija slovenskih staršev v Miljah
Občinska uprava v Miljah je pred časom namenila poslopje v ulici D’Annunzio slovenskemu šolskemu centru. Pa je prišlo drugače. 25. julija letos je tržaški šolski skrbnik prof. Angioletti podpisal dekret o namestitvi dveh italijanskih sekcij otroškega vrtca v istem poslopju. Del italijanskih staršev je sprožil nato akcijo, nay bi ti dve sekciji ostali v slovenskem šolskem centru, s čimer bi bile pravice slovenskih staršev in otrok bistveno okrnjene. Zato so se slovenski starši odločili za zasedbo poslopja. Ta zasedba naj bi trajala toliko časa, dokler se italijanska sekciji ne izselita, saj imata možnost nastaniti se v Camporah in nasel ju Fonderia. Slovenski starši ne bodo zapustili stavbe v ul. D'Annunzio niti pošiljali otrok v osnovno šolo, dokler šolsko skrbništvo ne bo dalo pismenega zagotovila, da se bosta italijanski sekciji izselili, slovenski otroci pa dobila pravico do svojega centra, seveda s popolno uporabo tudi prvega nadstropja, kjer sta sedaj dve stanovanji.
Slovenci po svetu
Razočaranje nad slov. filmi
Slovenski mesečnik »Misli«, ki izhaja v Melbournu v Avstraliji, prinaša v svoji majski številki tudi pismo, v katerem eden izmed bralcev izraža razočaranje nad dvema slovenskima filmoma, k.i ju je Jugoslavija poslala v Avstralijo. Gre za film »Pomlad prihaja«, ki prikazuje kurentova-nje, običaj, ki naj hi ga Cerkev z vojaščino zatirala. Pod kurentovskimi maskami da je bilo vedno dosti umorov in osebnih maščevanj.
Drugi film pa je znan kot »Udovs.tvo Karoline Žašler«, ki je že v Sloveniji vzbudil zaradi svoje moralne surovosti proteste: zakonsko varanje, samomor enega zakonca za njim pa še drugega. Jezik pa je neponovljiv prostaški žargon.
Zato ni prav nič čudno, da so 'izrazi razočaranja nad tako slovensko »kulturo« prišli tudi s strani avstralske javnosti. »Kaj je res potrebno, da nas Jugoslavija predstavlja s takimi filmi?« se sprašuje uredništvo »Misli«. Kot da bi bili Slovenci nekaka novogvinejski ljudožerci, ki se v maskah med seboj koljejo in pobijajo. Kaj res ni primernejših filmov za mednarodne filmske festivale po svetu?
Nove orgle za cerkev sv. Rafaela v Sydneyu
Orgle v slovenski cerkvi sv. Rafaela v Sydneyu v Avstraliji so razglašene in dotrajane. Naši rojaki v tem velikem avstralskem mestu in drugod po deželi so začeli z nabirko za nabavo novih. Skrb za nabirko je prevzel dr. Mihael Colja, primorski rojak.
V	junijski številki slovenskega mesečnika »Misli«, ki povezuje slovenske rojake širom Avstralije, pojasnjuje dr. Colja, kaj pomeni za slovenske ljudi lepo zborovsko petje, posebej pa še cerkveno. Kako je bilo na Primorskem pod fašizmom? Nazadnje je moglo slovensko petje obstati le po cerkvah in slovenski verouk se je razlagal le po skritih kotih zakristij. Tu tudi fašizem slovenski primorski duši ni mogel do živega.
Odziv med slovenskimi rojaki v Avstraliji za nabirko je razveseljiv, junija meseca je bilo nabranih že 2.200 avstralskih dolarjev. Upamo in želimo, da bodo pri Sv. Rafaelu lahko kmalu peli ob spremljavi z novimi orglami!
Mednarodno leto otroka
Draga 1979: med predavanjem prof. Franceta Vodnika iz Ljubljane
V nedeljo 23. septembra bo v kapeli bi. Leopolda Mandiča pri DOMJU
SREČANJE BOLNIKOV invalidov, ostarelih ter osamljenih bratov in sester
ob 15. uri: zbiranje romarjev in priložnost za sv. spoved; ob 16. uri: sv. maša in kratka prireditev.
Prijavite se pri svojih duhovnikih, ki bodo po možnosti poskrbeli tudi za prevoz. Vljudno vabljeni na sodelovanje naši šoferji, še zlasti pa skavti in skavtinje.
V	Recoaro Terme so se od 13. do 16. septembra vršili študijski dnevi na temo »Otrok in družba bodočnosti«. Zborovanje je organiziral Sociološki inštitut »Rezza-ra« iz Vicenze pod pokroviteljstvom Bu-reau International Catholique Enfance (BIČE) odbora UNICEF za Italijo - Fond OZN.
