Centralno tajništvo je prejelo:
progres. davka
Vseh rednih članov Zamudnikov . . . .
Vseh Članov skupaj
Leto IX., Ste«. Si.
PnitniM platan* v gotovini.
V LJUBLJANI, K soboto, 30. naj« 108*.
Današnja številka Din 1*50.
sasarcags«ttgaregacsarr
Izhaja razen ponedeljka in dnana po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništVo: Ljubljana, poStni predal štev. 168.
Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun St. 13.807.
NAPREJ
Stane mesečno M inozemstvo
Din 25'— Din 35-—
1X55 mm 60 par. Mali tfgiaai: beseda CO par, najmanj 5 Din.
Doptse frankirajte in podpisujte, »ieer se no priobčijo. — Rokopisi s« no vračajo.
Reklamacija m list so poštnino proste. ■
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja začasno le enkrat na teden in stane mesečno 6 dinarjev.
SRfcjtr
i.ebilk VIL, gtev. 22. v- -J 1 f	TTT	T	*$&	Glasilo
Četrtkova	I	I	I	I	I	1	I	m	_	I	;	/m	Kmetsko-delavske zveze
„ aprejeva« Številka I .1 I I I M 7^ |\	|	1	J	I	.	JLJk	-----
iKbafa kot tednik:	JL-J	fl	8	JL	%	JL	B	M	J.	va,	Stane	letno	72	Din	—	mesečno	6	Din
Organizacije
2 3
3 'a
ca. =; J2 E 5* S
1925
v
mesecu
IV.
rednih
llanov
Izmed teh članov sc zadnji mesec plačali po Din
negospodarskega domačega kapitala pa se pokaže šele sedaj!
Namesto, da bi kapitalist vsaj sedaj znižal takoj cene svojim produktom
—	izgube tudi v tem primeru ne bi imel — zvali vsa bremena radi svoje gospodarske nezmožnosti na rame delavstva, bodisi da zniža plače, ustavi obratovanje, odpušča delavstvo itd. Čim hujša je konkurenca krog njega in za državnimi mejami, tem bolj se trudi ubiti konkurenco s sredstvi, ki zadenejo končno tudi njega samega, če ima še količkaj interesa, da še ostane podjetnik. Če se pa izloči s konkurzom ali drugače, ne da bi poskušal priti zopet na površje, potem postane njegov kapital dvakrat škodljiv za človeštvo, in takemu kapitalu je treba napovedati najbrezobzimej-ši boj.
Naš kapitalist misli, da je najuspešnejši boj s konkurenco, če zniža kolikor mogoče delavske plače. Da to ni človeško, to vemo vsi, da sodimo napredek in blagostanje najširših plasti delavnega ljudstva po zdravih licih in višini izobrazbe teh delavnih in najbolj zapostavljenih mas to vemo tudi. A poleg tega je tak način konkurenčnega boja tudi najnespamet-nejši in najpovršnejši. Tak gospodarski položaj zahteva več previdnosti.
Z dobro organiziranim gospodarstvom je treba in je mogoče doseči to, kar hočejo doseči šarlatani z zniža-
Bizeljsko
Celje Centrala črna I.
Črna II.
Globoko
Gorje
Hrastnik I.
Jesenice
Liboje
Ljubljana
Mežica
Mislinje
Sv. Peter p. Gor.
Škale
Škofja vas
Štore
Tacen
Trbovlje
Velenje
Videm-Krško
Vrhnika
Zabukovca
Zg. Šiška
Gorica pri Marib.
Pragersko
Sv. Lovrenc n.Poh.
Celje okolica
Rednih članov je bilo
Progresivni davek zamudnikov pristopnina.......................
Centralno tajništvo Je torej prejelo v tem meseca
Kd.:
Slabe delavske plače in naša industrija.
Čudno je pri nas: Kadar so strokovne organizacije močne, pa nič ne dosežejo — je kriv samo sovražni kapitalizem in kadar so slabe organizacije, tedaj pravijo voditelji, da smo krivi sami. Oboje smo imeli priliko opazovati zadnja leta. Zdi se nam, kakor da imajo »naše« strokovne organizacije en sam namen in cilj: boj proti kapitalizmu na tisti »domači« način, kakor ga pridigujejo nekateri tajniki teh organizacij, ko predstavljajo delavstvu kapitalizem kot požrešno zver, kateri je treba pač iztrgati iz žrela kolikor več, tem boljše. Navadno se to ponesreči in tedaj so nekateri strokovni voditelji kar iznajdljivi o vzrokih porazov.
Mislim pa, da je mnogo važnejša ona naloga strokovnih organizacij, o kateri mislim tukaj nekaj napisati.
Mnogokrat sem slišal govoriti delavstvo,^da se mu poslovanje obrata, v katerem je zaposleno, ne zdi pravilno, da to ali ono ni praktično, da je ta ali oni način zastarel itd. To kaže, da delavstvo prav praktično misli, a mora molčati — ker so pač razmere take. Tu pa tiči eden glavnih vzrokov našega slabega gmotnega stanja, kajti vprašati se moramo, ali današnji kapitalizem pravilno gospodari za svoj
lastni interes, brez ozira na delavske plače in ali nimajo strokovne organizacije važnih nalog, ki jih doslej niso izpolnjevale.
Kdo daje dobiček kapitalistu? — Konsument. Naš kapitalist pa ne preštudira, kakšno je gmotno stanje kon-sumenta, temveč računa edino tako:
Če prodam po tej ceni, bo toliko dobička, če pa prodam po višji ceni, bom sicer manj prodal, a dobiček bo isti, če pa odtrgam še nekaj od delavskih plač, bo dobiček še večji. Tako gospodarstvo kapitalistov ni redko, temveč je pri nas splošno — tako gospodarstvo je pri nas že sistem! Ta go-sj>odarski sistem pa je poleg tega v rokah bank in da se bo kmalu predrugačil, zato ni izgleda.
