C^LEDALISKI LIST DRAME SNG 4*2110 IZPREMEMBE V IGRALSKEM ZBORU DRAME SNG Dolgoletni član Drame SNG, igralec Edvard Gregorin se je odzval vabilu vodstva Drame in se z začetkom sezone 1958-59 vrnil v njen igralski zbor. Ob istem času je postala nova članica Drame SNG igralka Slavka G 1 a v i n o v a. S 1. septembrom 1958>»je prenehal biti član dramskega Igralskega zbora Janez Rohaček. /V f'_'; * *« »Gledališki list« Drajne SNG bo do nadaljnjega izhajal v zmanjšanem obsegu. Zato se bodo »Poljska kronika«, »Bibliografija gledališkega tiska« in prispevk^ inozemskih dopisnikov nadaljevali v prihodnjih številkah le v krajši^ odlomkih. Ji' Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtis Z i c m o v i t, Warszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Paylovsky, Brno, za Češkoslovaško; — Ossla Trilling, London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich Langer, Wlen, za Avstrijo; — Fred A 11 e n , Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert A p p e 1, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhprd W o 1 t r a m , Berlin, za Nemško demokratično republiko. j Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. <£ t i i 't-fefnilj^Ozdajatelj Slovensko narorfno gledališče Ljubljana. Urednik: Lojze Filipič- Osnutek za naslovno stran: Vladimir Rlja-za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. Tiskala tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« — L$ibfjaiia£/Redakcija prve številke XXXVIII. letnika (sezona 1958-59) ^ je bila zaključena 14. septembra, tisk pa je bil končan 15. oktobra 1958. GLEDALIŠKI LIST DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA OSEMINTRIDESETI LETNIK SEZONA 1958/59 — ŠTEV. 1 IVAN CANKAR ZA NARODOV BLAGOR V POČASTITEV ŠTIRIDESETLETNICE SMRTI IVANA CANKARJA IVAN CANKAR: Za narodov blagor Komedija v štirih dejanjih Režija in scena: MILE KORUN Kostumi: MIJA JARČEVA OSEBE: Aleksej pl. Gornik .................. STANE SEVER Dr. Anton Grozd ...................... STANE POTOKAR Katarina ............................. ELVIRA KRALJEVA Matilda ............................ / MAJDA POTOKARJEVA \ MIHAELA NOVAKOVA Dr. Pavel Gruden ..................... BORIS KRALJ Helena ............................... DUŠA POČKAJEVA Mrmolja .............................. EDVARD GREGORIN Kalander ............................. JANEZ CESAR Mrmoljevka ........................... HELENA ERJAVČEVA Julijan Ščuka......................... LEOPOLD BIBIČ Siratka .............................. JURIJ SOUČEK Kadivec .............................. DRAGO MAKUC Profesor Kremžar...................... LOJZE POTOKAR Stebelce ............................. DANILO BENEDIČIČ Peter, sluga ......................... ALEKSANDER VALIČ Mlad človek .......................... MARIJAN BENEDIČIČ Hišna pri Grudnovih ................. VIKA GRILOVA Hišna pri Grozdovih ................ VIDA LEVSTIKOVA Prvi občinski svetnik ................ PAVLE KOVIČ Drugi občinski svetnik ............. MAKS FURIJAN Tretji občinski svetnik ............. JOŽE ZUPAN Inspicient: Marijan Benedičič, šepetalka: Fani Presetnikova, odrski mojster: Vinko Rotar, razsvetljava: Vili Lavrenčič in Lojze Vene masker in lasuljar: Anton Cecič. CANKARJEVA KOMEDIJA „ZA NARODOV BLAGOR" - DANES »Največja resnica pa je ta: resničen umetnik stoji zmirom v nasprotju in v boju s svojo družbo, s svojim narodom in s svojo dobo. Jaz trdim, da drugače n i umetnik.« IVAN CANKAR »Spraviil bom na oder tisto ljubljansko družbo, o kateri pravijo, da je cvet naše inteligence, kvintesenca slovenske kulture in poklicna vodnica v naših literarnih in političnih težnjah. Karikiral sem jako malo in itega miti treba ni bilo. Kdor piše pri nas po resnici, pravijo, da karikira; to ni nič čudnega, zakaj življenje tam doli je res strahovita farsa« — je zapisal 1. 1900 Ivan Cankar o svoji komediji »Za narodov blagor« in usoda njegovega dela je najbolj potrdila, da je življenje tam doli res bilo strahovita farsa. Sest let je komedija čakala pred vrati slovenskega gledališča in Govekar je pozneje popolnoma prostodušno zapisal in priznal: »,Za narodov blagor’ je vsak odbornik razumel kot ostro, zelo radikalno pisano satiro na politike nairodno-napredne stranke in celo name. — Razumljivo je torej, da sii intendanca ni postavila 'komedije na repertoar ...« Tako so pred uprizoritvijo komedije o narodovem blagru tedanji čuvarji narodovega blagra uprizotrili še eno farso, ko so izza barikad branili Cankarjevemu delu vstop v slovenski teater.. Distanca od časa, razmer in ljudi nam danes ne da prav do kraja občutiti fantastičnega Cankarjevega poguma, njegove strahotne umetniške in moralne ogorčenosti, da je tako silovito udaril po zlu med ljudmi in v ljudeh, ki jih je vendar imel rad. Danes smo nagnjeni bolj k temu, da hladno razčlenjujemo Cankarjevo besedilo in ugotavljamo njegove dramaturške šibkosti* disonance med zgodovinsko realnostjo in umetniško podobo kot odrazom te realnosti, stilni prelom dela iz komedije v idejno dramo, dvotirni, nedosledno izpeljani konflikt, in še marsikaj, a pri tem začuda mirno govorimo o njeni satirični osti, o biču, ki ga je Cankar s tako silo vihtel nad tedanjimi čuvarji narodovega blagra. Samozavestno in preudarno govorimo o tem v mirnem zatišju, preko prepada, ki ga je zarezala časovna odmaknjenost, in, kot kaže, docela preverjeni, da je Cankarjev bič prekratek, da bi nas mogel doseči in ošvrkniti preko prepada. Delamo se kot da se nas vsa stvar pravzaprav neposredno — po toliko letih — nič več ne tiče in da se z njo ukvarjamo predvsem s stališča politične, slovstvene in gledališke zgodovine ali zaradi pietete. Toda naše zatišje ni posebno trdno, in prepad, ki ga je izdolbel čas, ni tako širok, ko se zdi: vrh Cankarjevega biča v komediji »Za narodov blagor« švigne tu in tam tudi po naših hrbtih, po napakah našega časa in po nas samih v njem, po naši »patriotični navdušenosti«, ki včasih ni ne patriotična ne navdušena, in po naši »globoki ljubezni do preprostega naroda«, ki je včasih jako plitva in se, reva, duši v poplavi velikih besed; zdi se, da smo pozabili, da je Cankarjev bič v tej komediji bičal »fraze in frazarje« — in jih biča — tisie, ki so živeli v njegovem času in tiste, kar nas živi danes. Ko uprizarjamo komedijo »Za narodov blagor«, ■nam torej ne gre za historično rekonstrukcijo, marveč za tekstu zvesto interpretacijo Cankarjevega dela, ki ne ,bo poudarjena v zgodbi, saj je bila ta Cankarju že tedaj postranskega pomena, marveč izluščena v ideji; ideja komedije »Za narodov blagor« pa je nad tedanjim časom, čeravno je izpovedana iv njem in ob ljudeh in dogodkih v njem. Miisel, ki jo želimo izpovedati, se torej ne glasi: »Glejte, kaki so bili ljudje 1. 1900 in kako jih je Cankar osmešili« — in na tihem nemara še: »Hvala bogu, da danes ni med nami nobenega Cankarja!« — marveč: .»Glejte, koliko nas je še ostalo Mrmolj in Mrmoljevk in Siraitk in Kremžarjev iter njim podobnih!