Izhaja vsak ponedeljek zjutraj C/redn šlvo. Kopitaricvu ul. št. tulit le ejon šl. 3487. inierui ban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se spi ejema Ust v upravi, naročnina 4 1) n, ne tlom In po pošli dostavljen list 3 Vin. Celolrtna naročnina SOVin. polletna 23 Vin. četrtletna 13 Vin. Inserati po dogovoru Uprava: Hopltar/eva ulica šl. ti/It Postni ček. račun, Ciubl/nna 13.179 lelejon šle v. 2349 Hrvatski kmetje za kralja Veličasten sprejem posavskih kmetov v Belgradu — Kmete vodita Rad cev brat in posinovljenec Ivan Rad e Belgrad, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) Skupina hrvatskega kmetskega prebivalstva, ki je danes prispela v Belgrad, da pozdravi svojega kralja, je bila sprejeta nad vse prisrčno in navdušeno. Posebno živahno so pozdravljali kmečke žene in dekleta, ki jih je bilo več sto v živopisanih narodnih nošah. Zastopniki belgrajske občine so se peljali hrvatskim kmetom naproti do Vinkovcev in se z njimi skupno pripeljali v Belgrad, kjer jih je sprejela na kolodvoru tisočglava množica z navdušenimi vzkliki. V imenu občine je goste pozdravil dr. S t o j a d i n o v i č , njemu pa je odgovoril podpredsednik bivše Radičevc stranke Toma Pavičič. Nadaljnji pozdravni govori so bili izrečeni na banketih, ki so se vršili v treh največjih belgrajskih hotelih. Največji je bil v hotelu »Petrograd«, kjer je hrvatske kmete nagovoril podpredsednik občine dr. Stojadinovič in mu jc med drugim odgovoril Ivan Radič, ki je navdušeno pozdravil našega kralja in pobijal mišljenje, kakor da bi Hrvati ne bili edini z ostalimi jugoslovanskimi brati v borbi za vladarja in domovino. Ob 5 popoldne so bili hrvatski kmetje in žene sprejeti od Nj. V. kralja in kraljice v avdienco. Sprejem na dvoru je bil izredno iskren. Hrvatske žene in možje so navdušeno vzklikali Nj. V. kralju in kraljici. Radičcv brat je pozdravil s tem govorom: Govor Radlcevega brata »Vaše Veličanstvo! Hrvatski kmetje sisačkega in okoliških srezov smo srečni, da moremo izraziti svoje najiskrenejše in najgloblje občutke. Hrvatski kmet ljubi svojega vladarja nad vse in je pripravljen zanj in domovino žrtvovati tudi svoje življenje. Prosimo Boga, da podeli Vašemu Veličanstvu dolgo življenje in zdravje in vso srečo. Molimo Boga za našo kraljico, za prestolonaslednika Petra, za princa Tomislava, ki mu prinašamo iskrene želje o priliki njegovega rojstnega dne in za najmlajšega sokola vašega in našega princa Andreja. Prišli smo pred lice Vašega Veličanstva, da se Vam zahvalimo za modro delo po 6. januarju, ko so bili postavljeni temelji novega, naprednega, zdravega in srečnega življenja, za razdelitev naše države na banovine in za ime Jugoslavija, ki ga je dobila naša država. V naše duše se je globoko zasidrala beseda Vašega Veličanstva, da med kraljem in narodom ne sme biti posredovalcev, in zato vidimo, da jc od 6. januarja minulega leta do danes napredek in ureditev ter blagostanje celo večji, kakor v 10 letih dotlej. Zahvaljujemo se Vašemu Veličanstvu za ljubezen, ki jo ob vsaki priliki izkazujete kmetu. Imamo pa to prošnjo: v srezu sisačkem živi spomin na blagopokojnega Vašega roditelja kralja Petra I. Osvoboditelja Velikega šc iz dob, ko je pod imenom Petra Mrkonjiča dvignil prvi puško za osvoboditev in zjedinjenje našega naroda. Naša želja je, da bi slavnega Petra Mrkonjiča imeli tudi mi mlajši zmerom pred očmi. Prosimo, da Vaše Veličanstvo dovoli, da v imenu mesta Siska postavimo vojvodi Petru Mrkonjiču spomenik. A v zvezi s tem imamo še drugo enako vročo in iskreno prošnjo, da Vaše Veličanstvo po-seti naše kraje, da naše žene in otroci in starci in vsi oni, ki n;so mogli priti sem, vidijo Vas, svojega ljubljenega kralja in da vsa hr- vatska srca zavalove in pokažejo, kako ljubijo kralja in domovino in da so za domvino pripravljeni vse žrtvovati. Zakaj hrvatski narod s ponosom gleda vaše delo, visok' vaši smotre in visoke napore za napredek in dosego velike in nedeljive Jugoslavije in vidi v Vas svojega kralja, kri svoje krvi. Vaše Veličanstvo! Mi hrvatski kmcije se rotimo pri vsem, kar nam jc najsvetejšega na nebu in na zemlji, da bomo svojemu kralju | Karagjorgjeviču ostali zmerom zvesti in da | bomo šli na njegov poziv branit prest-ji in državo tako proli vnanjemu nepr jatelju, kakor tudi notranjemu. Naj živi Nj. Veličanstvo naš ljubljeni iiralj Aleksander I., naj živi vzvišeni vladarski dom, naj živi srečna in krepka Jugoslavijait Za Radičem je govoril dr. 2 o 11 n c r , za njim pa kmetica Marija Š a 1 t u š i č , ki jc pozdravila kralja in posebej čestitala princu Tomislavu k godu. Nato je izročila darove s temi besedami: » V znak spoštovanja, vdanosti in ljubezni do Vašega Veličanstva smo si dovolili prinesti Vam majhen dar: seljaško obleko, kakršno nosijo naše kmcticc v srezu Sisačkem. Ko smo delale to obleko, smo v vsak šiv dele svojo ljubezen do Vas. Razen tega daru si dovoljujemo izročiti Vam za Njuni Visočanstvi prestolonaslednika Petra in princa Tomislava po eno kmetsko obleko, a za princa Andreja dukat, ki ga je njegov ded, blagopokojni kralj Peter I. Veliki dal našim dedom šc kot Pctar Mrkonjič, ko je dvignil puško za naše osvo-bojenje. Prosimo Vaše Veličanstvo, da nc odklonite teh malih darov, čeprav so neznatni po vrednosti! Naj Vam bodo dokaz neomejene ljubezni do Vas! Naj Bog živi Vaše Veličanstvo, ljubljena naša kraljica!« Vsi ti govori so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem. Nato je Nj. Vel. kralj odgovoril: Krajev govor »Dragi moji Posavci! Posebno drago mi je, da vas morem pozdraviti v svojem domu in da čujem vaše izjave vdanosti in vernosti, vas dragi bratje kmetje Hrvati, ki vas kakor ostale seljaške brate vaše iz vse države in vse kraljevine odlikuje zdrava razsodnost, marljivost in narodna zavest ter privrženost kralju in domovini. Zelo sem ganjen po vaši nameri, da v večni spomin na delo velikega kralja postavite viden spomenik v svojem kraju. Vaše in vsega naroda pravilno pojmovanje mojih namer je olajšalo delo kraljevske vlade za izpolnitev naloge, ki sem ji jo dal. Po končani ureditvi državne uprave in uspešni ozdravitvi splošnih prilik in razmer v državi bo moja vlada v bodoče še bolj poklanjala vso pozor- i nost krepljenju in razvoju občega narodnega ■ gospodarstva/ v prvi vrsti poljedelstva, te | najvažnejše panoge narodnega življenja. Mojc stremljenje bo, da se bo kraljevska vlada tudi v bodoče pri svojem delu ravnala po načelih najpopolnejše pravičnosti, enakosti in zakonitosti. V imenu svojem in v imenu kraljice se i vam zahvalim za lepe darove, ki jih bova hranila kot drag spomin in dokaz ljubezni in privrženosti, s katero jih prinašate. Nesite moj kraljevski pozdrav na svoje domove in dragemu narodu v vaših krajih. Vztrajajte še dalje pri delu za dobrobit naše drage domovine — Jugoslavije. Verujte v njeno moč in veličino in njeno nerazdeljivost! S temi željami vas pozdravljam. Živeli!