Ker cene industrijskih in obrtnih proizvodov niso primerne splošnemu gospodarskemu stanju mase konsu-mentov, zato ravno produkcija onih proizvodov ne najde odjemalcev (kupcev), ki niso za življenje (po današnjih nazorih) neobhodno potrebni, temveč služijo bolj ugodju, kakor pravimo mnogokrat po krivici. Ker je manj povpraševanja, ostanejo tudi proizvodi po magacinih, kjer požro ogromne vsote, ker ne pridejo v promet in uporabo. Prava odurna slika
njem del. plač. Čas za znižanje plač ni vselej primeren, kadar se zdi kapitalistu, temveč tedaj, ko se izboljša splošno gospodarsko stanje, t. j. ko se je vse pocenilo. Ali ne vidimo v boju z našo industrijo one preko naših državnih mej, kjer so plače v razmerju z našimi visoke, a produkti kljub temu poceni? Naša industrija pa hoče ubiti cene izdelkov iz tujih držav le z visoko uvozno carino!
Namesto, da bi kapitalist »izgubil« nekaj večjega dobička sedaj in se zadovoljil z manjšim, zgubi svoj večji dobiček pozneje, ko bi pri nižjih cenah rastel radi večjega prometa. Ker kapitalist pri nas ne preudarja, kako bi na drug načip organiziral boj
Pregled1 organizacij SSJ in KDZ od novembra 1924 do aprila 1925
(upoštevajo se samo Člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani).
Gospodinje^
poskusite izvrstne testenine, ki se dobivalo zanesljivo samo v originalnih zavojih in pod varstveno znamko:
18
54
22
58
71
15
25
17
proti konkurenci, aato pri nas produkcija pada. Če bo dolgo sedel nai »trdnih« cenah, bo imelo to za gospodarstvo vedno slabše posledice.
Pa to ni samo gospodarska metoda privatnega kapitala, ta najslabši način, kako >regulirati< cene, si je prisvojil tudi »naš socialistični« zadružni kapital. A ne tega dokazovati
—	take ljudi imenujejo »socialistični« gospodje— razdirače! Pa bo treba še in še ostrejše kritike, kakor smo je vajeni. Cene pridelkov in proizvodov morajo biti primerne svoji vrednosti.
Ali je potrebno, da se kapital pri nas poslužuje opisanega načina gospodarstva, samo da izbije kljub temu največji profit zase? Tako gospodarstvo škoduje predvsem delavstvu, radi takih gospodarskih razmer propada delavstvo zdravstveno, umstveno in moralno, in najostrejši boj proti takemu gospodarstvu ni samo stvar delavskih zastopnikov, temveč dolžnost vsakega človeka. Ves gospodarski obrat je kakor krvni obtok v človeškem telesu, zato ga n© more brez škode ustavljati znižanje delavskih plae.
Delavstvo pa ne bo doseglo večjih uspehov, dokler bodo njegove organizacije samo kruhoborske in dokler ne bo začelo temeljito rušiti sedanji sistem kapitalističnega gospodarstva. Zato pa mora tudi iz lastnih vrst izčistiti nesocialistične gospodarske metode in njih zastopnike.
Kakšne naj bodo strokovne organizacije, kako naj se bore, to vse mora delavstvo samo vedeti in nikdar ne dopustiti, da mu vsiljujejo mnenje oni, ki nimajo »umstvene kvalifikacije«, kakor zna tako lepo povedati »Socialist«, ki vrh tega tudi moralne kvalifikacije nima.
Lažniva enotnost resnične razbitosti.
Strokovno enotnost in politično razbitost priporočajo buržujski socialisti in buržujski komunisti. Za strokovno enotne organizacije pišejo zdaj »Delavec« in njegov bratec »Socialist« na eni in »Delavski kmetski list« na drugi strani. V nekaterih strokovnih organizacijah so se tudi res že »združili«, na političnem polju pa pišejo še dalje drug proti drugemu in obljubljajo vsak svojim backom, da ostanejo »svojim načelom zvesti«, eni da ne bodo postali komunisti, drugi pa da se bodo še dalje borili proti social-p&triotizmu.
Za zavedne delavce, ki redno čita-jo in ne čakajo na to, kaj jim bo povedal kakšen general, je popolnoma jasno, da so to pot ubrali »levi in desni« Pribičevičevi priganjači le zato, da glave zmešajo nezavednim.
Tako strokovno enotnost brez načel in zlasti brez razrednega boja že imamo in je ni treba šele iskati. Ali ne volijo obratnih zaupnikov vsi delavci brez razlike političnega prepričanja? Torej so delavci vsakega obrata že po zakonu združeni v enotno strokovno organizacijo. Le žal, da ta »organizacija« nič ne koristi in da se po večini niti ne udejstvuje, obratni zaupniki le malo kje poslujejo...
Enako enotno strokovno organizacijo imamo tudi za vse obrate in vse stroke skupaj in vsi delavci brez razlike morajo plačevati prispevke zanje. Kdor tega še ne ve, naj se začne zanimati za Delavsko zbornico. Le žal, da delavci to zbornico samo plačujejo, drugače se pa nič ne brigajo zanjo, ampak jo popolnoma prepuščajo Pribičevicevim priganjačem. Namesto da bi bile razpisane volitve, da bi vse delavstvo brez razlike dobilo priliko izvoliti v vodstvo te zbornice svoje zaupnike, vlada tam od PP-vla-de imenovano vodstvo in delavstvo mimo gleda, kako to vodstvo za delavski denar korumpira delavske zaupnike in jih goni v »strokovno enotnost«. Kadar bi pa res nastala enotnost, če bi delavstvo res vstopilo v enotne organizacije, potem bi ta gospoda porabila zakon o zaščiti države in razgnala »strokovno enotne« organizacije po zakonu o zaščiti države, češ, to niso strokovne organizacije, ampak »komunizem«. Znati je treba, si mislijo gospodje.
Jfekaj delavcev je pa tudi le, ki •« ne dajo. Ti tahtevajo v vseh obratih volitev obratnih zaupnikov in za vse delavske strokovne zadere skupaj zahtevajo Delavsko zbornico, ki bo res strokovna zbornica, ne pa politična ekspozitura buržujske »socialistične« SPJ.