« Gotovo je, da je danes, po šestdesetih letih moč — a tudii nujno — prikazati družbo iz Cankarjeve komedije z nekaterimi drugačnimi poudarki in jo osvetliti drugače: realističnim filtrom dodati nekaj humorne ironije, dobrodušnega posmeha nad podobo itisteiga časa, nad mogočniki, ki z blagrom vedrijo pod folklorno marelo. Toda prav ta drugi, humorni filteir ibo podobo približal. Morda 'bo stopila čez bariero, ki ji jo postavlja realistična historična interpretacija in morda bo jasneje spregovorila ideja, za katero je šlo Cankarju: osmešiti negativne pojave v našem javnem življenju. Morda se bo s tem podaljšal Cankarjev satirični bič v naš čas in na naše hrbte. Vsaka nova uprizoritev klasika Cankarja mora prinesti nekaj novega. Ne formalno novega, marveč v bistvu, v boljšem razumevanju, v ustreznejši interpretaciji dela. Kar zadeva njegova družbeno kritična in satirična dela, gre pri iskanju novega za to, da vedno znova odkrivamo konsonance s sočasnostjo. Kajti Cankarjeva satirična in kritična ost je bila usmerjena v veliko zlo in v hude ter dolge bolezni. Če bi bili že pregnali vse to zlo in ozdravili vse te bolezni, bi »Narodovega blagra« ne uprizarjali več. Cernu in zakaj le? Toda žal je mrmoljevščina (in druge podobne slabosti) zelo dolgotrajna kronična bolezen. Tudi revolucionarna operacija je ni izrezala. Pojavile so se reoidive. In še nalezljiva je ta bolezen, hoče se širiti naprej. Intendant tedanjega slovenskega gledališča F.ran Milčinski je leta 1901 Cankarju obljubil, da bodo njegovo komedijo »Za narodov blagor« uprizorili im zapisal: »Ce se bo čutil kdo zadetega, tedaj je to njegova stvar, ne stvar intendamce« ... Danes, po šestdesetih letih, ob naši uprizoritvi, moramo zapisati drugače: »Če se ne bo čutil nihče zadetega, smo ali od vseh bolezni in slabosti, ki jih Cankar 'biča, ozdraveli in bi komedije »Za narodov blagor« ne bilo treba igrati, ali pa simo jo uprizorili slabo. Če pa se čuti kdo zadetega, je prarv; — to je hotel Ivan Cankar in to smo hoteli ml« To in tako hotenje pa je umetniška dolžnost gledališča. Bila je v Cankarjevem času, je danes in bo vedno. Lojze Filipič PREGLED DELA V SEZONI 1957-58 IN NAČRTI ZA SEZONO 1958-59 Poročilo ravnateljstva Drame Upravnemu odboru in Gledališkemu svetu Slovenskega narodnega gledališča Vsaka sezona je člen v verigi, ki spaja posameznosti v celoto, ki veže preteklost z bodočnostjo in oblikuje slovensko gledališko omiko. Obraz slovenskega gledališča se dopolnjuje v nenehnem 'presnavljanju. Gledališče je živ organizem iin njegovo življenje, njegov razvoj ni miren, lagoden in brez pretresov; razvojna pot slovenskega gledališča se nenehno in vztrajno vzpenja, vendar so na tej ipoti zapisani tudi spodrsljaji in zasitoji. Ko na prelomu dveh sezon kritično pregledujemo minulo delovno obdobje ter v njem dosežene rezultate, in ko obenem sprejemamo načrte za prihodnje delovno obdobje, si moramo glede prvega predvsem odgovoriti na vprašanje, kakšen člen smo z minulo sezono vključili v razvojno verigo slovenske gledališke omike, se pravi, nanizati, (razčleniti an oceniti moramo rezultate dela ter pogoje in okoliščine, v katerih smo delali, glede drugega pa: nanizati, razčleniti in utemeljiti naše delovne načrte za prihodnje obdobje. Uvodoma bomo pregledala ansambel, ki je v sezoni 1957-58 delal v Drami SNG, nato delo, ki ga je v navedeni sezoni ta ansambel opravil — najprej številčno in statistično, nato pa stvarno, analitično in kritično. Za tem bomo razgrnili probleme igralskega zbora in njegovega sestava, probleme študija in organizacije predstav, pridobivanje novega občinstva in ostale nujne probleme gledališkega dela. V drugem delu 'bomo podali in analitično utemeljili repertoarni in delovni načrt za sezono 1958-59. I ŠTEVILČNI PREGLED DELOVNEGA KOLEKTIVA DRAME SNG Delovni kolektiv Drame SNG, ki neposredno — umetniško ali tehnično — sodeluje pri gledaliških predstavah, je štel v sezoni 1957-58 81 članov. Igralski zbor je štel 26 igralcev in 15 igralk, skupaj 41 igralcev, ki so skupaj z ostalimi člani in sicer: 1 dramaturgom, 4 režiserji in 1 režiserjem-asistentom sestavljali umetniški zbor Drame SNG. Lektorja je imela Drama 1, inapiciemte 3, šepetalke prav tako 3. V tehničnem zboru Drame SNG je v navedeni sezoni pod vodstvom tehničnega šefa delalo 27 tehničnih sodelavcev. Na začetku nove sezone (1958-59) je .prenehal angažma enemu redno angažiranemu igralcu, na novo sta bila angažirana 1 igralec in 1 igralka. II ŠTEVILČNI PREGLED DELA V sezoni 1957-58, ki se je začela 20. avgusta 1957 in končala 8. julija 1958, j;e delovni zbor Drame SNG opravil naslednje delo: Naštudiral je 10 premier (lani 9, predlanskim 12). Obnovil je 2 predstavi (lani 2, predlanskim nobene). Ponavljal je 7 predstav iz prejšnje sezone (lani 3, predlanskim 1). Skupno je bilo v sezoni 1957-58 v Draimi SNG igranih 19 predstav (lani 14, predlanskim 13). Skupno število v obravnavani sezoni odigranih predstav znaša 266, to je 2 več kot lani in 13 več kot predlanskim. Teh 266 predstav je obiskalo 115.149 obiskovalcev (v lanski sezoni 110.707 obiskovalcev). Premiere: 1. Hackett-Goodrich: Dnevnik Ane Frank (premiera 19. oktobra 1957): v Ljubljani 33 predstav; od tega 16 za abonente, 17 za neabonente in 7 predstav na gostovanjih izven Ljubljane, skupno torej 40 predstav. V Ljubljani je predstavo obiskalo 14.165 obiskovalcev, na gostovanjih v Črnučah, Kopru, Piranu, na Vrhniki, v Tolminu in v Kočevju pa 3280 obiskovalcev, skupno torej 17.445 obiskovalcev. Inkaso pri 33 predstavah Dnevnika Ane Frank v Ljubljani je znašal 1,500.030 din. (Abonmajske predstave 664.800 din, iziven predstave 839.230 din.) 2. 0’Neill: Dolgega dneva potovanje v noč {premiera 25. oktobra 1957): v Ljubljani 19 predstav; od tega 14 za abonente, 5 za neabonente in 6 predstav na gostovanjih izven Ljubljane, skupno torej 25 predstav. V Ljubljani je predstavo obiskalo 6649 obiskovalcev, na gostovanjih v Celju in Mariboru pa 2650 obiskovalcev, skupno torej 9299 obiskovalcev. Inkaso za 19 predstav v Ljubljani je znašal 821.492 din (abonmajske predstave 609.300 din, izvenabonmajeke predstave 212.192 din). 3. Višnjevsiki-Kreft: Optimistična tragedija (premiera 9. novembra 1957): v Ljubljani 19 predstav, od tega 16 za abonente, 3 za neabonente. Predstavo je obiskalo 7393 obiskovalcev. Inkaso pri 19 predstavah je znašal 882.154 din (abonmajske predstave 664.800 din, neabonmajske predstave 217.354 din). 4. Shakespeare: Ukročena trmoglavka (premiera 26. decembra 1957): v Ljubljani 31 predstav, od itega 16 za abonente, 15 za neaibonente in 4 predstave na gostovanjih v Postojni, Kopru, v Polju in v Križankah, skupno torej 35 predstav. V Ljubljani je predstavo obiskalo 12.762 obiskovalcev, na gostovanjih pa 4850, skupno torej 17.612 obiskovalcev. Inkaso pri 31 predstavah v Ljubljani je znašal 1,460.108 din (abonmaj-skn predstave 664.800 din, izve.nabonmajske predstave 795.308 din). 5. Iwaszkiiewicz: Poletje v Nohantu (premiera 20. februarja 1958): v Ljubljani 18 predstav, vse v Ljubljani, od tega 14 za abonente in 4 za neabonente, sfcupno 18 predstav. Predstave je obiskalo 6506 obiskovalcev. Inkaso je znašal 823.664 dip (abonmajske predstave 609.300 din, neabonmajske predstave 214.364 din). 