« Posavci pii predsedniku vlade Belgrad, 19. jan. (Tel. »SI. listu«.) Odposlanstvo posavskih kmetov je izvolilo 24član-sko deputacijo, ki je obiskala predsednika vlade, gen. Zivkoviča. V imenu deputacije je govoril bivši poslanec nekdanje HSS, Edo Markovič, ki je nnglašal, da so se prišli poklonit hrv. kmetje kralju. Obenem pa hočejo tudi javno ob9cditi one nesrečnike, ki delujejo v tujini proti našim državnim interesom. Z vzklikom kralju, Jugoslaviji in predsedniku vlade je zaključil svoj govor. Nato je odgovoril predsednik v 1 a- de s tem govorom: Dragi bratje! Zahvalim se vam za prisrčne pozdrave iu lepe izjave. Z zadovoljstvom sem poslušal vaše besede in zagotovili vns morem, da imajo vse naše delo in vsi naši napori samo en smoter: obče dobro naroda. Znano vam jc iz manifesta z dne (i. januarja prešlega leta, da je kraljeva želja, naj nnš narod živi v miru in brez strankarskih bojev. V ta namen je potrebna ljubezen in medsebojno zaupanje. S to željo vas pozdravljam. Živeli! Nato so delegati posamič povedali ministrskemu predsedniku svoje želje in želje svojih krajev. Ministrski predsednik je bil z njimi v pogovoru polno uro. Izjava Ivana Rad ca Ivan Radič, ki ga je posinovil Stje-pan Radič, je dal sledečo izjavo: »Nobena deputacija ni bila taka in ne bo. Ne gremo v Belgrad samo zato, da se poklonimo N. V. kralju, ampak hočemo pobiti mišljenje, ki so ga nam vsiljevali, da smo protidržavni, da smo nekaki revolucionarji itd. To želimo povedati tudi našemu kralju.On jc velik, kajti on je naroden kralj in to mnogo pomeni. Mi ne prihajamo kot nekake uradne osebe, ki so primorane, da se klanjajo in laskajo. Mi smo premožni posavski kmetje, ki prihajamo po svoji volji in želji. Nam ni treba, da se prilizujemo, ker mi ne prihajamo samo iz bogatega kraja ter nam ni potrebna nobena pomoč niti miloščina, ampak tudi iz kraja, kjer živi najbolj zdrav narodni element, kajti med nas ni nikdar prišel tujec. V plodno Posavino niso nikdar prišli niti tujci, niti Madjari niti Nemci. Mi smo mirni in tihi, kakor jc naša reka Sava mirna in tiha. Kmet iz Posavine jc miren in resen. Zaveda se, da je pravi Jugoslovan. Zavedamo pa se tudi ravno tako, da moramo imeti kralja. Gremo, da se mu zahvalimo in mu pomagamo pri njegovem delu za ureditev in učvrstitev države. Prihajamo iskreno, da odkrito povemo kralju, kaj mislimo in kaj čutimo. Zato nam ni potreben noben posredovalec med nami in našim kraljem. Dovolj jih jc bilo, dovolj so lagali deset let, lagali srbskim in hrvatskim kmetom, lagali kralju in vsem, samo da bi njim bilo dobro. Hvala Bogu, da je to enkrat končano. Mi smo bili republikanci, ker smo bili prepričani, da je to dobro, dokler nismo videli resnice, danes pa kličemo: Zivio kralj!, ker smo prepričani, da je tako najbolje. Mi smo v tem popolnoma iskreni. Hrvatje se nc znamo pretvarjati. Kar govorimo, govorimo iz prepričanja in smo za to pripravljeni dati življenje. Potrebno jc, da obstoja med nami ljubezen in zaupanje. Brez tega ni nič. Naj bi tudi srbski kmet napram nam imel isto zaupanje, kakor ga imamo mi.« Iz'ava brata Sttepana Rad*ca V razgovoru s časnikarji jc nadalje brat pokojnega Štefana Radiča Tomo Radič izjavil: »Grem h kralju z vročo željo, da ga pozdravim. Ne morete si niti misliti, kako sem sc razveselil, ko mi je stric dejal, da je sedaj najboljša prilika, da pozdravim kralja. Prišel sem, da izkoristim priliko. Nikdar preje nisem videl kralja niti nisem bil v Belgradu. Želel pa sem že davno preje, da pozdravim kralja, toda ovirala me je politika mojega brata. Jaz sem mu brat, pa bi bil morda kdo to politično tolmačil. Razumel sem politiko svojega brata; ni hotel slabega naši domovini. Zelo sem zadovoljen s postopanjem Nj. V. kralja, da je razpustil skupščino, kajti verjemite mi, tudi jaz sem se sramoval vsega tega, kar se je delalo. Zato ravno tudi čutim potrebo, da pomagamo vsi našemu ljubljenemu kralju. Mnogo kraljev v eni državi biti ne more, samo eden naj bo, toda tega naj narod spoštuje, i ljubi in brani.« Danes univerzitetni zakon pred VZS Belgrad, 19. jan. AA. Prihodnja plenarna seja vrhovnega zakonodajnega sveta bo jutri 20. januarja ob 16. Kot prva točka dnevnega reda bo zakon o univerzah. Ustanovitev zveze obč, nemeščence v Zagreb, 19. jan. (Tel. »SI. l.c) Danes je končno prišlo do konstituiranja Zveze podeželskih in mestnih občinskih uslužbencev, na katere ustanovitvi se dela že več let. Iransko leto jo bil v Ptuju ustanovljen akcijski odbor, ki je v toliko pripravil teren, d« se jo moglo danes ob 10 izvršiti konstituiranje. Zborovanja sta so udeležila zastopnika organizacij občinskih uslužbencev in vpokojencev dravske banovine Franjo Govekar in Franjo Kramlicrgor, nadalje društvo mestnih uradnikov v Zagrebu, v Sarajevu, društvo oK-inskih uradnikov za Srbijo in Črno goro. pokrajinsko društvo občinskih uradnikov za Hrvatsko in Slavonijo, društvo občinskih uradnikov Bačke in društvo občinskih uradnikov za Dalmacijo. Zborovanje je otvoril nndsvelnik Fran Govekar iz Ljubljano ter je najprej predlagal, da se pošlje Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade generalu Živkoviču brzojavni pozdrav, kar so navzoči soglasno odobriti. V nadaljnjem so ustanovili Zvezo občinskih uslužbencev in uradnikov ter konstituirali odbor, ki mu predseduje mestni nndsvelnik Fran Govekar iz Ljubljane. Podpredsednik je dr. Josip Maroševič iz Zagreba, tajnik in blagajnik pa Fran Kramberger iz Mnrilx>ra. Nadalje je v odboru po en predstavnik podrejenih organizacij. Sklenili so tudi, da bo sedež zveze vedno tam, kjer živi predsednik. Naloga zveze bo, ščitili interese občinskih in mestnih uslužbencev. Avtobus zgorel pod Breztami Radovljica, 19. jan. (Tel. SI. l.c) Velika prometna nesreča se je danes popoldne pripetila na znanem, strmem klancu pod Bre&. jaini. Avtobus, last jeseniškega podjetnika Paara, ki običajno vozi med Jezerskim in Kranjem, je danes zgorel. Ko je opoldne avtobus pripeljal pošlo z Jezerskega