Da so pri takozvanih komunistih gg. voditelji na enak način kakor SPJ le ekspozitura PP-vlade, kdo bo o tem še zdaj dvomil, ko jih vidimo, da so se popolnoma pobotali s vodstvom SPJ, ki je obenem tudi vodstvo Delavske zbornice? Ali še zdaj delavci ne bodo izprevideli, da je bil razdor v političnih in strokovnih organizacijah samo umetno delo raznih ministerialistov in njih hlapcev, ki so razrednemu boju kapitala pomagali razbiti razredni boj delavstva?
Zavednosti je treba, drugo bo vse navrženo. Zavedajte se, da imate svoje enotne strokovne organizacije že po zakonu zagotovljene, če boste zavedni.
Zavedajte se, da se morate združiti proti klerikalnim, orjunaškim in drugim zmotam na trdnih temeljih socialističnega programa in pravilnika in da to v smislu socialističnih načel ni mogoče brez enotnega kulturnega, gospodarskega in političnega boja.
Enotnost med strokovnimi in političnimi organizacijami je bila tudi pred vojno. Le da so bile takrat strokovne organizacije dekla politične stranke, po vojni pa tega ni več treba, ker ima delavstvo pravico tudi v političnih vprašanjih samostojno misliti in tudi na političnem polju delati za razredni boj.
Socializem je toliko napredoval, da *o dandanes tudi klerikalni delavci prisiljeni plačevati za skupno in enotno strokovno organizacijo, to je za Delavsko zbornico. Čemu bi ustanavljali še posebne enotne strokovne organizacije, ko se že v Delavski zbornici lahko prepiramo, ali je klerikalni, ali orjunaški, ali komunistični ali socialistični program boljši? Čemu?
Za zmago socializma v tej zbornici se je treba odločno boriti za socialistična načela tako, kakor zahteva socialistični program. Ta program izvršuje na Slovenskem naša stranka, čeprav so jo hoteli demagogi uničiti. Ko je ta program začela prenašati tudi na strokovno in gospodarsko polje, jo blatijo, da »razbija«, če zahteva naj se izvršijo v Delavsko zbornico pravične volitve in da ta zbornica ne sme delati strankarske politike, zato ker jo plačujejo delavci vseh strank.
Če se »komunistične« in »socialistične« strokovne organizacije združijo, ne bodo mogle delati ničesar drugega, kakor bi marala delati poštena Delavska zbornica. Če mislijo torej odkritosrčno, je ta enotnost nepotrebna, ker jo imamo že v Delavski zbornici.
Če mislijo pa v tej »enotni« organizaciji izbojevati politični boj med seboj, če upata obe strani, da bosta v združeni organizaciji druga drugo pohodili, je to politična lopovščina, ki se tem bolj poveča, če pomislimo, kako obojni »nasprotniki« delavstvu lažejo, da so dosegli popolno enotnost.
Enotnost mora biti načelna, zato je enotnost samo v »Skupnem domu«.
KOIINSKACIKORUA
JEjtESJZBORNA
Razno.
r Justfikacije. V torek so v Ljubljani obesili nekega zločinca, par dni prej pa v Celju. Socialisti smo proti smrtni kazni, vendar pa bi morali obširno pisati, a nimamo toliko prostora, da bi pojasnili, zakaj da smrtna kazen tudi v teh primerih po naših nazorih ni bila upravičena. Zanimivo je tudi, da so se ob tej priliki tudi buržoazni listi razpisali, kako da je nečloveška družba, torej predvsem sedanji družabni red vzrok, da se taki strašni zločini gode. Le najbi-
stvenejšega niso povedali; da je treba odpraviti sedanji družabni red, pa se taki zločini ne bodo dogajalil Druge • pomoči ni, kajti ves kapitalistični sistem ni drugega, ko ubijanje v velikem zaradi profita. Kdor ima odprte oči, vidi to, da mu ni treba dokazovati. Slepe in tope pa opozarjamo na novice v dnevnih listih o ne-številnih samomorih in njih vzrokih, ali na brezposelne in njih otroke, ki morajo brez dela in brez zaslužka umirati od lakote, ko morajo drugi delati po 10, 12, 14 in več ur dnevno, da ima kapital svoj dobiček! Seveda teh grozovitosti kapitalisti ne bodo odpravili, temveč je to naloga proletariata.
r Finančni minister dr. Stojadino-vič je poslal predsedniku finančnega odbora v nar. skupščini pismo, v katerem pravi, da bo treba v državni upravi štediti, ker davkov ni mogoče več zvišati. — To je imenitno, zdi se človeku, da finančni minister še ni videl jugoslovanske ustave, ki predpisuje progresivno obdavčenje. Ga bo treba prisili z večjo zavednostjo proletariata, da bo začel tisti člen ustave tudi izvrševati! Radi njegovega šte-denja je pa tako: štedil bo na račun drž. nameščencev in upokojencev, na račun ljudskega zdravja in izobrazbe, oboroževanja ne bo omejil, odprave militarizma ne bo zahteval. Za vojsko pa gredo največje vsote. Lahko bi tudi reducirali število ministrskih stolcev, poslanske dnevnice — oj, prilik za štedenje tam, kjer bi bilo koristno, je dovolj. A kakor rečeno, tako ne bo štedil noben minister, dokler ne bodo tega volilci zahtevali, pa ne s papirnatimi resolucijami, temveč z močjo svojih razrednih organizacij.
r Končno nekaj pametnega! Kak^r je »Slovenec« poročal iz Londona, *e tam novi ameriški poslanik Houghton imel na neki pojedini velepolitičen govor, o katerem trdijo, da ga je od besede do besede natanko pregledal in odobril predsednik Coolidge. Poslanik Houghton je rekel: »Amerika pozna probleme, ki teži jo Evropo. Mi gledamo na Evropo s simpatijami in bi ji radi pomagali. Amerika pa hoče pomagati Evropi le, če bo prepričana, da so minuli časi uničevanja in uničevalne politike. Kadar se bo glasil evropski odgovor, da hočejo evropski narodi mir; takrat jim bo Amerika pomagala do skrajne meje. Amerika noče špekulirati, ampak hoče pomagati. V evropske probleme se Amerika ne bo vmešavala. Želi pa mir, a ne umeten, ali na orožje se opirajoč mir, ampak stalen mir.« — Toliko pravi poročilo. Vprašanje pa je, kakor bodo različni »državotvorci« te želje Amerike sprejeli in izvajali. Razni dogodki pri evropskih vladah pa pričajo o popolnoma nasprotnih dejanjih, tudi o ameriški odkritosti je dovoljeno dvomiti.