Zborovanje je odprl škof iz Cremone z govorom »Evangeljska primerjava otroka in starševska odgovornost«. Vsa predavanja so bila na visoki znanstveni ravni, saj so nastopili sami strokovnjaki iz italijanskih univerz Rima, Milana, Pise, Brescie, papeške Lateranske univerze, ter msgr. Edouard Gagnon od papeškega odbora za družino, dva škofa in en pomožni škof. Udeležencev je bilo 243.
Udeleženci so se razdelili na šest delovnih skupin z obravnavanjem naslednje te-
matike: 1. Družinska vzgoja in delo staršev; 2. Pomanjkanje družbenih in vzgojnih ustanov; 3. Mesto in emarginacija; 4. Manipulacija otrok in množična sredstva obveščanja; 5. Otroci sirote in problem po-sinovljenja; 6. Položaj otroka v svetu in mednarodna solidarnost.
Zanimiva so bila tudi vsa druga predavanja kot: Vzgoja otroka v mednarodni perspektivi sedanjega prehoda kulture; usmerjanje in perspektive za odgovorno vzgojo otroka bodoče družbe; prva leta življenja in temelji za polaganje osebnosti; osebna identiteta, samouresničevanje in vzgoja za vrednote; transcendentalna razsežnost in verska vzgoja.
•
Tečaj se je zaključil s koralnim instrumentalnim koncertom Schola cantorum
ki se je nekoč imenovala sveta Rusija, a sedaj ječi pod okovi brezboštva.
V VITERBU
bazilike sv. Feliksa iz Vicenze - F. V.
11111111111   n um iiiiiiiimiiiiiimmiiiimiiiiimiiiiimm min   imunimi   umnimi   mu umu   min  ....................................................................................................................................................................................
tobusom, ki nam ga je dalo na razpolago podjetje iz Viterba, odpotovali v Agro Vi-terbese v smeri Tirenskega morja. Tu so živeli v VI. in V. stoletju pr. Kr. Etrušča-ni. Nekateri zgodovinarji so mnenja, da so bili baje slovenske krvi. Prišli so s severa kot Slovenci in se naselili po obširnih planjavah srednje in severne Italije.
Sledovi Etruščanov so se zlasti ohranili v sedanjem Laciju in deloma v Toscani.
XI. ekumensko potovanje
Letošnje ekumensko potovanje nas je najprej vodilo v Rim. Prav tako sta v poznem poletju 867 sveta brata Ciril in Metod po isti poti romala v Rim, da bi tam dosegla odobritev slovenskega bogoslužja in samostojne slovenske cerkvene pokrajine. Tako smo tudi mi potovali po njunih stopinjah, po stopinjah prvih ekumenskih učiteljev.
Istočasno je prišlo v Rim 1200 tržaških romarjev s škofom Bellomijem, da se poklonijo sv. očetu Janezu Pavlu II. Tudi naša ekumenska skupina se je udeležila skupne maše, ki so jo imeli slovenski verniki v cerkvi Marije Snežne in naslednji dan skupne avdience v Castelgandolfu. To so bili za vse nepozabni trenutki. Papež, »ki je prišel od daleč«, nas je nagovoril v našem jeziku in izzval med nami val silnega navdušenja.
V	Rimu smo si ogledali glavne zanimivosti, vendar je veljal naš osrednji obisk cerkvi sv. Klementa in grobu sv. Cirila, ki je v njej pokopan. Obiskali smo tudi zavod »Russicum«. Mnogo duhovnikov je že izšlo iz tega zavoda z namenom, da ponesejo Kristusovo blagovest v deželo,
V sredo 5. septembra popoldne smo začeli svoje samostojno ekumensko potovanje. Tržaški romarji so odpotovali proti domu, mi pa smo zavili proti Viterbu. Oljčni gaji in vinogradi so nas spremljali ob poti, dokler se ni v daljavi prikazalo na hribu Viterbo, srednjeveško mesto, polno zanimivosti in spomenikov. Zlasti je bilo to mesto pomembno v 11. in 13. stoletju, ko je bilo samostojno in nekaj časa tudi rezidenca papežev. Mesto še posebno oživi vsako leto na praznik sv. Roze 4. septembra, ki je mestna zavctnica. Takrat meščani dvignejo njen kip na 30 metrov visok stolp in sto nosačev nosi ta bajno razsvetljeni stolp po mestnih ulicah.
V Viterbu nam je na poti v gornji hotel nenadoma odpovedal avtobus. Sredi noči je obstal na cesti in tako smo morali peš do hotela, ki ni bil ravno blizu. A noč je bila lepa, jasna in ob petju čričkov smo v luninem svitu le dosegli kraj počitka.