6. Žmavc: V pristanu so orehove lupine ^krstna predstava 29. marca 1958): v Ljubljani 18 predstav, od tega 16 za aibonente, 2 za neabonente in 1 predstava na gostovanju izven Ljubljane, slkupno toreij 19 predstav. V Ljubljani je predstavo obiskalo 6932 obiskovalcev, na gostovanju v Novem Sadu pa 600 obiskovalcev, Sikupno torej 7532 obiskovalcev. Inkaso pri 18 predstavah v Ljubljani je znašal 812.709 din (abonmajske predstave 664.800 din, neabonmajske predstave pa 147.909 din). 7. Tolsto j-Volkov: Ana Karenina (premiera 25. aprila 1958): 9 predstav, vse v Ljubljani, od tega 8 za abonente in 1 za neabonente, sikupno torej 9 predstav. Predstave je obiskalo 4155 obiskovalcev. Inkaso pri 9 predstavah je znašal 508.347 din (abonmajske predstave 361.900 din, neabonimajfika predstava in pri abonmajskih predstavah dodatne proste vstopnice 146.447 din). »Ana Karemina je bila v sezoni 1957-58 odigrana samo za polovico abonmajev, a za drugo polovico abonmajev bo odigrana v sezoni 1958-59. 8. Denger: Minuto pred dvanajsto — predstava Eksperimentalne repertoarne skupine v Križankah .(premiera 7. januarja 1958): 4 predstave, vse v Ljubljani in 'vse za neabonente. 4 predstave je obiskalo 320 obiskovalcev, inkaso pa je znašal 56.010 din. 9. Banavente-Miklavc: Krišpin in Tri pantomime — predstava Eksperimentalne repertoarne skupine na odru matične hiše (premiera 10. januarja 1958): 3 predstave, vse v Ljubljani, vse za neabonente. Obiskovalcev je bilo 511. Inkaso je znašal 54.330 din. 10. Linhart: Matiček se ženi—obnovitev (prva predstava 20. oktobra 1957): 21 predstav; vse v Ljubljani, od .tega 16 za abonente in 5 za neabonente, skupno 'torej 21 predstav. Predstave je obiskalo 8960 obiskovalcev. Inkaso 21 predstav je znašal 929.211 din (abonmajske predstave 664.800 din, neabonmajske predstave pa 264.411 din). 11. Miller: Smrt trgovskega potnika — obnovitev (prva predstava 15. maja 1958): 8 predstav, vse v Ljubljani, vse za albonente, skupno torej 8 predstav. Predstave je obiskalo 3062 obiskovalcev, inkaso pa je znašal 330.722 din. (Abonmajska kvota je znašala 302.900 din, razen tega je bilo pri abonmajskih predstavah prodanih še za 27.822 din dodatnih neabonentskih vstopnic.) Sicer velja isto kot za Ano Karenino. 12. Brecht: Svejk v drugi svetovni vojni (premiera 8. marca 1958): 14 predstav, vse v Ljubljani, vse za neabonente, skupno torej 14 predstav, ki jih je obiskalo 7087 obiskovalcev. Inkaso 14 predstav, ki so bile, kot omenjeno, vse izven abonmaja, je 'znašal 952.980 din. Brechtov Svejk v drugi svetovni vojni je predstava, s katero smo prvič izvedli poskus, da neko premiersko predstavo igramo v sezoni, ko je bila naštudirana, samo izrven abonmaja. Poskus je rodil, kot kažejo podatki, velik uspeh. Svejk v drugi svetovni vojni bo uvrščen v redni abonmajski repertoar v sezoni 1958-59. 13. Sofokles: Kralj Oidipus — ponovitev: v Ljubljani 4 predstave, od tega 2 za dijaški abonma, 2 za nealbonente in 2 predsitavi na gostovanjih v Kopru in Piranu, skupno torej 6 predstav. V Ljubljani je predstave obiskalo 2012 ofoiskovalcev, na gostovanjih pa 4500 obiskovalcev, skupno 6512. Inkaso 4 predstav v Ljubljani je •znašal 141.940 din (abonmajski predstavi 55.500 din, izvenabonmajski predstavi pa 86.440 din). 14. Moliere: Šola za može in Izsiljena ženitev — ponovitev: v Ljubljani 1 predsitava in sicer za neabonente, na gostovanjih izven Ljubljane 4 predstave, skupno torej 5 predstav. 1 predstavo v Ljubljani je obiskalo 306 obiskovalcev, 4 predstave na gostovanjih v Celju, Litostroju in v Kranju pa 1550 obiskovalcev, skupno torej 1856 obiskovalcev. Inkaso 1 predstave v Ljubljani, ki je bila izven abonmaja, je znašal 28.288 din. 15. Nash: Mojster za dež — ponovitev: v Ljubljani 4 predstave, vse za neabonente, skupno torej 4 predstave. Obiskalo jiih je 1418 obiskovalcev. Inkaso je znašal 138.876 din. 16. Axelrod: Sedem let skomin — ponovitev: v Ljubljani 7 predstav, vse izven abonmaja, na gostovanjih 9 predstav, skupno torej 16 predstav. V Ljubljani je 7 izvenabonmajiskih predstav obiskalo 2704 obiskovalcev, 9 predstav na gostovanjih v Litostroju, Litiji, Izoli, Kopru, Črnučah, Zadvoru in Trbovljah pa 3750 obiskovalcev, skupno torej 6454 obiskovalcev. Inkaso 7 predstav v Ljubljani (izvenabommaj-skih) je znašal 279.014 din. 17. Kreft: Kranjski komedijanti — ponovitev: v Ljubljani 4 predstave, vse izven abonmaja, skupno 4 predstave. Obiskalo jih je 1772 obiskovalcev, dnikaso pa je znašal 147.344 din .(vse izvenabonmajski inkaso). 18. Cankar: Hlapci — ponovitev: v Ljubljani 3 predstave, od tega 2 za dijaški abonma, 1 pa izvenatanmajska, skupno 3 predstave. Predstave je obiskalo 1011 obiskovalcev, inkaso pa je znašal 68.395 din (55.500 din za abonmajski predstavi in 12.895 din za izvenabonmajsko predstavo). 19. Goiia: Jurček — ponovitev: v Ljubljani 13 predstav, vse izven abonmaja. Predstave je obiskalo 6244 obiskovalcev, inkaso pa je znašal 411.689 din. 19 gledaliških del je torej v sezoni 1957-58 v Drami SNG doživelo 266 predstav, od tega v Ljubljani 233, na gostovanjih izven Ljubljane pa 33, (v LRS 32, izven LRS 1); abonmajskih predstav je bilo 127, izvenabonmajskih pa- 139; obiskovalcev je bilo 115.149, od tega 21.180 na gostovanjih; inkaso 233 predstav članov v drugih narodnih gledališčih jugoslovanskih narodov sicer nimamo, vendar se zdi, da ima Drama SNG izmed vseh najmanjše število sistematiziranih mest za igralski zbor. Po našem mnenju bo treba to stanje popraviti. Ce analiziramo število članov našega ansambla glede na starostni sestav in glede na razmerje igralcev 'in igralk, pa dobimo še veliko bolj neugodno sliko. Povprečna starost moškega člana znaša 46.5 let, Povprečna starost ženskega člana pa 39.5 let, kar je za gledališko družino zelo visoko povprečje. To dejstvo navdaja vodstvo Drame z določeno zaskrbljenostjo, kajti cela vrsta igralcev in igralk zaradi starosti, izčrpanosti in bolezni ne zmore več v polnem obsegu opravljati svojega napornega dela, toda prav ti igralci in igralke so zaradi izredne kvalitete in izrednega umetniškega formata nepogrešljivi, saj na njih sloni visoki, mednarodno renomirani umetniški nivo dramskega ansambla. Se hujši je položaj v perspektivi, kajti predvidevati inoramo, da se bo v nekaj letih delovna sposobnost omenjenih igralcev se zmanjšala. Nujna je torej pomladitev ansambla. Treba bo najti možnosti zanjo ne glede na težave in ovire, ki so se pojavile prav v zadnjem času še posebno akutno. » Voditi moramo perspektivno ansambelsko politiko in ne smemo dopustiti, da bi nas zavedla kratkovidna pomirjujoča misel: saj je trenutno še vse v redu. O pravem času je treba poskrbeti za naraščaj, ki se mora polagoma vraščati v ansambel in se pripravljati na odgovorno nalogo: da bo namreč počasi zamenjal staro generacijo m izpolnil vrzel v srednji generaciji, ki zija v ansamblu že 25 let. Tudi na tem mestu moramo ponovno spregovoriti o preobremenjenosti ansambla, toda tokrat bomo problem osvetlili z druge