r Narodna skupščina »dela«. Obravnava zakon o poljedelskih kreditih, ozir. morala bi razpravljati o njem, a večino časa izgubi z raznimi prepiri. — Musliman dr. Behmen je predložil parlamentu zakon o invalidih, ki ga je sestavila prejšnja Da-vidovičeva vlada in zahteval za ta načrt, da ga začno nujno obravnavati. Vladni stranki pa sta se temu uprli, češ, da bo vlada čez par dni predložila svoj načrt invalidskega zakona. In nato je nastal krik in vik. — Invalidi bodo po novem zakonu do* bivali od 50 do največ 200 Din na mesec! Od tega naj žive! Če jih je kapitalizem že pognal v vojno, kjer so izgubili zdravje in moč, bi bilo pač dosledno, da jih tudi vzdržuje. Pa kako bo, ko so invalidi sami taki, da tega — ne marajo. Tako je! Organizirani so v nepolitični organizaciji, boje se politike ko kuge ,a politika jim kruh reže, meščanska politika jim daje seveda le drobtinice. In tako je povsod, ker se delavno ljudstvo ne zaveda, da prava politika ni tista gnusoba, kakor jo opisujejo meščanski listi, temveč pomeni sodelovanje vseh za nas vse, da bomo tako delali in tako živeli, kakor je človeka vredno. Zato pa se mora ljudstvo organizirati v razredno zavednih organizacijah, da bo svojo politiko samo vodilo, kar se pravi, da bo samo odločevalo o svojem življenju.
r Paši« je pred iiekaj dnevi ,y velikem govoru v radikalnem poslanskem klubu povedal, da radičeveer S« ne bo vzel kmalu v vlado. Prej morajo še dokazati, da so res lojalni državljani in monarhisti, to je, Pasic se š» ne čuti dovolj trdnega pred hrvatsl*# buržuazno konkurenco.
Objava. Odbor slov. pevskega društva »Savski val« v Tomačevem naznanja, da se je pripetil nepričakovani slučaj, da je nabral g. Bolči Žvaa prostovoljne prispevke za navedeno društvo. On pa nima nobenega pooblastila za to in tudi ni član našega društva. Prosimo vse tiste, ki so eventualno g. Žvanu darovali kake prispevke v prid našemu društvu, da so blagovolijo javiti pismeno odboru slov. pevskega društva »Savski val« v Tomačevem, p. Moste.
r Amundsem, norveški raziskovalec južnega in severnega tečaja, se j« pretekli teden dvignil z aeroplanom, da poleti na severni tečaj in ga preišče. Moral bi se bil že vrniti, a ga doslej še ni bilo nazaj. Boje se, da se jo ponesrečil. — Kadar bodo dospela točnejša poročila, bomo pisali vež o pomenu tega poleta za znanost in človeštvo.
Vsaki številki današnje izdaje j* priložen prospekt bančnega koman-ditnega društva A. Rein i drug, Zagreb o 10. kolu drž. razredne loterije, ki ga priporočamo našim cenjeni®# čitateljem, da si ga pazljivo ogledajo.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujnvega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
Ha velikn! Ha mala!
Za OUZD
Vrhnika. Na javnem shodu naim organizacije 3. maja na Vrhniki je po referatu sodr. Langofa sklenilo zbirno delavstvo sledečo resolucijo:
1. Vrhniški proletariat zahteva, da se v letu 1924 ukinjena poslovalnica okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Vrhniki zopet uspostavi. Od časa ustanovitve okrajnih bolniških blagajn (pred kakimi 30 leti) je bila vedno poslovalnica bolniške blagajn* na Vrhniki. Zavarovancev je bilo povprečno okoli 1200 ter je torej to število veliko večje kakor v marsikaterem drugem kraju, kjer imajo poslovalnice še danes.
2. Vrhniški proletariat zahteva, da se izplačevanje podpor, porodnin itd. decentralizira na ta način, da dobijo zavarovanci podpore direktno in nemudoma direktno od poslovalnice, ne da bi jim bilo treba čakati cele tedne na nje.
3- Nemudoma naj se razpišejo volitve.
4.	Zavarovancem naj bo omogočeno, izbrati si svojega zdravnika po lastni uvidevnosti. — Resolucijo smo poslali ravnateljstvu OUZD in »Na-preju« v objavo za javnost.) — Kraj. org. SSJ na Vrhniki.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Na naslov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. — Nekaj o postopanju ekspoziture OUZD v Mariboru.
S.	X. iz Sv. Lovrenca na Pohorju, ki je bil radi operacije v mariborski bolnici, jo je moral zapustiti, predno je
popolnoma okreval, tako, da še leži sedaj doma. Dne 24. t. m. pa je prejel poziv ekspoziture OUZD v Mariboru, da se ima javiti dne 25. t. m. pri nad-pregledu. Gospodje v Mariboru se niti prej ne informirajo pri zdravniku, kako je stanje bolnikovo, temveč zahtevajo: moraš priti! Do postaje je uro hoda, kdo ga bi peljal, vzeti voz, ko pa še vlaka za vožnjo v bolnico ne plačajo, dokler se jim ne predloži potrdilo žel. postaje, da se je imenovani res peljali Čudna zahteva. Dalje dobi s. X. pisma od ekspoziture OUZD, aa katera je plačal tarifno kazen. Glasom § 191., zakona o zav. delavcev so vendar pisma tega urada poštnine prosta. Če to ni več v veljavi, zakaj ne bi tam frankirali — četudi bi članu odtegnili za poštnino, ne pa, da mora dvakrat toliko plačati človek, ki je že tako ves mesec brez zaslužka! — Gospodje — lepa je vaša skrb za člane!