GOVORICA TISOČLETIJ
V četrtek 6. septembra smo z drugim av-
V	mestu Tarquinia smo si v palači Vit-teleschi ogledali zanimiv muzej izkopanin, ki so jih našli v etruščanskih grobovih in predstavljajo prave umetnine, če pomislimo, da so jih izdelali ljudje, k.i so živeli pred 2.400 leti in več. Na griču Mon-terozzi smo obiskali nekropole (grobnice) iz VI. stol. pr. Kr. Tu so sedaj obsežna žilna polja. Kmetje so zažigali strnišča; med dimom in ognjem, v vroči sončni pripeki smo prodrli do podzemskih grobišč. Strme stopnice so vodile navzdol do v kamnu izdolbenih prostorov, ki so služili za pokopališče vse družine. iNekatere grobnice so imele na zidovih še lepo ohranjene freske iz mitologije Etruščanov, ki so verovali v posmrtnost duše. Zanimanje za etruško zgodovino je še vedno živo. Dokaz za to je ta, da na tej poti nismo bili sa-
mi. Polno turistov si je skupaj z nami ogledovalo te pomnike preteklih dob.
Pot nas je peljala dalje po valoviti pokrajini med oljčnimi gaji in vinogradi do Tirenskega morja. Pri Civitavecchia smo zavili proti Cerveteri, kjer smo imeli kosilo in po kosilu je bil na sporedu ogled velikega grobišča na griču Banditaccia. Tu smo več ur hodili med stožčastimi grobnicami. V nekaterih so bili še sarkofagi, večina pa so bile prazne in neprehodne, ker jih je zalila voda.
Ob jezeru Bracciano smo se na večer vrnili v Viterbo za prenočitev.
V	BOLSENO IN PIENZO
Kdor je obiskal mogočno stolnico v Or-vietu, kjer hranijo s Kristusovo krvjo prepojeni telesnik (korporal), si bo želel še v Bolseno, kjer se je ta čudež zgodil. Nam je bila dana ta sreča, da je naš voditelj dr. Kosmač maševal prav na oltarju sv. Kristine, kjer se je leta 1263 dogodil evharistični čudež, ko je češkemu duhovniku med posvetitvijo svetih podob, ko je dvomil v moč posvetilnih besed, pritekla kri iz sv. hostije in pustila madeže na telesni-ku in na oltarju.
Nadaljevali smo pot proti Sieni. Med
potjo pa smo se ustavili še v Pienzi, rojstnem kraju tržaškega škofa in humanista Enea Silvia Piccolominija, poznejšega papeža Pija II. Ogledali smo si srednjeveško Piccolominijevo palačo, delo umetnika Ro-sellina (1459-63). Zadnji član te znamenite srednjeveške rodbine je umrl leta 1963. Voditelj romanja nam je med potjo orisal življenje tržaškega škofa Piccolominija, ki je bilo zelo razburkano in polno zapletlja-jev, a je končno učenega in razgledanega Piccolominija pripeljalo do papeškega prestola.
V	SIENI
Sonce je bilo še visoko, ko se je pred nami prikazala Siena, mesto ležeče na treh gričih slikovite toskanske dežele. V XI. in XIV. stoletju je bilo svobodno mesto in tako politično ter kulturno središče. Zelo je znana Scuola Senese. Iz središča mesta, Piazza del Čampo, kjer se vsako leto vršijo znamenite konjske dirke med zastopniki 17 mestnih četrti, takozvane Corse del Palio, smo prišli pred stolnico, ki je čudovit biser srednjeveške umetnosti. Se bi radi ostali v tem mestu in si ogledovali edinstvene umotvore, a čakala nas je še pot do Firenc.
(Konec prihodnjič)	Z.	P.
Radio Trst A
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 23. do 29. septembra 1979
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Mali koncert. 10.0 Kulturni dogodki v deželi. 11.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 11.00 Mladinski oder: »Kapitan Ivo Nageljček«. 12,15 Nabožna glasba. 14.10 Poslušajmo spet. 15.30 Nedeljsko popoldne. 16.30 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Pravljica: »Snežna kraljica«. 10.05 Koncert. 11.35 Lahka glasba. 12.00 Ribe in morje. 13.15 Zborovska glasba. 13.45 Naši ansambli. 14.10 Za prijetno popoldne. 14.45 Roža mogota. 16.30 Rezervirano za... 17.05 Z naših koncertnih odrov. 18.00 Kulturna kronika.
Torek: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno... 10.05 Koncert. 10.35 S pesmijo po svetu. 11.00 Roman Ivana Tavčarja: »Visoška kronika«. 11.35 Počitniški vrtiljak. 14.10 Za prijetno popoldne. 14.45 Naši nepoznani znanci. 16.30 Rezervirano za... 17.05 Viktor Parma: »Zlatorog«, opera.