v Kranj, je nato odpeljal — brez potnikov — proti Jesenicam, v domačo garažo. Približno ob pol 3 je prišel na klanec, pod romarsko pot. Tn klance je za vsakega voznika trd oreh. Paarov avtobus je bil, kakor pravijo, r>sta-ra škatljar, Fordov tip starejše vrste. Sredi klanca ni mogel naprej. Šofer je manipuliral na vse mogoče načine, spraviti ga pa le ni mogel naprej. Šofer pa se je mučil še naprej, dokler se ni avtobus vnel. Šofer je spoznaL da sedaj ne more nič pomagali in jo skočil z avtobusa, še pravočasno je obrnil pete, zakaj nekaj trenutkov kasneje je bencin v motorju že eksplodiral s silno detonacijo. Avtobus je stnl sredi ceste, tako, da se ni upal noben voznik in noben avto mimo plamenov. Povrhu vsega pa je med detonacijami sledila eksplozija za eksplozijo. Eksplodiral je bencinski rezervar, posoda z oljem, požar se je razširil na karoserijo, na pnevmatike, ki so pričele goreti s pokanjem. Na obeh straneh ccsle so jo nabralo večje število avtov in voz, da je bil promet na tej cesti za nekaj časa zaprt. Veter je prenesel plamene tudi v gozd ob cesti. Gozd je pričel goreti. K sreči pa je gozdni požar sam od sebe nehal. Ko so se poleglo eksplozije pri avtobusu, so čakajoči šoferji porinili avtobus nekoliko vstrnn, da so mogli voziti. Avtobus je zgorel prav ves razen železnega ogrodja. Gorel je še do večera. Gasil nI nihče, pa saj tudi ni bilo vredno, ker se ni dalo rešiti prav nič. več. Škoda ni tako velika, ker je avtobus že odslužil svoja boljša lota. Kar pa jc škode, jo krita z zavarovalnino. Šah. turn'r v San Remo San Remo, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) Včeraj prekinjana partij« Botfoljubov-Rubmstcin se je danes nadaljevala in je končno zmagal Bogoljubov. t Čast starim kmečkim hišam Švicarski list »Der Bund« je objavil v eni »vojih zadnjih številk nad vse zanimiv opomin, ki velja tudi za naš narod. List piše: »Sredi velike gospodarske stiske, s katero se bori nemško poljedelstvo, je sklenila bavarska kmetijska stranka, da na poseben način počasti one kmetske rodbine, ki žive že najmanj dvesto let na isti kmetiji. To misel so nato sprejele tudi glavne češkoslovaške poljedelske organizacije in tudi tam se namerava na podoben način počastiti one kmetske rodbine, ki so tako zvesto očuvale podedovano domačijo« Tudi pri nas imamo mnogo rodbin, ki žive ie stoletja na rodnem domu. Ne vojne, ne elementarne nezgode, ne druge težave niso omajale v teh krepkih ljudeh ljubezni do rodne grude. Ali je bila letina slaba ali dobra, vedno sc zvesto obdelovale zemljo in čeprav je bil izkupiček majhen, jc estaia njih delavoljnost vedno nezmanjšana. Ali te rodbine ro dale n?.šemu narodu Popoten sporazum v Haagu Danes bo slovesno podpisan Yoan#ov načrt — Sporazum dosežen tudi glede izltodn h reparacij Haag, 19. jan. (Tel. »Slov.«) Po zadnjem žilavem boju je sedaj uspeh liaaške konference zagotovljen. Še danes doprldne se je zdelo, da vprašanja vzhodnih reparacij ni mogoče rešiti. Zastopnici petih volilih upniških držav in male antante so imeli danes skoro neprestano seje, na katere so večkrat poklicali madjarske zastopnike. Vztrajni vo'ji Loucheurja in posredovanju japonskega zastopnika Adačija se je končno posrečilo, da se je tudi v vprašanju vzhodnih reparacij pozno zvečer dosegel vsaj načelen spora um. Ko so danes dopoldne prišli nemški zastopniki na plenarno f;ejo delegatov za nemške reparacije, se velesile še niso z~dinile in zopet se je zdelo, da se bo morala seja še en garije in iz katerega bi se plačevale razne privatne odškodnine in druge medsebt jne zahteve. Za odpravnino zaplenjenih in razlaščenih takozvanih kronskih in knežjih posestev itd. hočejo ustanoviti drug fond, v katerega se bodo plačevala reparacijska plačila po le!u 1943. Za dotacijo fonda se bodo reparacijska plačila vzhodnih držav po letu 1943. nekrliko zvišala, in sicer posebno madjarski obrok od 12 na 14 milj. zlatih kron. Načelno sporno vprašanje o vel avi čl. 250 trianonske pogodbe in v nj3m predvidenih razsodišč se je reš;'o tako, da cetene člen in razsodišča v nače'u še nndalie, s čemer se je ugodilo ma-djarekim zahtevani. Madjnrska pa je na drugi strani pristala na to, da se sklicevanje na jo ---.....................J- ~~ , o----- - r- I -- --- krat preložiti. Končno pa se je le smatralo, razsodišče ne mere izvršiti, ne da bi pepreje da nadaljnjega zavlačevanja sej no bo m~f?o-če več zagovarjati. Seja se je vršila in bila je kratka. Predli žila se je seji celotna po- munski in italijanski delegati so v kratkih ! opazkah izrazili svoje pridržke k predloženi ureditvi. | Nato je i7javil nemčki zunanji minister dr. Curtius, da Nemci a odklanja ponovne za-j hteve, izražene v pridržkih ter da so z Youn-! govim načrtom končnoveljavno olnravljero i vso nemSkc obveznosti. Nazadnje ie bila ] predložena pogedba odobrena s pridržki na-j vedenih držav in seja je bila zaključena. Nato so se takoj nadaljevala pogajanja držav, ki so in'eresirane pri vzhodnih repa-1 racijah. V poznih večernih urah se je začela oblikovati rešitev. Ker je rešitev sedaj v vo. še nekaj več. V teh starih rodbinah so se ved- | godba in saino portugalski, češkoslovaški ro-no spoštovale stare navade in v njih je vedno vladala slovenska poštenost in s'ovenska delavnost. Te močne rodbine so bile one, ki so vzdrževale slovensko tradicijo in njim se imamo zahvaliti, da je slovenska besada ostala vedno živa. Ne samo veliko gospodarsko delo so izvršile tc rodbine, temveč tudi veliko kulturno d.lo. Te rodbine so dejansko ohranile naš narod in bile oni večno živi sok, ki je dal našemu narodu, da je vzdržal v najtežjih časih in ohranil slovensko zemljo tudi v najhujših urah. Zato je samo prav in dobro, da slovenski narod počasti te rodbine in njih ivesto ljubezen do domače zemlje. To pa je t.eba storiti tudi zategadelj, da 1 liki meri odvisna od Madarske, se je mislilo si vzgojimo čim več takšnih rodbin, ker vsaka | na ustanovitev skupnega fonda kamor bi se taka rodbina en steber našega narodnega j stekala vsa plnčila vzhor'n;h držav, t. j. repa-iivljenja. Čim več talcih stebrov bomo imeli, J racijska plačila Avstrije, Madjarske in Bol-tem močnejši tudi bomo, tem lepši in razno-vrslnejši bo razvoj našega naroda. Vsaka taka rodbina je zase individualnost, čim več takih individualnosti pa čuva narod, tem močnejša in večja je tudi njegova intelektualna sila. Vse te rodbine poznajo ludi varčnost in zato so baš te rodbine tiste, ki