Iz Škofje vasi na naslov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Kakor smo slišali namerava zgoraj omenjeni urad nastaviti tretjega bolniškega zdravnika za malo kirurgijo, vojniškega zdravnika dr. Mikuša, ki je dozdaj delavcem iz šestih občin delil zdravniško pomoč, pa odpustiti. Te občine so različno oddaljene od Celja in Vojnik je nekak centrum teh občin. Občina Škofja vas je po svoji razsežnosti povprečno uro in pol oddaljena od Celja, Vojnik približno prav tako, Višnja vas skoro več ko dve uri, Šmartno v Rož. dol. istota-ko, Nova cerkev več kot dve uri in Dobrna celo več ko štiri ure. Zdaj pa naj zboli delavec v kateri teh občin, pa naj caplja, če more, ali pa njegovi svojci, če jih ima, v tako oddaljeno Celje po zdravniško pomoč, dočim jo je prej lahko v bližjem Vojniku dobil. Smrtno bolni pa naj capljajo na eelo božjo pot v Celje po zdravniško pomoč, dočim jo potrebujejo mnogoteri nujno na dom. Ali bo špl zdravnik ia Celja v te oddaljene občine, ali bo dospel pravočasno, če ga bodo klicali in s kakšnimi stroški bo to zvezano? Gospodje pri okrožnem uradu, ali mislite na to? Ali niso to naravnost Tan-talove muke za delavstvo iz teh občin? Malo kirurgijo mora znati vsak zdravnik in jo zna tudi dr. Mikuš. Apeliramo kot delojemalci na delavsko zbornico v Ljubljani in na vse merodajne činitelje, da se ta morebiti že storjeni korak z odpustitvijo okraj, zdravnika dr. Mikuša v Vojniku kot adravnika bol. blagajne prepreči. Odločno protestiramo proti nameravanemu koraku okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in zahtevamo, da g. dr. Mikuš še nadalje ostane zdravnik bolniške blagajne za delavce iz omenjenih občin. —-Več delojemalcev.	______
O B LEKE O B ROKE
ODME8TM TVH&M » JLP ERN ATO Vic.
Iz stranke.
MEŽIŠKA DOLINA.
Na binkoštni ponedeljek pridite vsi na protestni shod proti krivičnim davkom . in novemu pravilniku bratovskih skladnic. Shod bo ob 11. dopoldne v dvorani nad konsumom v Mežici. Glavni poročevalec: s. Lovro Klemenčič iz Ljubljane.
s Od 1. junija dalje znaša naročnina za »Ljudski glas< Din 6.— mesečno. Za člane SSJ in KDZ, ki plačujejo naročnino obenem s članarino pri krajevnih odborih tako, da uprava nima z njimi posebnega dela, stane »Ljudski glas« mesečno Din 5.—. Naročniki, ki so že poravnali naročnino do konca junija t. 1., lahko prostovoljno doplačajo 1 Din pri naročnini za julij. Naročnina se plačuje vedno v naprej. Dolžniki, izvršite pravočasno svojo dolžnost. Ne čakajte na opomin! — Naročniki »Napreja« so že dozdaj plačevali po 6 Din mesečno za tednik. Ti tudi kot člani nimajo nič popusta, kajti njih zavednost, njih
prepričanje zahteva dnevno duševno hrano. Zato podpirajo svoj tisk, da bomo prej imeli lastno tiskamo. Vsi člani in somišljeniki, ki se zavedate, da je treba delavskim slojem predvsem zavednosti, in da bodo potem vsi uspehi, evsa izboljšanja delavskega položaja le nameček, vsi, ki veste, da brez razrednozavednega delavskega tiska ne more delavstvo širiti svojega obzorja, vsi, ki si želite osamosvojitev delavstva, začnite z delom zato takoj — ne čakajte,, da bodo drugi.— Prvi korak je: Poskrbi, da bo tudi v tvojem kraju krajevna organizacija SSJ in KDZ. Če jo pa že imaš, pridobivaj ji novih članov in naročnikov. To je edina pot, ki pelje k osvoboditvi. Ne voditelji, še manj pa lepe fraze, temveč le delo proletariata samega bo prineslo osvobojenje. Zato vsi zaupniki ven med delavstvo širiti proletarski tisk in pridobivati novih članov!
s Kako postanem član strokovnih sekcij »Skupnega doma«? Vsak socialist mora biti strokovno organiziran v razredno zavedni socialistični organizaciji. Zaradi političnih intrig so upešale tudi nekdaj vsaj navidezno močne strokovne Organizacije. (Trdimo namreč, da so res močne le tiste organizacije, pa naj si bodo kulturne, strokovne ali gospodarske, ki dejansko izvršujejo temelje svojega programa). Nevtralnost strok, organizacij, ki so jo propagirali političar-ji vseh struj, je uničila pomen nekdanjih strokovnih organizacij. Zavedni proletarijat ve, da je strokovni organizaciji politična stranka hrbtenica, zato ni mogoče, da bi uspelo delo tiste strokovne organizacije, ki ima večkrat prelomljeno hrbtenico in vezano s pristaši Socialistične stranke Dela (to so »Naprejevck) in socialistične stranke kapitala (to so Kristan-Korunovci), dalje razne vrste komunistov, in tudi odločne demokrate in klerikalce. Torej splošno je to taka organizacija, ki ji po domače rečemo »aj-mohtc. Zdi se nam, da ni treba ponovnega dokazovanja, da se voda ne da zmešati z ognjem, da je treba torej čistote v delavskem pokretu na strokovnem, političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Socialist mora delati socialistično tudi v strok, organizacijah. Tudi zadnji »Kmetsko-delav-ski list< se huduje nad našim člankom v zadnjem >Napreju< pod naslovom »Proletarska stranka in strokovne organizacije.