strani. Ljudje izven gledališča radi o6itajo igralcem in režiserjem, ki sodelujejo pri filmu, televiziji, radiu in pri drugih gledališčih, da so zaslužkarji brez umetniške morale im da v matični hiši tožijo o preobremenjenosti, drugod pa honorarno delajo veliko več. Ni moč zanikaiti, da se tu in tam pojavi tudi tak ne vzpodbuden primer, vendar bi bilo popolnoma zgrešeno, predvsem pa človeško in umetniško krivično, če bi to trditev posplošili. Pri sodelovanju gledaliških umetnikov v različnih ustanovah izven matične hiše ne gre toliko za njihovo subjektivno voljo, kolikor za objektivno nujnost in za proces, ki je značilen za ves svet, ne samo za nas-. Povečana proizvodnja filmskih podjetij, vse širši razvoj radia, uvedba televizije in aktivizacija ljudsko-prosvetne dejavnosti nujno terjajo sodelovanje 'kvalitetnih gledaliških umetnikov. Poleg tega se je pojavila v gledališčih prava gostovalna mrzlica. Povpraševanje po kvalitetnem gledališkem umetniku je 'danes izredno veliko in vse to nevarno rahlja vezi strnjenih ansamblov. Lahko bi rekli, da je naš čas izrazito nenaklonjen ansambelskemu gledališču, ker nalaga gledališkemu umetniku preveč . nalog izven matične hiše, ga zaradi tega preobremenjuje, dekoncentrira in mu v resnici nevarno izpodkopava umetniško moralo. V tej zvezi velja poudariti, da psihoza »honorar-sitva« ni 'obvladala pri nas samo gledališkega poklica, marveč je to splošni pojav, proti kateremu so administrativni ukrepi brez moči. Trenutno je nejasno, kako bi bilo mogoče najti usipešno sredstvo proti razkrajanju ansamblov. Administrativni ukrepi (prepoved vsakršnega sodelovanja gledaliških umetnikov izven matične hiše in podobno) so sicer možni, vendar dvomimo, da bi (bili tudi koristni in da ibi v resnici dosegli svoj namen. Treba bo torej najti srednjo pot: v okviru možnosti bo treba omogočati gledališkim umetnikom sodelovanje pri drugih ustanovah, toda potrebe teh ustanov ter možnosti matične hiše in zmogljivost umetniške ustvarjalnosti 'ter fizične sposobnosti gledaliških umetnikov razumno in smotrno koordinarati ter razporejati. V SISTEM ŠTUDIJA IN ORGANIZACIJA PREDSTAV V minuli sezoni se je v zvezi z že omenjeno krizo igralskega zbora in v zvezi s pojavom svobodnega gledališkega poklica sprožila živa razprava okoli vprašanja, ki zadeva sistem študija in organizacijo predstav v Drami SNG. Ugotovitve, da je ansambel kot celota, in zlasti nekateri posamezniki v njem, preobremenjen, da je nadalje v sedanjem sistemu organizacije predstav moč doseči premajhno število ponovitev iste predstave in da, končno, abonmajske obveznosti v dosedanji meri preveč vežejo gledališče, so sprožile razmislek o tem, kako — takoj ali postopoma — uvesti nov sistem dela in organizacije predstav. Podani so bili predlogi, da naj Drama abonmaje ukine, da naj zmanjša število premlier na 5 do 7 v sezoni in da naj z učinkovito propagando in reklamo pritegne novo občinstvo ter preide na sistem prostih predstav ibrez abonmajev. Avtorji tega predloga so se opirali v glavnem na trditve, da so abonmaji prevelika Obremenitev, da preprečujejo polno 'izkoriščanje naštudiranih predstav, vsiljujejo pospešeni študijski tempo, kar zadeva občinstvo pa, da abonmaji združujejo v glavnem ljudi, ki prihajajo v gledališče brez izrazitega navdušenja, pač zato, 'ker so abonirani. Temeljita analiza navedenega problema je pokazala, da bi bil nenadni, takojšnji prehod od abonmajskega sistema na prosti sistem za gledališče škodljiv in sicer predvsem iz naslednjih razlogov: izgubili bi sedanje abonirano občinstvo, ne da bi imeli jamstvo, da bomo vsaj v enafei, kaj šele v večji meri pridobili novo občinstvo. Izkazalo se je tudi, da abonmajska publika nikakor ni drugorazredna, marveč, da je to publika, ki je gledališču že dolga leta zvesta, ki ga ima rada in da je v njej le zelo majhno število tistih meščanskih elementov, ki prihajajo iv gledališče zaradi snobizma. Ukiniti abonmajski sistem bi se torej reklo, odvzeti občinstvu določene ugodnosti, ki pa nikakor niso ugodnosti finančnega značaja, saj abonenti nimajo nobenega popusta, marveč so ugodnosti v tem, da abonentom ni treba v vrstah čakati na vstopnice. Abonmajski sisitem, ki je v Ljuhljani v veljavi že dolga leta, je ustvaril določeno mentaliteto in psihozo, ki je v svojem učinku in rezultatih pozitivna. Študij problema je tudi pokazal, da ima večina evropskih gledališč, ki so po položaju podobna Drami SNG, uvedene abonmajske sisteme. Kar zadeva možnosti za dotok novega, neaboniranega občinstva, ga dopušča tudi abonmajski sistem v relativno velikem okviru. Nobena od abonmajskih predstav ni popolnoma razprodana, marveč je za prosto prodajo vedno prihranjenih 10 do 15% sedežev. Rezultati omenjene razprave so naslednji: gledališče se je odločilo za srednjo pot; namesrto 10 predstav, kolikor so jih imeli abonenti v sezoni 1956-57, smo v sezoni 1957-58 namenili abonentom samo 8 predstav. S tem smo zmanjšali abonmajske obveznosti in pritisk, ki ga te obveznosti izvajajo na tempo študija, razen tega smo pridobili več možnosti za uprizarjanje predstav izven abonmaja. V minuli sezoini smo predstave nekaj časa po premieri igrali samo za ne-abonirano občinstvo in šele, ko se je to izčrpalo, smo začeli uvrščati predstave v abonmaje. Dve od premier smo nameravali v minuli sezoni igrati samo izven ajbonmaja z namenom, da ju v abonma uvrstimo v pnihodmji sezoni. Načrt se nam je v polni meri posrečil le z Brechtovo komedijo Svejk v drugi svetovni vojni, docim smo drugo predstavo kombinirali na ta način, da smo lani odigrali za polovico abonmajev Millerjevo Smrt trgovskega .potnika, za polovico abonmajev pa Ano Karenino, doflirn bomo obe predstavi igrali po istem, toda obrnjenem ključu tudi v prihodnji sezoni. Gre torej za preizkus, 'kako organsko in nesunkovito preiti od abonmajskega na prosti sistem. Na sedanji stopnji razvoja položaj še ni dovolj jasen, da bi mogli z gotovostjo trditi, kateri način je boljši. Vsekakor je poizkus minule sezone v tej smeri prinesel uspehe in pozitivne rezultate, vprašanje pa je, kako se bo stvar nadaljevala v močno izpremenjenih finančnih pogojih glede na napovedano zvišanje vstopnine. Dosedanje izkušnje pa so nedvomno dokazale, da je Drama v lanskem poskusnem obdobju povečala število vaj za posamezne premiere in s tem storila korak k poglobitvi študija. Tendenca, ki je nujna in organska, pa je takale: še bolj poglobiti študij, še bolj povečati število vaj, postopoma še bolj prehajati od kvantitete na kvaliteto, se pravi, študirati manj, toda visoko kvalitetnih, umetniško vzornih in vrhunskih predstav, obenem pa doseči kar se da visoko število ponovitev, za kar pa je pogoj pritegnitev številnejšega novega občinstva. VI PRIDOBIVANJE OBČINSTVA IZ VRST NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV IN MLADINE Koit smo že omenili, je socialna struktura gledališkega občinstva z družbeno-pollitičnega stališča .pomanjkljiva. Med rednimi obiskovalci ■namreč prevladuje meščanski sloj, ki se mu pri sobotnih in nedeljskih popoldanskih predstavah v