stalno mno-že narodno blagostanje. Vzrok več, da smo ponosni na te rodbine, a da to tudi javno povemo. Sploh bi bilo za naš narod največjega pomena, če bi si znali ohraniti vse one lepe lastnosti, ki jih ima naš narod. Kako veselje za vsakega slovenskega človeka, kadar čita v tujih knjigth in listih slavo: peve slovenski poštenosti, zvestobi, ljubezni do lepote in sličnem. A vse premalo se gleda, da se te lepe lastnosti ohranijo, pa čeprav so zablode mestnega modernega življenja vedno večje in vedno nevarnejše. Čas je, da ss tudi slovenski narod spomni na svojo lepo tradicijo in da njej posveti malo več pažnje, ko doslej. Naj bo počastitev onih kmečkih rodbin, ki so nam med sto in več leti ohranili domačo zemljo, prvi resen dokaz, da bomo znali častiti svejo tradicijo. Ta počastitev bo obenem tudi dobro sredstvo proti begu z dežele in proti vsem drugim slabim pojavom, ki se oglašajo zlasti v povojnem času vedno močneje. Zato čast našim starim kmečkim hišam, hraniteljcm naše lepe tradicije! izdalo mednarodno razsodišče v Haagu svoje pravno mnenje. To je v glavnih obrisih ureditev kompliciranega vprašanja v hodnih reparacij. Še danes ponoči se bodo izdelale formu'ira!e podrobnosti. Jutri dopoldne ob 9.30 bo ofi-I ciclna soji odbora za vzhodne reparacije, nakar bo eno uro pozneje to je ob 10.30 javna srja. kjer bodo na slovesen način vsi udeleženci konference podpisali celotno pogodbo. Člani korfercnce že splošno mislijo na od-potovanje. TarHeu se je že odpeljal v London na pomorsko konfercnco. nrcej pa po od-| potovali že številni inozemski časnikarji. Tardleu o haaški konferenci Pariz, 19. jan. (Tel »SI. 1.«) »Echo de Pariš« objavlja danes izjavo Tardieuja, kjer je francoski ministrski predsednik pred svojim vatni okolici rezultate haaške konference. Na-glašal je, da se na tej haaški konferenci v smislu soglasnega naziranja z Briandom in Snov/denom ne sme nobeno vprašanje, ki je bilo že sklenjeno meseca avgusta, ponovno stavljati na dnevni red. Francija ni niti glede svojih načel niti glede svojih ciljev odstopila niti za korak. Nato je naštel one sklepe in spopolnitve, ki so bile sprejete na drugi haaški konferenci glede Yount;ovega načrta. Z zadovoljstvom je naglašal lojalnost nemške delegatje in odlične odnošaje med Curtiusora, Moldenhauerjem in Wirthom ter med zastopniki upniških držav na drugi strani, kar je omogočilo tako hitro rešitev kočljivih problemov sankcij in mobilizacije. Edina temna točka konfcrcnce je vprpšaTije vzhodnih reparacij, v katerem do sedaj ni moglo priti do sporazuma. Francoski tisk proti Madžarski Pariz, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) Nepopustljivo stališče Madjarske v reparacijskem vprašanju se v francoskih listih ostro odklanja. »Temps« piše v uvodniku, da je treba strogo ločiti, ali kaka država, braneč svoje interese, stavlja stvarne zahteve in pri njih vztraja, kolikor so združljive z interesi drugih držav, ali če v egoističnem duhu trdovratno skuša preprečiti zbližanje, ki ga želijo vse druge države. Niti najmočnejše države ne bi mo<*le sprejeti odgovornosti za tako postopanje. Vzhodno re-paracijsko vprašanje bo toliko časa velika nevarnost za svetovni mir, dokler bo Madjarska vztrajala pri svojem protestu proti trianonski pogodbi in vedno grozila s silo in dokler ne odpotovanjem iz Rotterdama orisal svoji pri- j bo pokazala dobre volje za sporazum. J uiti pričete k tondomshe konference Ta f dir a pr.šel v London London, 19 jan. (Tel. »SI. 1«) Francoski ministrski predsednik Tardieu je danes iz Haaga dospel v London. Na kolodvoru so ga sprej-li Henderson, razni državni podtajniki, Mac Doneldov s'n v zastopstvu svojega očeta in francoski poelanik. London, 19. jan. (Tel. »SI. 1 «) Tardieu in Briond sta danes zvečer obiskala Mac Donal-da. Dclegacije vseh drugih držav bo jutri dopoldne sprejel ministrski predsednik Mac Do-nald, popoldne pa angleški kralj. London, 19. jan. AA. Snoči sta prirpsla v London francoski minister zunanjih zedev Briand in francoski mornariški minister Ley-gucs. Danes popoldne je prisp'1 tudi francoski kolonije.ini minister Pietris. V Londonu so zbrane že vse delegacije za pomorsko razoro-žitveno konferenco. Ob koncu tedna so na- pravile delegacije druga drugi vljudnostne obiske in so izmenjale med seboj informativne razgovore. Prvo delo konference bo sestanek voditeljev delegacij, ki se sestanejo jutri v angleškem zunanjem ministrstvu, kjer določijo dnevni red konference. L!oyd Geo?gc za uspeh konf,f renče Lndon, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) V »Sunday Exprcssu« naglasa Lloyd George veliko važnost uspeha londonske pomorske konfercnce, ker bi sicer vsakdo moral zgubiti pogum, da bi sc še nadalje prizadeval za pospeševanje m! u na svetu. Neuspeh konference bi imel za posledico, da bi vse države svoja brodovja še nadalje spopclnjevala. Iz tega vzroka je obžalovati, da se Franciji in ostalim državam ni naložila vsaj delna odgovornost za uspeh konference. Angleški l st za prav'ee man'šin London, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«.) »Man- 1 in da velesile, razen onih, ki so same direkt-chester Guardian« razpravlja v uvodniku o no interesirane, kakor Nemčija, niso storile manjšinskem vprašanju in poživlja Angliji j nobenih resnih korakov, da se zagotovi ve- Vojnik, 19. jan. Danes ob četrt na dvanajst je umrl tu po kratkem bolehanju tukaj- i Snji dekan, č. g. Ivan T o m a n v 64. letu ' svoje starosti. Rajnki je bil po rodu Čeh, a se je popolnoma vživel v življenje našega naroda. Bil je blag človek ter vsled svojega lepega značaja povsodi priljubljen in spoštovan enako od svojih duhovnih sobratov kot od faranov. Pogreb bo v sredo ob 10 dopoldne. Slava njegovemu spominu! Nov ftoiel v Zaarebu Zagreb, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) Danes dopoldne ob 11 so na slovesen način olvorili nov hotel na Jelačičevem trgu »Milinov«. Pri tej priliki so se zbrali odlični udeleženci, kakor zastopnik mestnega župana, železniški ravnatelj, bančni ravnatelji, zastopniki »Putnika«, predstavniki tehnične fakultete in seveda novi hotelirji. Hotel ima pet nadstropij ter okoli sto sob. Vse posle pri gradnji so izvršile domače firme. Ves*i iz države Dubrovnik, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) Dubrov-niški škof dr. Carevič je danes obiskal župnije svoje škofije Reko Dubrovačko, Zaton, Orašac, Trstenovo, Smokovljane in Topolo. Verniki so