« Ni mu všeč, da zahtevamo jasnosti tudi na strokovnem polju. Mi javno pozivamo vse tiste, ki tako vneto delajo za takozvano »strokovno edinstvo«, naj nam povedo, kako je strokovno gibanje brez političnega sploh mogoč! Kako more biti strokovni pokret enoten, politični pa razdvojen zaradi taktičnih in načelnih diferenc? Če so komunisti vsi res sami idealisti, vemo, da so »soci-alpatrioti« kompromitirane osebe, ki delavskemu pokretu le škodujejo. Verujemo, da se suče okrog kopice takih elementov tudi nekaj še zaslepljenih poštenih proletarcev. In ko bi ti proletarci vodili združene organizacije, bi bilo to še prav, toda ozrimo se malo na potek, n. pr. občnega zbora Unije, novo »združeno« organizacijo vodijo staroznane firme, delavstvo nima besede. — Mi sicer pravimo, da je pravi komunizem in pravi socializem eno in isto. »Kmetsko del. list« pa vedno ponavlja in še danes to dela, da je komunizem eno, socializem, ali po njegovem »socialpatriotizem« pa drugo. Ali v strokovnih organizacijah ni treba komunizma, ni treba socializma, kratko ni treba nazora? — Dokažite, da ne! Potem moramo priti do zaključka, da je najboljše, da gremo vsi h klerikalni »Pravici«, tam je gotovo največ proletarske mase, ki tudi stiemi za izboljšanjem svojega položaja. — Mi socialisti, ki hočemo izvrševati socialistični program na političnem, strokovnem, gospodarskem in kulturnem polju, smo si ustanovili »Skupni dom«, kdor ni socialist, ne spada vanj. Cincarjev in kompromi-sarjev ne maramo več v naših vrstah. Socialisti hočemo tudi delati socialistično. — Jasnosti hočemo! Brez krinke se morajo naše organizacije razvijati. Mase ne maramo loviti z demagogijo, temveč pridobivati hočemo
pristaše na temelju programa in pravilnika. — Vsak član SSJ in KDZ postane lahko takoj član »Skupnega doma«, če plača tudi članarino za svojo strokovno sekcijo, ki znaša 10 Din mesečno. Vsak član mora biti naročnik vsaj »Ljudskega glasu«. Naročnina se plačuje posebej. — Somišljeniki, ki hočejo pristopiti, se morajo zavedati, da so socialisti, zato morajo okrepiti socialistično stranko in KDZ, ki je varuh soc. programa, morajo postati njeni člani in plačevati poleg strokovnega prispevka članarino progresivno po razpredelnici na drugi strani pristopne izjave. — Ne maramo več nevtralnih strokovnih organizacij, hočemo jasnosti, ker smo spoznali, da je proletarski strokovni, politični, gospodarski in kulturni pokret nerazdružljiv. — Čim pridemo zopet do dnevnika, bo vsaka stroka imela 1 krat tedensko svoj posebni strokovni vestnik. — Proletarci, ki hočete uresničiti Marksov nauk, delajte neumorno, da bo temelj trdno zgrajen. — Čas je, da ločimo tudi v strokovnem pokretu pleve od zrna.
s Bivša krajevna organizacija KDZ v Pišecah je obračunala za 6 članov od avgusta do decembra 1924. Ker je ta organizacija že črtana iz pregleda in še ni izgleda, da bo nadaljevala svoje delovanje, je nismo nanovo uvrstili, temveč smo dotične prispevke prišteli med zamudnike organizacije »Centrala«.
s SSJ in KDZ v Zagorju je tudi že črtana iz pregleda, pa ker je zdaj obračunala samo za 3 člane, odnosno 4 zamudnike, smo uvrstili tudi sedanje člane v organizacijo »Centrala«. — Po pravilniku je treba za obnovitev krajevne organizacije najmanj 10 članov.
Dopisi.
Trbovlje. Tudi mi se moramo oglasiti, da ne bo kdo mislil, kako vse v redu je pri nas. Zdi se mi potrebno opisati neke vzroke, radi katerih ne moremo sestaviti močne in lastne delavske armade, ki bi se lahko uspešno borila proti našim izkoriščevalcem. Prva krivda je v tem, da zaslužijo nekateri do 150 Din in več na dan — pa tudi to ni veliko, če pomislimo, koliko dobička napravi tak človek podjetju. Seveda je malo takih! Drugi pa zaslužijo na dan po 27 Din s težko mujo, ker so že popolnoma izmozgani in imajo slabše delo. Tisti, ki zaslužijo več, napravijo tudi več šihtov, zato ker takih potrebuje kapitalist, ki mu kar največ dobička narede. Kapitalistov dobiček pa brani, da bi šla dva taka trpina z neenakim zaslužkom v organizacijo... Drugo je pa nadurno delo. Imamo precejšnje število delavcev, ki opravljajo nadurno delo. Posebno se odlikuje v tem neki obrat, kjer celo v jami nadure delajo. Nekateri strelni mojstri delajo redno po 16 ur, pa ne opravljajo vedno svojega posla, temveč prevzemajo tudi drugo delo. Koliko jih je pa, ki morajo radi tega ostajati brez zaslužka doma! In koliko imamo v državi brezposelnih! Tako ponekod prepevajo, drugod pa otročiči od gladu jočejo, ker oče nima dela. Da nas življenje tako neusmiljeno tepe, smo pač delavci v precejšnji meri sami krivi. Premalo je prav© zavednosti med nami! Klici po boljši dobi so brezuspešni, dokler ni zavednosti. Zato mi ne vpijemo: le vkup, uboga gmajna! temveč: v zavednosti je naša moč! Delavci, čitaj-mo in izobrazujmo se! Čitajmo »Majski spis« SSJ in KDZ, v katerem je jasno razloženo vprašanje brezposelnosti in pomanjkanja in kako se lahko uspešno borimo za pravično razdelitev dela in jela. Čitajmo »Naprej«, ki ga pišejo večinoma delavci sami, da spoznamo, kje je pot iz te solzne doline. Ne podpirajmo »Jutra«, ki je pisalo, da smo mi, trboveljski delavci, ubili Fakina! In drugih kapitalističnih listov tudi ne! Naj pride že do. vstajenja iz tega dolgega spanja našega proletariata, mlinar brez mlina ni nič, kruh brez moke pa kažejo delavcu »Jutro« in drugi buržuazni listi — delavskega osvobojenja brez sodelovanja vsega delavstva ne bo nikoli!
—	Delavec!