precejšnji im vse večji meri priključuje kmečki sloj iz okolice Ljubljane, dočim je število delavcev relativno majhno. Zaskrbljeno nad takim stanjem je vodstvo Drame SNG v začetku sezone 1957-58 pokrenilo dve veliki akciji, da bi pridobilo občinstvo iz delavskih vršit. Obrnfili smo se 'torej neposredno na organe delavskega samoupravljanja v ljubljanskih in okoliških industrijskih podjetjih z nadrobno obrazloženim predlogom, da v sodelovanju z upravnimi odbori in delavskimi sveti teh podjetij storimo vse, da bi pridobili neposredne proizvajalce med gledališko občinstvo. Ponudili smo jim zaključene predstave, posebne' abonmaje, ponudili smo jim določene ugodnosti pri prodaji vstopnic, vendar moramo žal ugotoviti, da se je ta akcija končala popolnoma brez uspeha. Obrnili smo se na delavske svete in direktorje več kot 40 industrijskih podjetij v Ljubljani in okolici, prejeli pa smo vsega 4 odgovore, in še ti 4 odgovori so bili negativni. Nekaj več uspeha smo dosegli z drugo akcijo, ki je bila v tem, da smo ponudili industrijskim gigantom naša gostovanja neposredno v tovarnah siamih. Do realizacije je prišlo samo v Litostroju, kjer smo odigrali dve predstavi. Moralni uspeh obeh gostovanj je bil zelo velik, žal pa ne tudi finančni. Obisk namreč ni bil zadovoljiv. Drama SNG je prav gotovo pripravljena doprinesti v tej smeri določene finančne žrtve, vendar preko svojih možnosti, ki so striktno odrejene s proračunom, ne more. Gostovanje konkretno v Litostroju pa je zvezano tudi s hudimi tehničnimi težavami, ker njihova zasilna dvorana nima primernega odra in ga je treba vedno na novo postavljati (tako pa bo, kot predvidevamo, tudi v Vseh drugih tovarnah), razen tega so gostovanja iz zdravstvenih razlogov možna samo v zgodnji jeseni in pozni pomladi, ker v dvoranah ni kurjeno. Veliko bolje je uspela akcija za pridobivanje mladine. Statistike zadnjih let so namireč pokazale, da je odstotek mladine, ki zahaja v gledališče, relativno majhen. Zavedajoč se nevarnosti, da bi bila mladina, ki ne zahaja v gledališče, oropana enega bistvenih kulturnih vplivov v svojem vzgojnem procesu, je Drama SNG, podobno kot industrijskim podjetjem, predlagala vodstvom vseh ljubljanskih in okoliških šol izjemne ukrepe za pridobivanje občinstva iz vrst mladine. Šolska vodstva so se našemu vabilu v dokaj velikem številu odzvala in rezultat skupnih prizadevanj so trije novi abonmaji za študente in dijake ter vrsta občasnih zaključenih predstav. Kar zadeva abonmaje za dijake, je treba pojasniti, da ti abonmaji niso identični z rednimi abonmaji, marveč vsebujejo v glavnem klasična, domača in tuja dramska dela. Končno velja v tej zvezd omeniti, da je Drama SNG v minuli sezoni izvedla vrsto poskusov, kako s pojačanim propagandnim in reklamnim delovanjem pritegniti novo občinstvo. Honorarno smo angažirali referenta za reklamo in propagando, ki je 'kljub težavam dosegel nekaj omembe vrednih uspehov. V tem okviru omenjamo zlasti 16 rendez-vous z občinstvom pred premiero Brechtovega Švejka v drugi svetovni vojni in pojačano propagandno dejavnost v tisku. Finančne težave so dejavnost Drame v tej smeri začasno zavrle, vendar menimo, da bi jo bilo treba ne le nadaljevati, marveč jo še pojačati in iskati zanjo nove prijeme in nove metode. VII GOSTOVANJA Kot izhaja 'iz številnih podatkov o opravljenem delu, je Drama SNG v minuli sezoni gostovala več kot kdaj koli prej. Na področju OLO Ljubljana in v drugih krajih po republiki smo gostovali z 32 predstavami, izven Slovenije pa z 1 predstavo, skupaj s 33 predstavami. Mislimo, da je naš obseg: Maribor, Celje, Tolmin, Koper, Piran, Izola, Trbovlje, Kočevje, Kranj, Zagorje, Postojna, Polje, Litija, Črnuče, Zadvor, Vrhnika, Litostroj, Novi Sad — dovolj velik. Mislimo tudi, da bi Drama težko zmogla več gostovanj, ne da bi to šlo v škodo umetniških dosežkov in rednega dela. Vedeti maramo, da so gostovanja zelo naporna za umetniški zbor in posebno še za tehnične sodelavce, poleg tega pa zelo draga. Res pa je, da so bila povsod sprejeta kot izreden dogodek in tako je Drama SNG letos tudi v tej smeri upravičila svoje poslanstvo. Posebej moramo omeniti gostovanje na Sterijinem pozorju v Novem Sadu, kjer smo sodelovali s krstno uprizoritvijo Zmavčeve dramske epizode V pristanu so orehove lupine. V tekmi s štirinajstimi najboljšimi jugoslovanskimi gledališči, med katerimi so bila narodna gledališča vseh jugoslovanskih narodov lin osrednje Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda,, simo dosegli veliko jugoslovansko, pa tudi mednarodno priznanje in afirmacijo slovenske gledališke omike. Naša predstava je v Novem Sadu dabiia dve veliki priznanji: proglašena je bila za najboljšo predstavo v celoti, razen tega je prejela nagrado za najboljšo režijo (režiser Slavko Jan). Naj nam naš tisk ne zameri, če ob tej priložnosti izrazimo začudenje, da je nekaterim slovenskim kritikom lani že tretjič zmanjkalo finančnih sredstev za dnevnice v Novem Sadu prav dan poprej, preden je na Sterijinem pozorju nastopila Drama SNG. V minuli sezoni nismo bili v tujini, pa tudi ne v Beogradu in Zagrebu, kjer nas čakajo. Ker nam italijanski konzulat ni' pravočasno izdal vstopnih vizumov, se je premaknilo tudi za junij predvideno gostovanje v Trstu. VIII GLEDALIŠKA PUBLICISTIKA IN MEDNARODNE ZVEZE DRAME SNG Drama SNG je tudi v minuli sezoni izdajala svoje glasilo, »Gledališki list Drame SNG«, ki je izhajal redno za vsako premiero v nakladi od 1800 do 2700 izvodov. Kot posebna priloga operne in dramske izdaje »Gledališkega lista« je v minuli sezoni izšla izjava vodstvenih organov SNG »Naši javnosti« kot odgovor na neupravičeno kritiko dela SNG. »Gledališki list« Drame SNG ima v Varšavi, Brnu, Vzhodnem Berlinu, PariZUi Londonu, Baslu in Munchenu svoje stalne tuje sodelavce, ki Pošiljajo v objavo izvirna poročila o gledališkem življenju v svetu. Sredi sezone 1957-58 je izšlo »Linhartovo izročilo«, ki ga je Drama SNG izdala v počastitev 200-letnice rojstva A. T. Linharta. Izdajo je finančno omogočil republiški! SKP z dotacijo iz fonda za založništvo in iz fonda za pospeševanje kulturne dejavnosti. Deil kritike je knjigo sprejel neugodno. Tudi sami z zunanjo opremo in z vsemi prispevki nismo povsem zadovoljni; radi bi izdali boljšo knjigo. Na kritiko prispevkov bo odgovoril Filip Kalan. Za nas pa je bilo od vsega začetka jasno, da naj bo »Linhartovo izročilo« zgodovina osrednjega slovenskega gledališča od začetka do današnjih dni — torej zgodovina Drame SNG. Nikakor nismo imeli namena, izdati zgodovino slovenske gledališke omike kot celotnega organizma. Toliko v pojasnilo vsem ostalim mlajšim igledališčem. Drama SNG je ibila tudi v minuli sezoni v študijskih in posvetovalnih stikih s številnimi tujimi nacionalnimi gledališči, gledališkimi inštituti, gledališkimi založbami, muzeji in z uredništvi strokovnih gledaliških tisikov. »Gledališke liste« in vse druge občasne publikacije Drame SNG smo pošiljali v tujino v zamenjavo 110 ustanovam. Zastopane so vse evropske države razen Turčije, Španije, Albanije in Portugalske. Sodelovali