18.00 Kulturna kronika.
Sreda: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Glasba za najmlajše. 10.05 Koncert. 12.00 Bodimo resni! radijski variete. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Poletna vročica. 16.30 Rezervirano za.... 17.05 Skladbe jugoslovanskih avtorjev. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 »Soočenje«, drama.
Četrtek: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Otroci se igrajo. 10.05 Operna glasba. 11.00 Roman »Visoška kronika«. 11.35 Počitniški vrtiljak. 14.10 Za prijetno popoldne. 14.45 Roža mogota. 16.30 Rezervirano za... 17.05 Skladatelji in izvajalci. 18.00 Kulturna kronika.
Petek: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Na počitnicah. 10.05 Koncert. 11.35 Lahka glasba.
12.00 Rezervirano za... 12.30 Z glasbo po Južni Ameriki. 13.15 Zborovska glasba. 14.10. Za prijetno popoldne. 14.45 Naši nepoznani znanci. 16.30 Rezervirano za... 17.05 Skladatelji in izvajalci. 18.00 Kulturna kronika.
Sobota: 8.05 Z novim dnem. 9.30 V davnih časih. 10.05 Koncert. 11.00 Roman »Visoška kronika«. 11.35 Počitniški vrtiljak. 14.10 Za prijetno popoldne. 14.45 Slovenske povojne revije v Italiji. 16.30 Rezervirano za... 17.05 Skladatelji in izvajalci. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 »Čarodejna brivnica«, izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
Na praznik Žalostne Matere božje na Barbani in v Gradežu
Po nevihti v petek zvečer je bila sobota 15. septembra kar prijetno hladna, tako da goriški in tržaški romarji niso trpeli vročine, ko so v zelo velikem številu poromali na Barbano in v Gradež. Ker so ob sobotah številni obrati zaprti, je bilo letos med romarji opaziti več moških kot prejšnja leta. Zato bi morda kazalo to naše skupno goriško-tržaško romanje imeti na kako soboto oz. ponedeljek, da bodo tako imeli tudi zaposleni delavci in delavke večjo možnost, da se romanja udeležijo.
Skupna maša se je začela kmalu po 10.30. Vodil jo je škofov vikar iz Trsta dr. Lojze Škerl, somaševali so pa številni duhovniki, ki so pripeljali na Barbano svoje romarje; drugi duhovniki pa so sedli v spovednice, tako da so verniki brez težav lahko opravili tudi sv. spoved. Med mašo je bilo ljudsko petje, orglal je Herman Srebernič. Po evangeliju je spregovoril g. Marjan Markezič, ki se je tako prvič predstavil našemu širšemu občinstvu. Verniki, ki so dobro napolnili cerkev, so ga z veseljem poslušali, ko je njih srca ogreval za ljubezen do Žalostne Matere božje.
Po maši so se ljudje razšli po otoku ter si v senci dreves okrepčali želodce in si odpočili ude. Pa tudi porazgovorili so se, saj je to romanje ena redkih priložnosti, ko se srečajo znanci ne samo iz goriških, temveč tudi iz tržaških župnij. Takšno prijateljsko srečavanje je ena izmed odlik vsakoletnega romanja na Barbano.
Za popoldne je bil določen obisk grade-ške bazilike sv. Evfemije, ki letos obhaja 1400-letnico posvetitve. Med številnimi obiskovalci te stare bazilike, ki so prišli iz vse Evrope, smo tako bili tudi Slovenci iz Tržaške in Goriške. Mednje je najprej prišel gradeški župnik msgr. Fain ter jih lepo pozdravil. Sledile so besede dobrodošlice predstavnika gradeške občine. Obema se je zahvalil g. M. Komjanc. Nato je
o	zgodovini bazilike spregovoril g. A. Prinčič, ki je prav v Gradežu začel svojo duhovniško službo kot kaplan. Sledile so pete litanije Matere božje in blagoslov z Naj svetejšim.
Protislovenska nestrpnost v občinskem svetu v Gorici
Na prvi seji jesenskega zasedanja občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek 10. septembra, je prišlo med drugim do nekaterih neprijetnih izpadov s strani predstavnikov večinske stranke do slovenske manjšine.
Svetovalec DC ing. Guido Fornasir, ki je tudi predsednik nacionalistične organizacije Lega Nazionale, je protestiral proti temu, da v novem telefonskem imeniku (pagine gialle) ob kratki oznaki mesta Gorice piše, da je ‘mesto slovenskega izvora. Zahteval je od župana oz. odbora pojasnil, kaj namerava s tem v zvezi ukreniti. Prej omenjeni svetovalec je nato prebral odlomek iz nekega dokumenta, ki naj bi to tezo zavračal. Povzročil pa je oster protest prisotnih slovenskih svetovalcev, ki pa jih je skušal načelnik demokrščanske skupine zavrniti, češ da so itak prej oni (večina) poslušalf resolucijo o slovenski televiziji, ki jo je predstavil slovenski svetovalec PCI. (Slovenska skupnost je podobno resolucijo predložila že meseca julija.)