Mefiea. Župan Logar in njegovi kapitalistični pomočniki si hočejo 8* vedno v »Socialistu« iz našega delajr-stva norce delati. Na zadnji izln* stm-hu in zlobe radi Logarja 6amega n* bi bilo vredno odgovarjati, gre pa na to: Rudnik je najprej obljubil, da b* dal potrebno posojilo za zidanje nov« šole. Potem pa so si gg. premislili, ker nas smatrajo pač za svoje koloniste in so prišli k nam le po svoje milijonske dobičke in pa ker bi ia modeme šole prihajala zdrava in inteligentna delavska mladina — ta najhujši strah vseh kapitalistov, ki se n* bi dala tako mimo izmozgavati kakor večina današnjega delavskega rodu. Pri teh načrtih jim je v hudo oviro s. Modemdorfer, kjer je spregledal njih račune. Zato ga hoče rudnik pregnati iz Mežice in koranovci a županom Logarjem na čelu so pridno na delu za kapitalistov dobiček in škod* mežiškega proletariata. Poznamo Logarja in njegovo duševno, zmožno«!, zato smo pripravljeni verjeti, da m morda zaslepljen od ruskih fraa niti prav ne zaveda, kakšno' strahotno službo opravlja, delo, ki tepe tudi njega, še bolj bo pa njegove otroke! Za greh pa mora biti kazen, zato ga je s. Modemdorfer tožil, ker mn J* očital tatvino, kajti takega očitka kljub veliki in dolgotrajni prizanesljivosti do Logarja vendarle ne mor« mimo v žep spraviti. (Op. ur.: V M5-demdorferjevem odgovoru v »Socialistu« je bila tiskovna napaka. gr« za 10.000 Din, temveč 10.000 kron, at »Socialistu je bilo samo število, češ, bo že vsak mislil, da gre za dinarje!) Logar greši iz nezavednosti, nekaznovan pa ne sme ostati kljub temu, ker ima posebno kot župan dolžnost vedeti, kaj se godi v občini in ker Je bil izvoljen z delavskimi glasovi! Rabeljski posel pa sta mislila opraviti aad-njo nedeljo Svetek in Kopač kot »-stopnika vodstva Korunove stranke. Sklicala sta v Mežico javen shod, na katerega sta zbobnala delavce ia Leš in Čme, ki položaja ne poznajo in sta jih hujskala v nad triurnih govorih proti s. Modemdorferju, ki reskira vse, svojo eksistenco in življenje svoj« rodbine v boju proti kapitalizmu. Mežiški zavedni sodrugi so jima prekrižali račune. Natančneje bomo o tena znamenitem shodu še poročali. Zaenkrat pa vabimo vse delavce na shodi, ki bo na binkoštni pondeljek dopoldne v dvorani nad konsumom, kjer bosta ss. Klemenčič in Modemdorfer dala natančnejša pojasnila, obenem pa bomo protestirali proti krivičnim davkom, novemu pravilniku bratovskih skladnic itd. Gg. Svetek in Kopal namreč za to nista bila pripravljena, kakor sta sama izjavila, prišla ata 1§ razbijat.
Škale - Velenje. V nedeljo sta Mi obiskala poprej huda sovražnika «e-daj združena Arh in Žorga. Dočim j« Arh govoril o »združenju«, ni napadel nobene politične frakcije. Žorga pa j« seveda udrihal po s. Bernotu in >Na-prejevcih« češ, da smo plačani kapitalistični hlapci. Pravil je, da ima »Unija« v Zagorju že 300 članov} v Trbovljah pa, da ne razumejo tega zedinjenja. (Pa še prav dobro ga razumejo!) Pravil je, da je pravilnik 1« papir, glavno je, da vsi levičarji pristopijo. Prijatelj Žorga, če že govorimo o plačanih kapitalističnih hlapcih si v prvi vrsti ti med njimi. Dokler j« bila »Unija slov. rudarjev« edina soc. organizcaija v Sloveniji — v poročilu načelstva čitamo, da je imela »Unija« koncem leta 1919 11.500 članov, kdo je spravil delavske mase k buržuj-skim strankam? Po našem Žorga in drugi podobni kričači! Ali niso bili ravno »Naprejevci« (socialisti) po večini tisti, ki so do Krušičeve revolucije vztrajali! Šele ko sta Arh in Kru-šič barantala za rudarje po Beogradu, je cela vrsta naših najbolj požrtvovalnih sodrugov odstopila. Ali misliš, Žorga, če ste se »zglihali« Čobal, Kru-šič, Kristan in drugi podobni tiči, da vam bo delavstvo še enkrat šlo na lim? Objavite pravilnik v celoti kakršnega ste sprejeli v Celju, da bo vse delavstvo vedelo, da imamo pri »Uniji« kuratorja pri GRSJ, ki lahko »Unijo« razpusti, kadar hoče, vso imo-vino ji pa odvzame! V tem odboru so iz Slovenije: Svetek, Golmajer,
Prava ura za Vasi
je Suttnerjeva ura, kajti Vi potrebujete točno idočo uro z jakim in l.reciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakor zadovoljni. Tvrdka Suttner kot jugoslovanska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja! Vse nadkriljuje znamka „IKO“! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov:
TOVARNA UR H. SUTTNER
v Ljubljani št. 990 — Slovenija.
itnSaiin ei iiirli lil novo došl° blag0 za ženske
UjjSCgU; 31 lllUl ¥l in moške obleke, fine sifone,
cefirje, razno perilo i. t. d.
po znižanih cenah "3KC
v manufakturni in modni trgovini
KILOS PŠENIČNIK, Celje, Kralja Petra testa št. S.
V zalogi samo pristno češko in angleško blago. — Postrežba solidna.
20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforta Din 290’—, 20 m močne modrovine (druk) Din 290’—, 20 m krasnega kambrika za otročje in ženske obleke Din 240'--, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 550-—, platna Din 230'—, 20 m sirovega plaina Din 180'— razpošilja
(blizu PreSerno-vega spomenika)
KraSS, Pete jan, kroj mudi pristni —
>«trokovničarii«.
FISHO RUDARJA IZ FRANCIJU.
, Tukaj je mnogo Slovencev, rečino-ms ao iz Trbovelj, Hrastnika in Za-forfa, kateri smatrajo našo stranko š® Mirom za Kristanovo in jo radi tega se umiraj iovražijo. Slovenci se rajši pogovarjajo, kako »o ga včeraj polomili in koliko rdečega ali belega vina •o popili. O politiki le malo kaj, naj-isajSi «e zanašajo bodili na sovjetsko Rusijo ali pa na hrvatskega Radiča. Če objavite moje pismo v »Napreju«, »e pozabite objaviti tudi tale dopis. Id »em ga našel v nedeljo, ko sem se ■prehajal za prekopom v Lensu. Iz-vrgel ga je neki Slovenec, ki se je tudi k^rehajal pred mano.