smo tudi s številnimi -institucijami v ZDA. Vse te ustanove so prejele tudi »Linhartovo izročilo«, kar je za mednarodno afirmacijo slovenskega gledališča tem pomembneje, ker vsebuje knjiga povzetke v treh svetovnih jezikih. Medtem so izšle številne kritike »Linhartovega izročila« v tujem strokovnem tiisku. Vse te kritike so pozitivne. V tem okviru moramo omeniti še razstavo »Shakespeare v angleškem gledališču«, ki smo jo pod konec lanske sezone pripravili ob pomoči Britanskega sveta in SKP LRS — ter gostovanje režiserja Drame SNG Franceta Jamnika v londonskem gledališču Theatre Workshop z režijo Pirandellove komedije »Človek, zver in krepost«. IX NAČELA REPERTOARNE POLITIKE DRAME SNG Ce sedaj po pregledu dela preidemo na načrte za prihodnje delovno obdobje, menimo, da je treba glede na dejstvo, da so bili medtem izvoljeni ali imenovani novi osrednji vodstveni organi Slovenskega narodnega gledališča, vi glavnih potezah podati načela repertoarne politike Drame SNG. Sredi prvega desetletja po osvoboditvi se je izoblikovala na Slovenskem povsem nova gledališka situacija: poleg ljubljanskega in mariborskega narodnega gledališča so zrasle v večjih mestih nove gledališke institucije, tako rekoč iz nedrij Drame SNG pa se je rodilo v glavnem mestu Slovenije še eno poklicno gledališče, Mestno gledališče ljubljansko. Ne glede na dejstvo, da so bila med tem tri od novih gledališč zopet ukinjena, sta se v novi situaciji in v novih pogojih spremenili vloga in pomen osrednje Drame v slovenski gledališki omiki. Odprla so se vprašanja 'repertoarne in stilne diferenciacije posameznih gledaliških ustanov. iDrarna SNG se je morala v novem položaju prva opredeliti glede na svoj zgodovinski razvoj, glede na kulturno dediščino, ki jo je prevzela, glede na posebno poslanstvo, ki ga je s tem sprejela v svojo umetniško in kulturno dolžnost, in končno glede na dejstvo, da jo je novi položaj razbremenil za vrsto nalog, ki so jih prevzeli mladi teatri, v sami Ljubljani zlasti Mestno gledališče ljubljansko, v zadnjem času pa tudi poplava priložnostnih eksperimentalnih gledališč. Položaj in funkcijo Drame SNG ter naloge in smotre njene gledališke politike im s tem njeno umetniško, idejno in estetsko smer ter njene izjemne, specifične poteze bo moč določiti na osnovi splošno veljavnih načel, toda tudi ob upoštevanju posebnih pogojev časa in kraja. Izidimo iz nespornega dejstva, da je Drama SNG osrednje in reprezentativno dramsko gledališče slovenskega naroda. Osrednje po lokaciji, a še bolj po zgodovinskem razvoju, po vsebini, po umetniški potenci — in reprezentativno ne zgolj formalno, zaradi lokacijskega in zgodovinsko-razvojnaga privilegija, marveč po kvaliteti, širini in globini repertoarja, po umetniški ravni izvedb in po sposobnosti, da pred svetom pokaže umetniško najbolj zrele gledališke stvaritve. Ali: tako bi vsaj moralo biti. Nekateri gledališki teoretiki so na osnovi teh dejstev postavili trditev, po kateri je reprezentativnost osrednjega slovenskega dramskega gledališča v tem, da uprizarja samo ali v veliki večini domačo in tujo klasiko. Neredko je slišatti ali brati formulacijo, da naj postane slovenska Drama slovenska Commedie ali slovenski Burgtheater, ali točneje, ekvivalent tema dvema gledališčema. Poleg tega da ta in taka zahteva ne upošteva dovolj bistvenih, Splošnih in posebnih nalog gledailišča v našem času, razkriva tudi določene zmotte v ocenjevanju vsehine in funkcije obeh omenjenih gledališč. Ne glede na to, da ne Commedie ne Burg nista taki, kakršni nam nekateri površni poznavalci radi postavljajo v vzgled in pridno posnemanje, pa je zahteva, naj bi se repertoarna in izvajalska fiziognomija slovenske Drame oblikovala po njunem vzoru, neizvedljiva, kajti za to kratko in malo nimamo ne notranjih ne zunanjih pogojev. Notranjih: slovensko gledališče je razmeroma še zelo mlado, njegova zgodovina ne do kraja raziskana, gradiva za domači klasični repertoar pa imamo sorazmerno mailo. Zunanjih: dvomilijonski narod, katerega kulturno središče je mesto z niti ne 200.000 prebivalci, tako oztoo specializiranega gledališča zaradi ekonomskih razlogov ne prenese. Izjemna vloga Drame SNG v slovenski gledališki omiki mora torej zaradi navedenih dejstev rasti iz drugih osnov in iz drugih kvalitet. Najprej iz tistih, ki so za sleherno gledališče primarna, bistvena, osnovna in odločilna: da je namreč gledališče najbolj živa, najbolj pogumna in prva umetniška tribuna vsakega naroda. Izhodiščna točka naše repertoarne politike je v naslednjem spoznanju: vsaka gledališka predstava, ki ali strahotno ne pretrese gledalcev 'bodisi z živim, novim, bolečim življenjskim problemom sodobnosti, bodisi z usodnim, pomembnim, občečloveškim, nadčasovnim problemom v klasičnih delih, ali jih ne sprosti v razigran in zdrav smeh, ali’ pa z drzno, 'tvegano kritiko in satiro ne izzove revolta in ostrih reakcij — je odveč, je celo škodljiva, in zanjo je škoda časa, dela in gmotnih sredstev. Z drugimi besedami: sleherna predstava, od katere odhajajo gledalci mlačni in zdolgočaseni, sleherna predstava, ki ne povzroči ali vala navdušenja ali vala ogorčenja, pomeni polom. Če bi se hoteli izraziti drastično: vsaka gledališka predstava mora biti ali zasuta z aplavzom in navdušenjem, ali pa mora biti izžvižgana. Tu je nakazana pot do živega gledališča, v katerem bo gledalec začutil utrip svojega časa, v katerem bo našel svioje probleme, svoje bolečine, pa tudi svoje veselje in svoj sproščeni smeh. Tudi smeh. Kdor se bori proti vedri in lahkotni komediji v našem repertoarju, dela silo naravi človeka in življenja, poleg tega pa izpričuje zelo togo in enostransko gledanje na funkcijo gledališke umetnosti ter slabo znanje gledališke zgodovine. Nadaljnji element, fci vodi ik reprezentativnosti osrednje slovenske dramske hiše, mora biti širina repertoarja. Na dlani je namreč, da bomo pri nas morali zaradi posebnih pogojev glede na velikost področja, za katerega igramo, glede na število prebivalstva itd. ostati pri tipu izrazitega repertoarnega gledališča, se pravi, pri gledališču z eklektičnim repertoarjem. Razpon tega repertoarja pa mora biti čim širši. Repertoar,ni lok naj bo zakoreninjen v domači in tuji klasiki, nakar naj se preko preizkušenih tehtnih sodobnih, spet domačih in tujih, del boči tudi v območja najnovejših dosežkov evropske in izven-evropske dramatike. Občinstvo moramo seznanjati z vsem, kar se pomembnega v gledališkem svetu dogaja. Kulturna izolacija vodi v zaostajanje in v otepanje z mlini na veter ali z nevarnostmi, ki jih bo dovolj razgledano občinstvo znalo zrelo zavrniti. Toda prav je, da jih spozna. Tako bo, zakoreninjen v nacionalni gledališki omiki in v koraku s svetovno sodobno dramatiko tehtnega in lažjega komedijskega značaja, repertoar osrednjega slovenskega gledališča sicer eklektičen, ker drugačen zaradi objektivnih pogojev ne more biti, a zaradi širine, seve širine na osnovi kvalitete, reprezentativen v plemenitem pomenu besede. Tretji element je posebna naloga in posebna dolžnost, ki jo ima osrednje