svojega škofa povsod na zelo slovesen način sprejeli. Ker je vizitacijo vršil z avtomobilom, je vse te župnije obiskal v enem dnevu. Banja Luka, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) Iz Sarajeva je prispel zastopnik Državne hipotekar-ne banke radi posojila, ki ga je bila sklenila bivša oblastna samouprava, ki ga pa radi likvidacije ni mogla perfektuirati. Ker so banovine prevzele posle od samouprav, bo sedaj banovina prevzela to posojilo, ki se bo 9melo porabiti edinole za gradnjo ljudskih šol. kot neinterosirano stranko, naj se zavzame za rešitev tega problema. List izjavlja, da za-tirarje narodnih manjšan trajno raste, neposredno preti sestanki Društva narodov pa večinoma pada. Vendar pa vpliv Društva narodov ni zadosloval, da bi ustavil slabo postopanje z manjšinami. Dasi je v posameznih državah opaziti majhno zboljšanje, ni pretirano trditi, da manjšinske pcg~dl:e niso drugega, kakor cunja papirja, da Društvo naro- ljava pogodb. Če bi bila kaka velesila pripravljena k temu, da bi opozorila Društvo narodov na hude kršitve manjšinskih pogodb, bi to zelo vplivalo. Kršitve, ki se leto za letom ponavljajo, so take, da bi jih javnost nikakor ne mogla odobravati. List izjavlja nazadnja, da bi nihče ne bil primernejši, prevzsti to nalogo, kakor Anglija. Dobro pa bi bilo, če bi se angleška javnost tudi ob GGrtanovem slučaju malo zamislila. dov kot varuh manjšinskih pravic ni uspelo Gršfscs vznemirjena vsled ruskih ladij Grška za sredozemski Cocarno Atene, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) Dogodek v Dardanelah, skozi katere sta se peljali dve ruski bojni ladji in so jih turške baterije pozdravljale, je povzročil v Grčiji močno vznemirjenost. Grki se nadejajo, da bo mednarodna komisija za merske cžine proti temo protestirala. Listi, ki stoje blizu vladnim krogom, obžalujejo, da se velesile le preveč bavijo s teoretično rešitvijo mirovnih vprašaoj, on tem pa pozabljajo, da se morajo obstoječe pogodbe Ženevska premogovna konferenca Ženeva, 19. jan. AA. Včeraj je sklenila svoje zasedanje pripravljalna tehnična konferenca o delovnih razmerah v premogovni industriji. Konferenca je odklonila predlog rudarjev, naj se uvede sedemurni delavnik, kakor tudi predlog delodajalcev osemurnega delavnika. Konfcrenca ni megla doseči v tem vprašanju kompromisne rešitve. Zato je samo sklenila, da priporoči ravnateljstvu mednarodnega urada za delo, naj predloži vprašanje delavnika mednarodni konfcrenci, ki bo meseca junija. Družba „11 Ri!A" Premog Dunajske cesta St. 46 Drva Telelon: 2820 Kok spoštovati. »Elevteron Vima« upa, da bo Anglija po tem incidentu končno opustila svojo biezbrižncst glede dogodkov v bližnjem orien-tu. Vsi grški listi naglcšajo potrebo locarnske pogodbe za Sredozsmsko morje, '-catere bi se Grčija rada udeležila, ker je položaj na bližnjem orientu kljub dozdevnemu jniru negotov. Opozicionalni listi poudarjajo, da je edino jamstvo, ki si ga more dati Grčija, v bistveni okrepitvi vojne mornarice. PoUes na Bolgarskem Sofija, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) V Čirpanu, kjer je bil pred poldragim lelom silen potres, ki je uničil mnogo krajev na Bolgarskem, so bili sinoči zopet hudi potresni sunki, spremljani s podzemeljskim bobnenjem. Kljub hudemu mrazu je prebhalstvo zbežalo iz hiš in prebilo vso noč na prostem. Stvarna škoda k sreči ni velika. Podrlo se je več dimnikov in nekatere hiše so dobile razpoke. Drobne novTee Budimpešta, 19. jan. (Tel. >S1ov. listu«.) Za madjarsko kraljico lepote za leto 1930. je bila izvoljena gdč. Marija Papsz, hči nekega budinipeštanskega mornariškega častnika. Dunaj;ka vremenska napoved, nje vreme bo trajalo dalje. Doseda- LiubVansha nedeVa Zimske netielje so v Ljubljani skoraj vse mirne in tudi dolgočasne. Pravoslavni so včerpj praznovali praznik Bogojavljenja (naši sv. Trije kralji). Večina pravoslavnih v našem mestu so vojaki, ki so imeli včeraj prost dan, kar je nekoliko oživelo ulice. Dopoldne so topovske baterije oddale z Gradu več strelov prazniku na čast. Dopoldne se je vršila v pravoslavni kapelici cerkven?, svečanost, po kateri se je razvila na dvorišču vojašnice vojvode Mišiča procesija. Udeležilo se je je mnogo častnikov ter vojaštvo vse garnizije, ki je prisostvovalo tudi lepi svečanosti na dvorišču vojašnice. Posebnih dogodkov včerajšnja nedelja no pomni. Tudi policijska kronika je bila medla. Aretiranih je bilo sicer pet oseb: Dobrovoljček, ki ni maral plačati cehe v gostilni, trije razgrajači, ki so budili s kričnnjem ljudi iz spanja in pa en berač. Šest drugih dobrovoljčkov bo prispeva'0 v uhožno blagajno mestne občine radi kaljenja nočnega miru. Revno branjevko Frnnčiško Košakovo, ki ima stojnico tik ob zmajskem mostu, je zadel zanjo hud udarec. Nekdo je v noči na soboto odtrgil zadaj pri stojnici dve deski, se splazil notri in ji odnese) vse slnščice in oranže. Neznan tat ie obiskal sobo 10-letnega vajenca Vinka Murija v Tesarski ulici št. 3. CMnesel mu je boljše lil-če in pa žepno uro. Muri ima smolo z urami. ?e pred mesecem dni mu je zmanjkala ena, sedaj pa še druga. Šentpetersko prosvetno društvo vabi svoje člane, da se udeleže ped društveno zastavo pogreba prerano umrle gospe Marije Gaj?kove, ki bo danes ob 15. uri. »Ljubljana« ima <7anes vajo od 19—20 za ženski in od 20—21 za moški zbor. Gotova udeležba, častna zadeva! — Pevovodja. Smrine nesreče pri Htisslmbu m btto Včerajšnji listi so poročali o slučaju, ki se je pripetil v soboto zvečer na železniški progi med Hrastnikom in Zidanim mostom. Tam je iz drvečega brzovlaka Belgrad-Ljub-ljana skočil neki 25- do 30-Jetni mladerič. Visel je na vagonu in je vprašal sprevodnika, kam da pelje biv.ovlak. Mladenič je očitno hotel v Maribor, ko pa je zvedel, da gre brzovlak v Ljubljano, se je po kratki borbi s sprevodnikom pognal z brzovlaka, ki je vozil s hitrostjo 60 km. Vsi potniki v brzovlaku so bili prepričani, da se je mladenič ubil in se je brzovlak na postaji Hrastnik celo ustavil, dasi tega navadno ne napravi. O usodi mladega moža, kakor je točno poročal »Slovenec«, do danes večera ni bilo nič znanega. Kako pa je bilo presenečenje železniškega osebja, ko je ponoči in danes zjutraj iskalo ob progi truplo ponesrečenca I Tega ni bilo nikjer, niti sledov knke krvi ali kaj sličnega. Mladenič se torej ni ul il, niti ponesreči]. Poizvedovali smo na železniškem ravna-te1jctvu v Ljubljani in tam so nam stvar rasle žil i tako: Mladenič je bil gotovo na »črni« vežnji na brzovlaku. Hotel se je očito pripeljati brezplačno In brez vozovnice v Maribor. Saj je za to mesto tudi i -praševal. Ko pa je izvedel, da se pe'je v Ljubimo, je drzno skočil z vlaka in na svejo veliko srečo odnesel zdravo kožo. Vest »najbolj informiranega lista«, da si ■ je mladenič pri ps deu prebil lobanjo in na ' mestu ubil, je torej močno« pretirana. Mariborska nedelja Maribor, 19. januarja. Drobila se je danes pažnja Mariborčanov. Na Pohorju so imeli prvo smuško tekmo v letošnji zimskosportni sezoni, na tezenskem dirkališču pa te je na slovesen način izvršila otvoritev in blagoslovitev provizoričnega hangarja. O obojem poročamo na drugem meslu. Tudi so Mariborčani kra-ano nedeljo temeljito izkoristili v smislu priljubljenih mariborskih izprehodov v bližnjo okolico. Včeraj zvečer so imeli pri vHalbwidelnu mariborski izvoščeki in prevozniki svoj vsakoleten občni zbor, ki so sc ga med drugim udeležili tudi načelnik okrajnega ceslnoga odbora Fr. Zebot, mag. svetnik Rodošek ter zadružni inštruktor Založnik. Pri voli.vah je bil v glavnem izvoljen do-sodanji odbor. l)anes ob pol 11 pa se je na prostranem trgu Svobode ob veliki udeležbi občinstva ter navz. čno-sli vojaških odličnikov vršilo svečano Bogo.av-len]e Z vsemi krasnimi cerkvenimi obredi, ki jih je opravil prota Trbojevič. Vznemirila pa je Mariborčane vest o vel'kem vlomu v limbuiško h.an ln co in posojilnico, ld so ga izvršili preikani storilci v neči od sobote na nedeljo. 0 vlomu je bila obveščena orožniška postaja v Studencih in pa tukajšnja policija. Vendar pa spričo zledenele površine sicer odlični • Ekdolb ni mogel ubrali sle:iu. r opoldne okoli 15. ure pa je na mostu ob Glavnem trrfu nastal nenavaden prometni zastoj, ki |c povzročil nemalo zanimanja mimoidočih. Lesen tlak na mostu ie pomči zmrznil, ko pa se je ogrel po solnčnih žarkih, so se kocke razširile in «c je tlak začel dvigati ter dosegel na nekaterih mestih viflno do pof metra. V bližini se je zbralo številno občinstvo, po mestu in javnih lokalih (kavarnah in gostilnah) pa se je kakor blisk razširila govorica, da j ; most počil. Na lice mesta je takoj prispela komisija z gradbenim nadsvetnikom ing. Cernetom, ki je ugotovila dejanski stan, nakar je tukajšnje gasilno društvo most po enournem delu provizorično uredilo in spravilo tlak iz lesenih kock v pravilno lego. Za mariborsko nedeljsko življenj« nemal senzacija! Otvordev in blagosl. hangarja v Mariboru Maribor, 19. januarja 1930. Letalski šport ima v Mariboru ugodna tla. Zdi se, da postaja obdravska prestolica eno najmočnejših središč in oporišč civilne avijacije. Organizacija pilotske šole, posebnih dijaških tečajev za izdelovanje avijon-| skih modelov, priprave za gradnjo aerodroma, ki je že gotova stvar, ter gradnja provi-zoričnega hangarja dokazujejo to v žarki luči. Živahni odmevi izredno žilave in uspešne propagande ter popularizacije letalskega športa po tukajšnjem Aeroklubu se kažejo tudi pri nabavljanju športnih letal po privatnih interesentih, katerih število vsebolj narašča. Veren odraz teh krepkih prizadevanj za razgib letalskega spe rta in prav pesebej civilne aviacije pa je nudilo današnje slavlje ob priliki otvoritve in blagoslovitve hangarja in krstitve prvega civilnega letala v Mariboru, last tukajšnjega trgovca Moravca. Slavlje se je pričelo ob 11 na terenskem dirkališču. Pred lepo ol rašenim in ozališa-nim hangarjem s podobo Nj. Vel. kralja ter z letaloma tvrdk »Zlatorogc in »Herold Meinek se je zbralo veliko občinstva, ki si je ogledovalo hangar in s trobrjnicami ekra-šeno letalo trgovca M ravca, ki jo bilo pred hangarjem. Svečanost je otvoril s pozdravnim govorom predsednik tukajšnjega Aerck!uba ravnatelj Tominšek; imenoma je pozdravil s toplimi besedami banovega z^stepnika okrc žne^a inšpektorja dr. S c h a u b a c h a , mestnega poveljnika generala S t a n i s a v - ljeviča in več višjih častnikov, okr. glav. dr. H a c i n a , mest. župana dr. J u v a n a ter njegovo soprogo, predsed. okr. cestnega odbora F. Zebota, upravnika pošte I. Ir-g o 1 i č a ter druge navzoče predstavnike raznih društev in kcrporacij. Blagcslovitve-ne obrede je epravil msgr. V reže, ki je ob tej priliki imel tudi krasen spcminskl govor z iskrenimi čestitkami mariberskemu Aeroklubu za njegovo neumorno ln uspešno delo« vanje. Nato so sledili krstitveni obredi ter je funrirala kot kutrica pri krstu Moravčevega športnega letala soproga mestnega župana dr. Ju v a nova. Sledil je kratek pregled o razvoju priprav za gradnjo hangarja, ter zahvala vsem dobrrtnikoni, ki so Aer klubu pri gradnji hangarja z hlngohctnimi darili v losu in denarju priskočili na ponicč. Zahvalo je izrekel z iskreno in toplo besedo ravnatelj dr. T o nt i n š e k. Slavlje se je zak'j učilo s krsln;m lotom »Inst^vice«, na katero ime je bilo Mornvčevo letalo kršeno. Povabljenim gr^trm pa je Aeroklub priredil v hangarju znluisko. Na lep iu destejen način se je i vršilo to slavlje, ki se je spremenilo v prisrčno manifestacijo Maribcra za idejo letalstva. Ob tej pri'iki se ie »oslala udanestna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru, pozdravno brzojavko pa so °e poslalo pri-cu Pavlu kot vrhovnemu pokrovitelju letalstvu, poveljniku celokupne aviacije generalu Stoja''inovifu ter predsedniku osrednjega odbora Sonder-mayerju. Radio OKREPITEV NAŠE POSTAJE. Da se radio pri nas na kmetih še ni tako razširil, kakor bi bilo treba in želeti, je kriva visoka cena aparatov. Izjemo tvori okolica Domžal, dočim trpe vsi kraji ostale Slovenije na tej največji oviri. Kakor znauo, zadostuje namreč v okrožju domžalske postaje na 30 km priprost detektorski aparat, katerega cena je tako nizka, da jo zmore skoraj vsaka slovenska družina. Seveda detektor ne igra na zvočnik in tudi njegova uporaba je, kakor gori omenjeno, krajevno oniejma. Ostali kraji so navezani na prave aparate z elektronkami, katerih cena je sorazmerno še vedno dokaj visoka. Ce bi se pa energija oddajanja naše postaje ojačila, bi se detektorsi;o območje seveda razširilo. Nadejamo se, da se bo oddajna sila naše postaje v doglednem času še za enkrat toliko povečala. Imela bo mesto dosedanjih 2.5 kw potem še 5 kw. Na ta način bo Tadio spet lažje prodrl z detektorji med širše kroge tudi našega kmetskega ljudstva in bo zanimanje za radiofonijo moglo prodreti spet dalje. Pričakujemo, da bodo težkoče, ki so z ojačenjem združene, v doglednem času premagane. RADIO ZDAJ V NASE DOMOVE. Sredi zime smo. Sredi časa, ko delo zunaj l naravo vred počiva. Zdaj je bolj ko kdaj pozneje čas za poslušanje radia. Koliko poučnega, koliko lepega prevalovi vsak dan naše ozračje in ostaja neizrabljeno in neizkoriščeno od vsakogar, ki si ne dobi prilike, da nevidne električne radijske valove ujame z aparatom v slušalke ali v zvočnik. In vendar je to vse namenjeno vsaki slovenski družini, slehernemu slovenskemu človeku. Zato poudarjamo zopet in zopet: ne smemo si zadovoljiti z zanimanjem za radio, kot se je pokazalo o božiču, ko je bilo prodanih res dokaj aparatov s pričo ngodnih pegojev, ki jih je nudila kupcem trgovina naše postaje. Izrabimo del zime, ki je še pred nami in si nabavimo aparat ter se po-služimo reklamne prodaje naše pestaje. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno. Radio v vsako slovensko kmetsko družino! Smuške tekme „Wrije" v Planici Klubski prvak Režek Eor s. - |un'orski prvak Marc.hlotli Silvo. Včeraj je smušVa sekcija SK Ilirije izvedla I v Plarci svojo klubsko prireditev, ki jo je morala radt silnega snežnega me'ežg odpovedati prejšnjo l nedeljo. Prirediiev je uspela in je startalo 31 tekmovalcev. Izid tekme je malo preseuelil, kajti za sigurnega zmagovalca je velja! Jcško Janša. Njegov stari rival Režek ga je premagal. Pripomniti pa je treba, da še ni bil Janša, odkar tekmuje, v tako slabi formi. Poz,na se mu, da je bil zelo indispo-niran radi bolezni. Snežne prilike tudi to nedeljo niso bile ravno najbo'jše. Sneg je bil preveč, zmrznjen. Proga, na kateri se je tekmovalo, ie dolga okoli 16 km In jo bila izpeljana: cilj in s art je b;! nad pcsiaiališčem Planice, od tu po desni s;rani proti Tamarju, nato do Kulvarja, naio zopet mimo Tamarja nanj po vozni cesti do Slatine in k cilju. Višinska razlika tekmovalne prege je bila 220 metrov. Tekmam je prisostvoval tudi predsednik zveze dr. Pire. Startalo je 21 seniorjev in 10 juniorjev. Po klubski pripadnosii je bilo 13 tekmovalcev članov Ilirije, 9 smučarskega kluta Ljubljane, 3 Dovje-Mojstrana, 3 Bleda, 2 SPD Kranjske sore in eden TK Skale, Ljubljana. V skupini seniorjev jc starlalo 21 tekmovale";, ki so prišli vsi na cilj in sicer: 1. Režek Boris (Iliriia) 1:02:46. 2. ,l:«nsa Jcško (Ilirija) 1:05:40. 3. K nap Lern (SPD Kranjska gora) 1:00:55. 4. Šrainel Bogo (»Ljubljana«). 5. Kcšlr Ferdo (»Ljubljana«), 6. Banovec Tcno (Ilirija). 7 Blehveis Janez (Ilirija). R. Gostiša Danilo (»LJubljana«), 9. llovar Janez (Ilirl> . 10. Spora S ane (TK Skala). V skupini juniorjev je starlalo na progi 6 km 10 tekmovalcev s tem uspehom: 1. Kokalj Milan (Bled) 28:30. 2. Kavč'5 Bojan (Kranjska gora) 29 min. 3. Marrhiclti Silvo (Ilirija). 4. Keršlanj Andrej (Ilirija). 5. Jemc Albert (Bled). Zanimanje iz!e'.nikov za prirediiev ni bilo posebno, kajti vsi so sami smi čali. Vseeno se jo pa zbralo na cilju lepo šlevilo domačinov, ki so z velikim zanimanem zasledovali polek tekme. Tekma sama je pokazala, da naši najboljši smučar'i n'so ravno v formi in bo treba čas, ki nas še 1 čl od vePkih mednarodnih smuških tekem temeljilo izrabiti. . Pohorske smuške tekme Maribor, 19. jan (Tel. -SI. lis!u<.) Ob ogromnem zanimanju športnikov se je vršila danes na Pohorju prva sniuš'-a tekma za prvenstvo, ki jo je priredilo SPD Maribor-Ruše. Na startu se je z.braja okeli 60 tekmovalcev, ki »o težko progo v dobrem času premagali. Vreme je bilo sijajno. Rezultati so ti: Kateqo:i'a senorjev: Dolžina proge 22 5 km. 1. Janša Jenko (SK Bled) 2.06.34. 2. Dolinšek Mirko (SPD Maribor) 2.10X0, 3 Neumann Bogomir (»Maribor«'), 4. Soštarič (»Maribor'), 5. 0«crelee. Kalenorja junioiev: Pro^a 8 km. 1. Josin Vodenik (SPD Maribor) 46.18; 2. Stangl 47.20; 3. Bužič. Nogomet Praga, 19. jan. (Tel. »Slov. listu«.) Vi-enna-Sparla 3:0 (2:0). Zagreb, 19. jan. (Tel. »SI. 1.«) Danes se je odigralo poslednje kolo jesenskih prvenstveni tekem prvoiazrednh klubov. S tekmo Sparta : Croatia je bil končan prvi del teh tekem. Lanski prvak Hašk je obdržal prvo mesto, Gradjanski pa je svoje mesto zamenjal s Concordio. Victoria je ostala na četrtem me- stu, na peto mesto pa je prišel Sokol, najnovejši prvorazredni klub. Današnja nedelja je bila odločilna za poslednje mesto prvega razreda. Croatia, ki je bila v jeseni zelo slaba, ni uspela, Sparti pa, ki je bila poseben nasprotnik Croalie, je uspelo, da je v poslednjem trenutku zboljšnla svoj položaj. Današnja tekma Sparta : Croatia je končala z 2:0, Tipografija : Makabi 2:1, Slaven : Slavija 3:2, Derby : Ilirija 1:0. Med tednom Ljubljana se mi ne zdi nikdar tako lepa kakor takrat, ko je vsa zavita v meglo, in kolikor bolj je megla gosta in neprodirna, toliko bolje se jjočutim. Nekateri ljudje sicer zabavljajo na meglo in stokajo, da jim preveč lega na pljuča, da ne morejo dihati kakor bi sami radi, ainpak to so navadni sitneži, ki jim nikoli pi nič prav in ki ne vedo, da je tudi najbolj goste ljubljanske megle (in tudi mariborske, da ne bo zamere) enkrat konec. Meni je pu megla, kakor rečeno, nadvse prijetna, ker me skriva pred ljudmi. Ljudi se namreč bojim, ker aem ga pred njimi že tolikrat polomij, da se Jim kar ne upam več pred oči. Bilo je to tistihmal, ko smo imeli še stanovanjsko bedo in draginjo in 5e nekaj sto ali tisoč drugih nadlog in nesreč nad seboj. Jaz stanovanjske bede m draginje in drugih nadlog sicer nisem občutil nad seboj, ker sem oženjen, kar me pa vendar ni motilo, da ne bi prav izdatno pomagal reševati zapletenega vprašanja te in one bede. Najlažje smo seveda reševali vse sorte bede takrat, če. smo »bežali r onostranstvo«, kakor pravijo po novem, t. j. če smo bili pijani. Ker pn se take važne stvari najlažje rešujejo v društvih, smo ustanovili tudi društvo, mene so pa izvolili kar za predsednika. ker sem se že v vojski navadil bežati V to- ali pa v onostranstvo, kakor je pač naneslo. NaSe razprave so bile silno resne, pa tudi •lasne, dn so nas lahko slišali do zadnjega kota. Obljubovola smo in se zaklinjali, da ne odnehamo prej, dokler ne bo imel vsak človek svoje hiše in svojega ognjišča in svojih stop-njic, da mu ne bo nihče na roke stopil, kadar bo bežal iz onostranstva domov. Oblek smo obljubili vsaki družini kar za celo konfekcijsko trgov.ino in čevljev za dve fabriki, denarja pa nič koliko. Ljudje so nam ploskali in nas pozdravljali in »živijo« kričali in vsi so že bili kakor v malih nebesih. Jaz sem pa ponosno hodil po ulicah in z zmagovitimi pogledi motril ljudi, ki so trumoma hodili poslušat naše besede. Tista zlata doba je bila vrhunec moje posvetne časti in solnce moje slave jc takrat sijalo na najvišjem nebu. V takem lepem razpoloženju so potekali dnevi, tedni, meseci in podobna koledarski oddelki, dokler ni prišlo, kar je prišlo. Kakor navadno smo tudi tistikrat sklicali sejo za »beg v onostranstvo« in za reševanje iz raznih bed in nadlog tega sveta v dobri veri, da nam bodo ljudje zopet ploskali in nas pozdravljali in se nam priklanjali, doživeli pa smo strahovito sramoto. Trapasti kakor so, so ljudje namreč začeli jemati naše besede zn res in nas prijemati za jezike in to jc bilo tisto. Takrat sem sprevidel, da je zn nekatere ljudi največja nesreča — pamet drugih. Običajna »seja« se še ni prav pričela, pa se je že oglasilo nekje iz kota: »Predsednik naj govori! Kje so hiše? Kje je denar?