Tudi župan ni pokazal velikega smisla za stališča slovenske manjšine. V odgovor na neko vprašanje svetovalca SSk Paulina je temu očital, da je proti Osimskemu sporazumu. Na to mu je predstavnik Slovenske skupnosti ostro odgovoril, da ti sporazumi pridejo prav večinski stranki le takrat, ko gre za kake koristi, ne poznajo pa člena 8 in zahteve po zaščiti manjšin.
Vsi ti znaki kažejo, da se prav večinska stranka nekako zaostruje proti slovenskim vprašanjem. Se mar že javljajo predvolilne zahteve?
Ob začetku nove kulturne sezone na Goriškem
V ponedeljek 10, septembra je Zveza slovenske katoliške prosvete imela prvo sejo v novi sezoni 1979/80. (Na seji so navzoči zastopniki društev najprej podali poročilo o kulturnem udejstvovanju med poletjem. Izkazalo se je, da je tudi poletni čas pretkan z raznimi večjimi in manjšimi kulturnimi pobudami.
V juniju so v štandrežu imeli Praznik špargljev, v začetku julija so Števerjanci priredili IX. zamejski festival slovenske popevke, v avgustu je zbor »L. Bratuž« pripravil počitniško študijsko srečanje pev-
cev v Žabnicah, zbor »M. Filej« pa je nastopil na prazniku v Brjah. Poleg tega so bili še razni izleti, ki so jih priredila društva za člane in nečlane, gostovanje Ru-pencev in Pečanov v Slovenski Benečiji ter še to in ono.
Glede nove sezone so pa določili oziroma predlagali datume za nekatere vsakoletne prireditve: prvo nedeljo v oktobru bo v Katoliškem domu nastopila štandre-ška dramska skupina s komedijo »Cvetje hvaležno odklanjamo«; zadnjo nedeljo v oktobru bo istotam misijonska prireditev, na kar se je že začela pripravljati goriška mladina. »Cecilijanka« bo v soboto 17. in v nedeljo 18. novembra.
Poleg tega so na seji razpravljali še o Ljudskem radiu, ki je znova začel z oddajami jn sicer vsak večer med tednom od 20. do 21.30. Ob nedeljah zvečer ni teh oddaj. Potem je tekla ibeseda še o kulturnih stikih s koroškimi in tržaškimi Slovenci, z onimi v zamejstvu in v domovini. Odbor pač želi, da bi bila tudi nova sezona kar najbolj bogata in pestra.
V ponedeljek 17. t. m. je imelo svojo sejo tudi Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica. Govora je bilo o »Mali Ce-cilijanki«, ki bo 8. decembra in o božičnici, ki naj bi bila letos v nedeljo 30. decembra. V glavnem so bile določene pesmi, katere naj bi zbori izvajali in njih število. Govora je bilo tudi o problemih, ki so v zvezi s cerkvenim petjem, o težavah z novo pesmarico, ki je pred časom izšla v Ljubljani, zlasti kar se tiče samovoljnega in brezglavega spreminjanja besedil v pesmih, ki jih narod poje od pamtiveka. Še druga vprašanja so prišla na dan, tako da je bila seja nadvse koristna in plodna.
Poroka
V soboto 15. septembra sta sklenila v prijazni cerkvici na Vrhu sv. Mihaela življenjsko zvezo Franko Bagon in Dorjana Devetak. Oba izhajata iz versko in narodno zavednih slovenskih družin, kar daje jamstvo, da bosta tudi sama svojo družino oblikovala na temeljih krščanstva in
Stresa, avgust 1979
Na poti iz zelene zgodovinsko bogate Burgundije proti očarljivemu Lago Mag-giore sem premišljeval o intimni in čudoviti niti, ki povezuje glasbeno produkcijo včeraj in danes. Od bližnjih provensalskih trubadurjev in gregorijansko pojočih resnobnih menihov Citeaua ter Clunyja je nekdanja vojvodska Burgundija danes pustila sedanjosti staro duhovno dediščino, a vendar odprto novim klicem in težnjam.
V	njeni prestolnici Dijon sem lahko v opatijski katedrali Saint-Benigne ali v srednjeveški gotski monumentalni Notre Dame ter enako mogočni gotsko renesančni Saint-Michel poslušal barvite in mehke zvoke tako tipičnih francoskih orgel. Na začetku festivala ob severno italijanskem jezeru pa me čaka koncert ne več trubadurske prešernosti ali meniške askeze, pač pa nemške klasike in romantike.