gledališče do domače dramatike, tako klasične koit izvirne. Glavne značilnosti, ki opredeljujejo smer repertoarne politike Drame SNG, so torej tele: a) izjemno strogi estetski im idejni kriteriji kot osnovni pogoj vrhunske umetniške kvalitete repertoarja in izvedb; b) izjemna širina repertoarja, izjemen razpon med klasiko in med najnovejšimi sodobnimi dosežki svetovne dramatike; c) izjemne dolžnosti in izjemen odnos do slovenske klasike in do izvirne slovenske dramatike. X SEKUNDARNI ELEMENTI, NA KATERIH TEMELJI REPERTOARNI NAČRT Pri sestavljanju repertoarnega in delovnega načrta pa je poleg načelnih smernic treiba upoštevati tudi vrsto objektivnih, konkretnih organizacijskih, gospodarskih in drugih determinacij, ki bi jih bilo moč razvrstiti v naslednje skupine: a) občinstvo: število, njegov socialni sestav, njegova izobrazbena stopnja, družbena zavest, stopnja umetnostne, estetske, etične vzgoje ter umetniške sprejemljivosti občinstva; b) želje občinstva; c) zmogljivost ansambla: možnost vzporednih zasedb; enakomerna razporeditev dela, možnost temeljitega študija; d) razpoložljiva dela, ki bi ustrezala vsem načelnim in konkretnim zahtevam; e) tehnična, finančna, časovna in organizacijska zmogljivost gledališča. V okviru tega poročila se ne moremo spuščati v nadrobno razčlembo navedenih elementov. XI REPERTOARNI NAČRT Zvestoba načelom repertoarne politike in nujno upoštevanje konkretnih pogojev in možnosti sta. torej osnovni danosti, med katerima je totilo treba najti stične točke in na tej osnovi sestaviti repertoarni načrt. Po nadrobnih posvetih z umetniškim' svetom je ravnateljstvo Drame sprejelo naslednji 'repertoarni načrt: I. REDNI REPERTOAR A. Slovenska dramatika: 1. Ivan Cankar: Za narodov blagor B. Svetovna klasika: 2. William Shakespeare: Henrik V. (v predelavi Mateja Bora) 3. Friedrich Schiller: Don Karlos C. Sodobna svetovna dramatika: 4. Jean Paul Sartre: Nekrasov 5. Vladimir Majakovski: Velika žehta 6. Tennensee Wiiliams: Orfej se spušča 7. John Osborne: V gnevu se ozri 8. Otto Leck Fischer: Prosti dan 9. Samuel Beckett: Čakajoč na Godota D. Jugoslovanska dramatika: 10. Marin Držič-Mirko Rupel: Boter Andraž E. Mladinska dramatika: 11. Sergej Mihalkov: Sombrero II. REPERTOARNI STUDIO DRAME SNG ZA IZVIRNO SLOVENSKO DRAMATIKO Izvirna domača dramatika: 1. Ferdo Kozaik: Punčka 2. Dominik Smole: Groteska brez odmora Osrednji, redni del repertoarja vsebuje po utrjenih repertoarnih načelih domačo in tujo klasiko ter moderne dosežke svetovne dramske književnosti, ki izpričujejo trajnejšo gledališko ali slovstveno vrednost. V območju sodobnih del smo letos usmerili poudarek v družbeno kritično in satirično smer. Z novo sezono smo opustili eksperimentalno repertoarno skupino in sicer zategadelj, ker je triletna pobuda Drame SNG v tej smeri odigrala svojo vlogo. Bo naši pobudi so se pojavili v Ljubljani številni priložnostni eksperimentalni odri, (ki so prevzeli te vrste repertoarne naloge. Namesto eksperimentalne repertoarne skupine pa smo formirali REPERTOARNI STUDIO iDRAME SNG ZA IZVIRNO SLOVENSKO DRAMATIKO. V tem okviru bomo uprizarjali izvirna domača dela, kolikor nam bodo dopuščale ansambelske, časovne in finančne možnosti. Najbolj uspela predstava iz te skupine bo pozneje prešla v redni osrednji repertoar. Nadrobno ne moremo utemeljevati posameznih del, ker bi to preseglo okvir poročila. Za vsa sprejeta dela imamo možnost dobrih zasedb in nobeno od del ne presega ansambelske, tehnične, finančne zmogljivosti gledališča. Glede na esteitske in Idejne, gledališke in slovstvene kvalitete del smo prepričani, da ustrezajo načelnim zahtevam repertaorne smeri in da so za naše občinstvo primerna. Številčno ostajamo na istem kot v lanski sezoni, se pravi, da bomo od navedenih del naštudirali najmanj 9 premier (8 + mladinska 1). V abonma bomo uvrstili 8 del in sicer 6 od ftovih premier, 2 pa od lanskih premier (Svejk v drugi svetovni vojni, Ana Karenina ter Smrt trgovskega .potnika, iprvo za vse abonmaje, drugi dve kombinirano: vsako za polovico abonmajev). Dve od novih premier bomo igrali samo za izven abonmaja in prideta v abonmajski repertoar v sezoni 1959-60. XIII INVESTICIJE IN TEHNIČNI PROBLEMI Stanje dramskega poslopja in njegove neposredne okolice je tako, da ne ustreza več niiti najnujnejšim zahtevam gradbenih in varnostnih predpisov ter spravlja v resno nevarnost redno gledališko delo. Poglavitni razlog za tako stanje je starost dramskega poslopja, dalje dejstvo, da že desetletja ni bila izvedena potrebna rekonstrukcija, in končno dejstvo, da Drama SNG zadnja leta ni dobila skoraj nobenih sredstev niiti za najnujnejša popravila. Naj navedemo samo nekatere primere: električna napeljava je zastarela. Zaradi preobremenjenosti prihaja malodane pri vsaki predstavi do prekinitve toka. Slabo delujejo napeljave in aparature, zlasti tonska naprava in ojačevalec, za katerega nimamo nobene rezerve in se zato dogaja, da cele predstave teko brez zvočnih in glasbenih efektov, dasi so ti glasbeni efekti sestavni del predstav. Kvaliteta predstav ob tem nujno pada. Iztrošene so tudi vse ostale instalacije v hiši, zlasti naprava za dviganje in spuščanje železne zavese. V zadnjem času skoraj ni predstave brez hudih tehničnih motenj, ki jih povzročajo slabe in izrabljene naprave. Nadalje: stoli v avditoriju so razmajani in njihovo škripanje moti predstave, prevleka na sedežih je uničena. Isto je s tapetami. Avditorij cela desetletja ni bil prebarvan. Se huje je s tlakom na hodnikih in v dvorani: gumijasta prevleka odstopa od kamnitega tlaka in kljub vsakodnevnim popravilom so obiskovalci na takem tlaku v stalni nevarnosti. Telefonska centrala je izrabljena in se dnevno kvari, tako da je gledališče skoraj vsak dan za nekaj ur brez telefonske zveze. Nemogoč je dostop v gledališče. Obiskovalci prihajajo v dramsko hišo po netlakovanem' platoju in prinašajo vanjo na kupe blata in gramoza. Z urbanističnega in estetskega stališča je okolica dramske hiše eno najbolj neurejenih in zapuščenih območij Ljubljane, kar je nekaj docela nevzdržnega in o čemer je bilo ponovno zelo kritično govora na zborih volivcev in v tisku. Zaskrbljeno zaradi opisanega stanja in zaradi neprestanih motenj, ki že groze, da bodo onemogočile redno in uspešno gledališko delo, je ravnateljstvo Drame prosilo SKP OLO Ljubljana, naj imenuje komisijo strokovnjakov, ki bo pregledala hišo in predlagala ustanoviteljema vsaj tista popravila, ki so za redno delo Drame brezpogojno potrebna. Komisija je ugotovila, da je stanje dramske hiše v resnici katastrofalno in predlagala ustanoviteljema popravila ter rekonstrukcijo hiše kot neodložljivo nujnost. ZAPISNIK KOMISIJSKEGA PREGLEDA SE GLASI: »Na pobudo direkcije SNG Drame z dne 23. januarja 1958 je tajništvo za kulturo OLO Ljubljana sklicalo poseben komisijski ogled za ugotovitev stanja v poslopju dramskega gledališča tako v notranjosti kot v zunanjosti. Ogled se je vršil 14. februarja 1958, katerega so se udeležili naslednji tovariši: za Sekretairit za kulturo in prosveto LRS Delkin