Predragi!
Naznanjam Vam, da prideta na Francosko in Belgijo iz Ljubljane dva misijonarja, v vsak kraj seveda le eden, Vas obiskat in Vam ponuditi duhovno pomoč, zlasti priložnost ea velikonočno spoved v domačem je-aku.
Pisala Vam bosta še sama. Prosimo sprejmite jih dobro in poagitirajte krepko za obilno udeležbo v cerkvi!
Srčno bratsko pozdravljeni!
V imenu odsotnega g. J. Kalana — podpis nečitljiv.
K temu bi jaz pripomnil, da misijo-
mariev in drugih kutarjev v resnici ne pogrešamo. Če nam hočete dobro, tedaj ostanite kar lepo doma. Francoski delavci nas že tako niso posebno veseli, če bodo pa videli, da trpimo vaše obiske, nas bodo še grše gledali in rekli, da tvorimo lestev, po kateri hoče duhovščina francoskemu ljudstvu zopet za vrat splezali kakor je Slovencem, Poljakom in Madjarom. Če mislite, da bi se dalo tukaj pobirati franke za črne zamorčke, vam bodi povedano, da imajo Slovenci povečini vsi sami preveč >čmih zamorčkov,« če pa ima kateri kljub temu
kakšen frank, l?o pa menda vsak tako pameten, da ga ne bo vam dal. Že vsak ve, da vi vsak denar, predno ga daste zopet iz rok, tako obrnete, da postane tisti,- ki ga je dobil, suženj klerikalizma. Če bi nas bili v šoli namesto molitev in veronauka učili poleg slovenščine in nekoliko nemščine še nekoliko francoščine in več računstva, bi nam dosti več koristilo. Tukaj nihče ne plače, berači tukaj rajši žvižgajo ali pa prepevajo. To naj si prečitajo vsi tisti klerikalci in samo-stojneži, ki vedno trdijo, da je vero-nauk v ljudskih šolah potreben.
Kajti vaši sinovi morajo po večini k rudarjem ali pa v tovarno, po svet« seveda, ker v domovini delajo najbolj tovarne za zvonove tu pa jih pameten človek niti delati noče, ker evo novi koristijo samo popom. — Ernst Bratec.
Laetnik: »Slog*<, r. s. a •. p.
iadajateljiM in odgovora« uredili««:
Im Prijateljeva
(v imenu izfr. odbor* SSJ in KDZ.)
Ti*k tiskarne »Merkur« ▼ Ljubljani.
80. V. 1925. — 2800.
NAROČAJTE IN ŠIRITE
NAPREJ
IS let priznane
kapsule „U1RUCIN“
zdravijo najsigumejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokril. Škailja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
A Vi
gospod ?
mar nečete končno skrbeti, da ne postanete plešasti? £n kot nežen soprog in oče nekaj storiti za pravilno nego las Vaše soproge in otrok? Poizkusite torej | LEKARNARJA FELLERJA ELSA - POMADO ZA LASE, j prizkušeno sredstvo za nego las, katero odstrani prhlaj1 in zabrani prerano izpadanje in osivelost las, stori lase ▼oljne in lesketajoče tako, da se morejo česati lepe frizure.
ZA POIZKUS 2 lončka z zavojnino in poštnino 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej. Po povzetju stane 10 dinarjev več, torej 46 dinarjev. Naročila nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsa trg 252, Hrvatska.
BLSA.-ŠPIRIT ZA LASE krepi lasišče. ELSA-KATRANOVO MILO je j izvrstno za pranje las. ELSA-MILO ZA BRITJE nudi pri britju | največjo ugodnost. ELSA-VODA ZA ZOBE stori zobe bele kot biser.
Najboljši šivalni stroj
fe edino le	Grietamer	m
Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija. Delavnica na razpolago
LJUDSKA TISKARNA d. d. v
sklicuje
na nedeljo, dne 14. junija 1925 ob 10. uri dop. v »Zadružni dom“ v Ljubljani VII, Žibertova ul. 269
svoj
redni občni zbor.
DNEVNI RED:
1. Upravno poročilo.
2. Predložitev računskega zaključka.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev bilance in razdelitev čistega dobička.
5. Potrditev kooptiranega člana upravnega sveta, oziroma nadomestna izvolitev.
6. Volitev nadzorstva.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
§ 26. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu.
§ 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe.
§ 28. Občni zbor je sklepčen, če je na njem zastopana vsaj ena desetina vsega delniškega kapitala.	^
Upravni svet.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. IS
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli
./"■■■■■v, .	velikosti	po najnižfl ceni. =========
vmmMmmmmmmmmmmamamm
popolnoma izurjen v rudarski stroki, se išče za poslovodjo za rudnik v bližini Skoplja (južna Srbija). Neo-ženjeni imajo prednost. Plača 3000 dinarjev mesečno, stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe s prepisom spričeval na „LJUBOTEN“ A. D.
Nastop čimprej.
Z^StOEl!
pošljemo na cenj. zahtevo naš bogato ilustrovani katalog. Mi vodimo vse predmele, kakor n. pr. manufakturo, konfekcijo, kratko in pleteno robo, perilo, čevlje, kuhinjsko posodo, parfumerije, galanterijo, čokolado itd.
Kastne? In Ohler
trgovska In odpremna hiša Zagreb
■BBBBBBBBBBBBBBBBB
Zopet razpošilja svetovno znana
I. gorenjska razpošiijatnica IVAN SAVNIK
Kranj, Slovenija
različno blago za moške in ženske obleke po izvaredno nizkih cenah. Pišite lakoj po ,zorce In cenik,
' kaleri se Vam pošlje brez poštnine.
BBBBBBBBBBBBBBBBBB
UČITELJSKA TISKARNA
Ijubljana — FranCISkanska ulica štev. O
rcgistr«muia Mdrnga m omejeno saveao.
Tiskovine
za lote, farpanstva te urade, najmodernejše plakate la vabila za veselice, leta e sakijačke, Najmodernejša uredba za tiskanje Časopisov, knjig, broŠar itd.
STKRBOTIPIJA	LITOGRAFIJA