S temi mislimi sem se prijetno vozil mimo zopet glasbeno bogate Lausanne in slikovitega Montreuxa ob lahkotnem valovanju Ženevskega jezera in se v zadnjem poletju bližal jezeru Maggiore ter Boro-mejskim otokom. Glasba tako prijetno povezuje moje potovanje kot ozemeljski prostor Dijon-Lausanne-Stresa, in obenem še — čas.
Letošnji glasbeni tedni (Settimane mu-sicali) v Stresi so samo potrdili že dolgoletni ugled in ime tega festivala. Med nastopajočimi smo ponovno zasledili znana imena solistov kot so npr. pianist W. Kempff, violinist Isaac Štern, trobentač Maurice Andre, nato znane ansamble (trio Beaux Arts, soliste iz Sofije, ansambel / Musiči, itd.). Sam sem se udeležil uvodnega koncerta, ki spada že po tradiciji med najboljše skupine na festivalu. Navadno gre za večje vokalno instrumentalne ansamble, letos pa so prireditelji izbrali samo orkestralno skupino — pa to izredno dobro in posrečeno.
Nastopil je simfonični orkester Staats-kapelle Dresden iz istoimenskega mesta v Vzhodni Nemčiji. Dresden (Draždani) spada gotovo med največje kulturne centre Saške in njene kraljevine v teku stoletij. Tu so delovali med drugim tudi znani veliki glasbeniki, ki so vodili skupino
slovenstva. Novoporočenca sta bila dejavna člana odbojkarske sekcije ŠZ 01ympie, ki jima želi z vsemi drugimi prijatelji in znanci obilo božjega varstva na novi skupni poti. Poročno slovesnost je popestril dekliški zbor z Vrha, katerega zvesta članica je bila nevesta ves čas. Bilo srečno!
Srečanja v Zavodu sv. Družine
Prav je, da omenimo srečanja v Zavodu sv. Družine v letošnjem septembru.
V nedeljo 9. septembra so se v zavodu zbrale družbenice in tudi številne matere. Pri sklepu jih je bilo nad sto. Srečanje je vodil misijonar Janko Kosmač. Od svojega duhovniškega bogastva in misijonskih izkušenj jim je nudil v nekaj govorih obilo duhovne hrane. Udeleženke so bile iz mesta in vasi. Med njimi tudi mlajše matere. Te slednje so izrazile svoje zadovoljstvo nad sličnimi duhovnimi srečanji, obenem pa tudi željo, naj bi ibilo podobnih srečanj več in ne samo eno na leto, poleg tega pa naj bi bila taka srečanja posebej za mlajše matere, saj imajo te matere posebne probleme z otroki, ki jih starejše nimajo več. Njihov predlog je gotovo premisleka vreden in bi bilo prav, da bi ga organizatorji srečanj že prihodnje leto upoštevali.
Zadnji dan šolskih počitnic, 17. septembra so se v Zavodu zbrali skavti in skavtinje vseh treh goriških čet. Niso prišli vsi, kot bi bilo prav, kljub temu jih je bilo lepo število. Srečanje sta vodila novi slovenski kaplan v Gorici g. Marjan in pa kaplan iz Dornberka g. Cvetko. Tako sta jim znala govoriti na srce, da so na koncu želeli, naj bi še bila podobna srečanja. Posebno lepo je bilo pri zaključni maši, pri kateri so vsi navzoči aktivno sodelovali. Izkazalo se je, kako more postati tako pripravljena maša res opravilo vseh navzočih, ko ti postanejo aktivni sodelavci in sodarovalci skupaj z mašnikom.
V pripravi je še srečanje starejših skavtov in skavtinj, ki bo najbrž na Sv. gori.
Za zaključek naj povemo, da so v istem zavodu imeli otroci osnovnih šol poseben štirinajstdnevni pouk pred začetkom šolskega leta. Vodile so ga tri dijakinje slov. učiteljišča. Na tiho se je vse začelo in brez posebne propagande, pa je kljub temu prihajalo čedno število otrok, ki so imeli najprej nekaj pouka, oziroma ponavljanja, nato pa so se igrali na prostornih igriščih zavoda. Matere so rekle samo to, zakaj ni bilo kaj podobnega organizirano tudi za nižješolce, ki prav tako ob koncu počitnic ne vedo, kaj početi.
v preteklosti. Med nje spadajo recimo Schutz, Weber in Wagner — imena, ki sama po sebi zgovorno pričajo o umetniški veličini. Ne gre samo za spomine na slavno preteklost. Takoj moram namreč omeniti, da je tudi danes ta orkestralna skupina nekaj izredno enovitega in silnega, tako v tehničnem kot v interpretacijskem pogledu.