Marija; za Tajništvo za kulturo OLO Ljubljana načelnik Miklavič Zvone in Flegar Stane; za ObLO Ljubljana center, oddelek za komunalne in gradbene zadeve gradbeni inšpektor Arhar Božo; za Tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubljana Bedrač Janko; za Tajništvo za zdravstvo OLO Ljubljana Uzelac Marija; za Tajništvo za komunalne zadeve OLO Ljubljana in elektroenergetsko inšpekcijo inž. Poženel Radivoj; za Direkcijo Drame SNG direktor Slavko Jan s svojimi sodelavci. Ugotovi se, da je h komisijskemu ogledu vabljen tudi načelnik Tajništva za urbanizem inž. Josip Černivec, ki se pa iz neznanih vzrokov komisijskega ogleda ni udeležil. Komisija si je ogledala notranjost in zunanjost zgradbe ljubljanske Drame ter ugotovila naslednje stanje: 1. Ugotovilo se je, da je v gradbenem smislu stanje tako- kot ga je opisala Direkcija Drame SNG v' svojem že zgoraj omenjenem dopisu oziroma predlogu, katero poročilo je sestavni del tega zapisnika. Posebno pa je ugotovljeno, da ni dokončno urejen oder s stranskimi prostori, t. j. garderobe in drugo. Nadalje je dotrajala v celoti centralna kurjava ter vsa oprema avditorija, ki je iztrošena. Streha je potrebna večje predelave ter rednega vzdrževanja. Okolica Drame ni urejena, to sta oba parka ter sam vhod. 2. Obtežba z ozirom na elektriko je narasla v zadnjih desetih letih na 100 kW, zato je nujno potrebno, da si gledališče oskrbi nemoten vir električne energije. V poštev pride lastna transformatorska postaja. Regulator na odru je z oziirom na tolikšno preobtežko prešibak in ga je treba temeljito izpopolniti. Glavni razdelilnik je treba izpopolniti za nove priključke, ki so predvideni z dozidavo stranskih prostorov. 3. Cel objekt, in to njegova zunanjost kot notranjost je potreben v sanitarno-higienskem pogledu generalne asanacije. Objekt že desetletja ni bil prebeljen, zato na več mestih odpada omet v slojih, po stenah in stropovju so vidni znaki raznih zamakanj, defektne in iztrošene instalacije, nujno je potreben oljnati oplesk vseh lesenih delov objekta. Razni pomožni prostori so pomanjkljivi, ogrevanje nekaterih prostorov pomanjkljivo, isto velja za ventilacijo prostorov. Kar se tiče notranje opreme, je absolutno dotrajala", iztrošena in že predstavlja kulturno oporečnost, predvsem to velja za asanacijo tapet in sedežev. Tudi razporeditev in funkcionalnost posameznih prostorov ni ureijena. 4. Za zagotovitev boljše požarne varnosti je .potrebno: a) napraviti na odru ognjevarna tla; ‘b) nad odrom montirati pol avtomatsko Sprikler napravo, s katero bi se v (potrebi med drugim tudi ustvarila pred železno zaveso vodna zavesa za zaščito avditorija; c) pristopiti "'IH#_______ PRAVA NEGA "> "TO ' Rtvt paKiSV zadružna HfAM/lH/Cf INPOSO/ll^lCA ^jjublja s '\V\\\'w 'V\'Av v proizvaja vse vrste lito-grafirane embalaže — kot embalažo za prehran-beno industrijo, gospodinjsko embalažo, bonboniere za čokolado, ka-kao in boDbone ter razne vrste litografiranih in po-nikljanih pladnjev. Razen tega proizvajamo jelek-trične aparate za gospodinjstva kot n. pr. električne peči. Izdelujemo tudi pribor za avtomobile in kolesa, in sicer avtomobilske žaromete, velike in male, zadnje svetilke, stop-svetilke, zračne zgoščevalke za avtomobile in kolesa ter zvonce za kolesa. Izdelujemo tudi pločevinaste littfgrafirane otroške igrače. CENTRALNA PLESNA SOLA ZA DRUŽABNI PLES Ljubljana, Petkovoškovo nabrežje 35 Redni začetniški, nadaljevalni, izpopolnjevalni in tekmovalni tečaji Posebni tečaji za starejše osebe, kakor tudi za dijake — študente Informacije na telefon: 21-881 POUČUJE MOJSTER JENKO Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure „SOČA" - FESTIVALNA DVORANA Vsako soboto od 20. do 24. ure plesni večer — dancing . Rezervacije miz na telefon: 21-768 Vsako nedeljo od 18.—22. ure nedeljski ples za mladino TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE - LJUBLJANA Tovarna kleja LJUBLJANA ŠMARTINSKA 50 Telefoni: 30-368 in 30-611 Brzojav: »OSSA« Proizvaja: kostne in kožne kleje, želatino tehnično in prečiščeno, tehnične maščobe, gnojila in krmila Pr ijavite pravočasno svoje potrebe, ker vas med letom zaradi omejene proizvodnje ne bomo mogli upoštevati •v s 5 IEV • LJUBLJANA INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE JUGOSLAVIJA PROJEKTIRAMO RAZVIJAMO DOBAVLJAMO kratkovalovne in ulltirakratkovaliovne sprejemno-oddajne aparciture, aparature za usmerjene brezžične zveze, televizijske naprave, eleikitranskie merlilne in komtro&ne instrumente, naprave za regulacij in napajanje, sestavne dele za radio in etetoriotehmiko, VF keramiko, magnete, feriite, vse vrste avtomobiJiskiih tin miniaturnih žarnic, fotocelice, izolacijske in zaščitne mase ter metalizacijske in VF izolacijske lake. INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE Ljubljana — Jugoslavija TRGOVSKO PODJETJE J5vlL& (BIVŠI URBANC) v Ljubljani pri Prešernovem spomeniku priporoča obiskovalcem gledališča sooje bogate zaloge svile in drugih tkanin! 1 l/ib ^ TOVARNA BARV IN LAKOV > C0JL0\ < MEDVODE SLOVENIJA JUGOSLAVIJA Izdeluje fimeie, oljnate barve, podvodne barve, lake, emajle, steklarski kit, nmetne smole, nttro-lake, špiritne lake, trdilo za obutev. Naše sprejemnike, Iki so splošno znani po svoji kakovosti iin elegantni izvedbi. Lahko nabavite v vseh strokovnih trgovinah! Cene so nizke iin vsakomur ■dostopne! Uvoženo in lepo domače sadje ter zelenjavo imamo po zmernih cenah vedno v zalogi: »»VIŠNJA«, Gradišče 7, pri Drami »VIŠNJA«, Arkade, trg »VIŠNJA«, Vodnikov trg DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE - LJUBLJANA NOVA SERIJA PETIH POMEMBNIH KNJIG ZBIRKE KULTURA IN ZGODOVINA 1958 Joslf KuJišar: Splo&na gospodarska zgodovina srednjega in novega veka; I. knjiga Josif Kulišer: Splošna gospodarska zgodovina srednjega in novega veka; II. knjiga Charles A. in Mary R. B e a r d : Zgodovina Združenih držav Amerike Herbert W e n d t: Iskal sem Adama Paul Hazard: Kriza evropske zavesti v letih 1680—1715 Subskripcijaka SVETOVNI KLASIKI: cena 1/1 pl. 1/2 us. Plutarh: 2ivljenje velikih Grkov 900 Tu k id id es : Peloponeška vojna 1100 O v i d : Pisma iz pregnanstva 900 Puškin A. S.: Pesnitve 800 Lermontov: Izbrano delo 800 Dostojevski: Ponižani in razžaljeni Oscar W i 1 d e : Balada o kaznilnici 1000 1200 v Readingu 280 NAVODILO ZA NAROČANJE KNJIG: Knjige SVETOVNIH KLASIKOV lahko dobite po znižani ceni, če jih naročite v predplačilu. Pravico do prednaro6niške cene ima sleherni naročnik, ki naroči iz tega izbora najmanj pet knjig. Prednaročnižke cene so objavljene v tem inseratu. Prosimo naročnike, naj podčrtajo tiste knjige, ki jih žele imeti. Skupno naročnino za izbrane knjige lahko naročniki plačajo v mesečnih obrokih. Najmanjši obrok je 400 dinarjev, do naročila, ki ne presega 5000 dinarjev. Pri višji skupni naročnini je treba obrok ustrezno zvišati, tako da bo naročnina plačana v teku enega leta. Naročilnico, ki naj bo pravilno izpolnjena, pošljite v zaprti kuverti na naslov: DR2AVNA ZAL02BA SLOVENIJE — Ljubljana, Mestni trg 26, oddelek za knjižne zbirke S A CRt°M