Orkester Staatskapelle Dresden je predstavil za uvodni koncert v Stresi samo dve skladbi, Koncert za klavir in orkester W. A. Mozarta v C duru, K 467 ter Simfonijo št. 7 v E duru Antona Brucknerja. Dirigiral je Herbert Blomstedt, ameriški glasbenik, ki pa se je udomačil v Nemški demokratični republiki, solist pa je bil Peter Rosel. Slednji izven tehnične igre ni pokazal kakih večjih navdihov v interpretaciji Mozartovega klavirskega koncerta.
Drugačna pa je beseda o izvedbi Bruck-nerjeve sedme simfonije. V tej je draž-danski orkester pokazal, in to v najvišji meri, vse svoje odlične izvajalske in pou-stvarjalske sposobnosti. Avstrijski romantični skladatelj, polil širokih fraz in bogatih glasbenih zasnov, nagnjen k izraziti polifonski gradnji, velik duhovni dedič Bachove šole, je tudi v tej svoji radostni in navdušeni simfoniji prikazal vse aspekte svojega glasbenega sveta. Od slovesno donečih trobil do mehko se prelivajočih pihal in godal, od lirike do epike, od himne do stilizirane žalne koračnice — vse to se javlja in prepleta v Brucknerjevem delu. Orkester je tu res do pičice poustvaril veliko simfonično clelo in mu po dirigentovi nesporni sposobnosti znal vliti pravega duha in življenja. Res, edinstvena orkestralna igra!
Festival v Stresi tako iz leta v leto potrjuje svoj visoki umetniški okus in se s tem gotovo uvršča med velike evropske glasbene festivale. In to mu daje tudi vse pogoje za bodočnost.
ab
■	Nenadna eksplozija na glavnem žrelu ognjenika Etna na Siciliji je presenetila skupino turistov, ki so se povzpeli do vrha v višini 3.263 metrov. Žareča lava in kamenje so usmrtili 9 oseb, vsi italijanski državljani, okrog 30 pa jih je bilo ranjenih.
OBVESTILA
»Kvatrnica« na Mirenskem Gradu bo v
nedeljo 23. septembra. V soboto bo sv. maša ob 19. uri, v nedeljo pa ob 8., 9., 10. uri (mašujejo novomašniki lazaristi), ob 11. uri (slovesna). Ob 16.30 slovesne večernice, ki jih bo vodil prelat Andrej Simčič. Ure objavljamo po italijanskem času. Spovedovanje bo v soboto in nedeljo ves dan.
Slov. deželno gospodarsko združenje, pokrajinski odbor Gorica prireja v soboto 22. septembra ob 20. uri v prostorih doma »Andrej Budal« v Štandrežu »Srečanje slovenskih gospodarskih operaterjev« dežele Furlanije-Julijske krajine, združeno z večerjo in prosto zabavo. Vabila lahko dvignete na sedežu Združenja v Gorici, Travnik 11/11 vsak dan razen ob sobotah od 9. do 13. ure ali pri načelnikih posameznih strokovnih sekcij. V primeru slabega vremena bo prireditev samo v notranjih prostorih doma.
Glasbeni pouk za mladino bo v okviru delovanja SKPD »Mirko Filej« v Gorici tudi v sezoni 1979-80. Podrobnejša pojasnila za vpis in obisk dobite od ponedeljka 24. do petka 28. septembra od 17. do 19. ure na sedežu na Placuti 18. Pouk se začne v oktobru.
PD »Štandrež« vabi na redni občni zbor v četrtek 27. septembra 1979 ob 20.30 v mali dvorani prosvetnega doma »Anton Gregorčič«. Dnevni red: pozdrav in uvodni poseg predsednika, tajniško, poročilo, blagajniško poročilo, poročila raznih referentov, predsedniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razrešnica odboru, volitve novega odbora, razno in slučajnosti.
Romanje na Sv. goro prirejajo v nedeljo 7. oktobra popoldne župnije Nabrežina, Mavhinje, Devin, Šempolaj in Zgonik. Avtobus pelje do Prevala. Somaševanje bo ob 16. uri. Vpisovanje in pojasnila pri domačih dušnih pastirjih omenjenih far.
Tečaj za vodje otroških in mladinskih zborov. Dvomesečni tečaj za vodje otroških in mladinskih zborov, ki je bil organiziran ob koncu šolskega leta 1978-79, se bo začel v ponedeljek 24. septembra 1979 ob 16. uri na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3/1 v Trstu. Predmetnik: sol-feggio, oblikovanje glasu, melodična in ritmična vzgoja, način učenja nove pesmi, dirigiranje, dikcija, Orffov instrumentarij, mladinska pevska literatura. Tečaj prirejata Zveza cerkvenih pevskih zborov in Slovenska prosveta v Trstu.
Pet tisoč Slovencev se je prijavilo za romanje v Rim od 15. do 18. oktobra. Tej množici se lahko pridružijo tudi romarji iz Gorice in Trsta. Vpisovanje do zasedbe mest samo pri Fortunatu v Trstu.
Fotografije z romanja v Rim so na ogled pri Fortunatu in na upravi časopisa Vita nuova, Trg Ponterosso 6 v Trstu.
SSG v Trstu priredi v Kulturnem domu v soboto 22. septembra ob 20.30 komedijo Mihaila Bulgakova »Ivan Vasiljevič«.
DAROVI
Namesto cvetja na grob s. Ahaciji: Makuc Ernest za cerkev sv. Ivana 10.000, za Zavod sv. Družine 20.000, za skavte 10.000, za Alojzijevišče 10.000; Marija in Ivanka Podobnik za cerkev sv. Ivana 20.000, za skavte 10.000, za »Pastirčka« 10.000, za »Našo pot« 10.000; Hema Sirk, Subida
10.000 lir.
Ob enajsti obletnici smrti moža Jožefa Sirk daruje žena Hema za katoliški tisk in za Zavod sv. Družine po 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Ferluga Delka 10.000; Squarzolo Pierina 1.000; Danieli Stella za cvetje ob 31. marijanskem shodu 20.000; N. N. 5.000; iN. N. 2.000; družina Sosič v spomin moža in očeta Rudolfa 30.000; N. ;N. ob 31. marijanskem shodu 40.000; družina Brišček, Trst v spomin Silvestra 10.000; N. N., Trst v spomin Silvestra Brišček 5.000; Angela škrlavaj-šu-
1	igo j z Jadranko v počastitev pok. svaka oz. strica Danila Šuligoja 10.000; Tončka in Viktorija Hrovatin namesto cvetja na grob Rudija Sosič 10.000; Bogatec-Dolenc Marica ob četrti obletnici smrti očeta Justa 10.000; razni 28.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: N. N. 1.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: družina Kuret, Ricmanje v spomin na pok. mamo Emo Žafran 30.000; v isti spomin Romano Žafran 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Dom ju: E. Z., Trst 10.000; ga. Marta, Rojan 5.000; Anka Idrič v spomin pok. g. Šibenika in pok. matere g. Lazarja 10.000; Marija Fabijan-čič v spomin pok. matere J. Debeliš 100.000; A. H., Gorica 100.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: Anka Idrič v spomin s. Ahacije Kacin in Anice Tušar
10.000 lir.
Za Sv. goro: Ivanka Knez 50.000 lir.
Za misijone: A. P. 5.000; Marija Fabjan
50.000 lir.
Ljubljanska TV
Spored od 23. do 29. septembra 1979 Nedelja: 13.35 Po Kareliji. 13.10 Teta Mama, ameriški film. 16.45 Sredozemske igre v Splitu. 18.00 Beograd, dok. 18.30 Disco, Berlin 79. 20.00 Veter in hrast, nad.
21.00 Latinska Amerika, dok. 22.45 Sredozemske igre v Splitu.
Ponedeljek: 15.55 Sredozemske igre v Splitu. 17.50 Dokumentarni film. 18.45 Mladi za mlade. 20.00 »Hess«, drama. 20.55 Kulturne diagonale. 21.35 Kratek film.
Torek: 15.00 Sredozemske igre v Splitu. 17.30 Pevski tabor 79. 18.00 Pisani svet. 18.45 Doktor Momir, reportaža. 20.00 Aktualna oddaja. 20.55 Rodbina Polaneickih, nad. 22.00 Evropski operni pevci.
Sreda: 17.40 Potepuh in nočna lučka. 17.55 Anamorfoze. 18.45 Na obisku v Po-sušju. 20.00 »Aliče«, francoski film. 22.00 Sredozemske igre v Splitu.
Četrtek: 15.55 Sredozemske igre v Splitu. 18.20 Mala čebelica. 18.45 Nadobudneži.
20.00 Tretja razsežnost. 22.30 Sredozemske igre v Splitu.
Petek: 15.25 Raznašalci časopisov. 15.55 Sredozemske igre v Splitu. 18.45 Tobak, naslada in pokora. 20.55 Charlievi angeli, film. 22.00 »La Choca«, mehiški film.
Sobota: 15.10 Napisi po zidovih, albanski film. 16.55 Sredozemske igre: nogometni finale in zaključna slovesnost. 21.45 Ana Karenina, nad. 22.15 »Vodič za poročene moške«, ameriški film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Beležke s festivala