« Če bi pisal romane, bi to zapisal: Zavlodn-la je smrtna tišina. Ker pa moram biti bolj kratek in tudi ne maram svoje nesreče opisovati preobširno, smrtno tišino lahko izpustim fn se omejim le na dejanja. Ker sem se s"in ravno vsekava!, je začel ljudi tolažiti prvi podpredsednik. Govoril je Kafeqor'ja dam: Proga 5 l-m. 1. Dolinšek Eliza 27 19; 2. Pič Kristina 29.27; 3. Dolinšek Tončka, vso tri SPD Maribor-Ruše; 4. Hribar Breda (SSK Maribor). Smuško nagrado, zlato smvčko, si je pridobil Dolinšek Mirko kljub iemu, da je bil drugi, ker jo Janša Jenko s arlal izven konkurence Po lekmi se j je vrš'la v gostilni Glaser v Ri šah razdelitev nagrad. Ob 9 zvečer, po prihtdu kcr.škega vla'.:a v Maribor, pa se je vršil Iz koledvora impozanten sprevod z godbo na čelu do Graisko Ide'i. k'er »e jo vršil prijateljski sestanek vseli zimskih športnikov. Duncrshe tekme Dunaj, 19. jan. (Tel. >81. listu«.) Danes se }• igralo prvo glavno kolo dunajskega coupa. In sicer so si stala nasproti prvorazredna društva z drugorazrednimi ali z amaterji. Rezultati zato niso posebno pomembni. Vse igre so se igrale v formi, presenetila je samo igra amaterjev WAC a Hep-tlio z 1:0. Pomembna je bila tudi igTa Dunajskega športnega kluba proti Slovanu, ki je končala z 1:1 (0:0). Tudi dodatna igra ni prinesla drugačnega rezultata, tako da »e bo morda igra ponoviti. Ra-pid-Neubau 17:0 (12:0). Ottakrins-Hertha 1:0 (1:0). Nicholson-Libertns 9:1 (8:1). Admtra-Schvvamvel« 5:0 (8:0). VVackcr-Victoria XXI. 4:0 (1:0). Hakoah-Ostm^rk 6:0 (2:0). Auatri»-Transwaal 4:0 (2:0). FAC-Feria 5:1 (5:0). •k O »Težakovem olju za živino« piše dne 3. januarja IVH) gosp. branjo Spacir iz Oma- noven. Slavonija, dobavitelju istega sledeče: »Moram Vam javiti, da Vaše olje ni dobro samo za svinje, teleta in žrebetn, temveč koristi zelo tu 'i konjem, ako ga dobivajo, pa konji pos'nncjo zelo živahni, močnejši in hitrejši. Tudi krava, zn kntero sem že mislil, da mi bo sigurno poginila, je ozdravela in se je pri tem celo dobro zredila, pred.io je notrošiln eno ročko olja. Jaz nriporočam vsakomur Vaše hranilno olje. ali to gre vendarle počad. ker je kriza za denar, ljudje pn so žal preveč malo-verni in ni svojo lastno 5kodo ne vedo. dn se denar i. oljem zelo dobro obrestuje.« Spoštovanjem Spneir I. r. Iz te odkrite izjave se jasno vidi. da je »Tcžnkovo olje zn živino« od velike vn/nost.i za živinorejo, pa bi bilo v interesu živinorejcev. dn bi »n rejo svoje živine rabili v večp meri gornje olje, ki »ri ivrdki: M. Težak. Zagreb, Gunduli-čevn 13. Prva os*ov. kulinarična razstava v LiubKani Poi pokroviteljstvom soproge bana dravska banovine ee. Ljudmile Semečeve sc bo vršila dne 3. in 4. februarja t. 1. po vzoru svetovnih mest » treh velikih dvoranah hoela Union v Ljubljani kulinarična razslava. To bo nrva razstava te vrste v naši kraljevini in b> velevažneja pomena za naš tujski promet, ker gotovo ne izostane i>Jen dober vpliv na modernizacijo naše-ra hotelirstva. Te razstave so udeležijo vsi šefi kuhinj, sla-šč'čar.ii, vsi odličnejši trgovci z dellkntesaini in pre-kajevalci. Pobudo za razstavo pa je dal g. Ivan Pa-biiie'c, šef kuhin'e hotela Union, ki uživa daleko preko me!a sloves prvovrstnega strokovnjak« in ie bil izvoljen ludi ra predsednlkn raz!»'nvne"a odbora. V odboru pi so Se naslednji crg.: Rudolf \Vand, S«f kuhinje ho'eIa Slon kot podpredsednik, Rihard Vea-iemik krt blatnik, VladVo Briefarh iz hotela Bcllevue kot ta!n!k, J->sip Grablovif In Viktor Sei-denilan*. iz hotela Union ter Malko Marjesič ir. hotela Slon. Med drugimi zanimivostmi bo videti nn tej razstavi tudi staromoine in moderne p"grnjene m«, zbirke monu'ev lil ledilnih listov s celega sveta. Poleg te-a se bo vršila tudi javni leknia v umetnosti kuhanja, v ka'crt se b^do merili kulinarični nmel-n!ki s svetimi sladkimi produkti. Razstiva vzbuja že se lai v krčih prebivalstva veliko zan;manie. sai jo prirejalo o ebe, ki so v prvi vrsti v to poklicane. Razs'avnl odb"r pa daje tudi znsebn;knm priPko, r'a no'>a2o'o svo:e znin!e v knbnr ki umetno*'! In da se v ?:m vr*'em številu udeleže zanimive rnz-s'ave. Priiave 'e vonshti g. Ivanu Babineku, Sefn kuhinje hotela Union v Ljubljani. Lfiibtfnnsko gledališče Zt pre:lpus'ni renerlonr pripravlja ljubljanska drama novo veseloi.TTo znamenitega in nn-šemu rbčinstvu znanega in priljubijcnea;a komedio-prara Ne3'roya. N'c;?ove veseleirrre »Danes bomu t'či« in »Utopljenca« so se občinslvu Izredno priljubile, 7,nio ni dvoma, da bo tudi ta nova veseloigra priklenila vso ljubitelje Neslrova. V glavn!h vlogah b~^o mstopill tu li to pot popularni in pri Publjeni i*. Cesar. Ivmomi g. Kralj in še cela vrsta dru"ih članov naše Drame. — Za dcco se pripravil-. c-JiTprieva olrrSka zgodba o »Pogumnem Ton* io.K. Po teh dveh premljerah pris'opi Drama k va:am za Shakespeare;evo pravliično ve-oloio prebral. Kar komisijo izvolite, in komisija naj uradtijc takoj! Mi bomo žc pokazali!« Meni sc je kar z.vrtelo pred očmi. Pred par minutami še mogočen predsednik vseh odborov za reševanje raznih bed, sedaj pa grozi komisija, ki bo preiskovala, zapisala in sodila! Toda to še ne bi bilo tako hudo, če bi se vse to godilo bolj med štirimi stenami. Sramota ! neha biti sramota, če nihče zanjo nc ve, ker I dandanes ne gre za sramoto pred samim seboi, ampak za sramoto pred ljudmi. Tukaj pa ni in ne bo rešitve. Izgubljeno, vse izgul Ijeno! Omahnil sem in se naslouil na miz«, in ča- kal v strahu in trepetu, ko j bo. Pa ni b;lo treh", dolgo čakati. K mizi je pristopila komisija in mi pomolila lisičk. »Preberi glasno!« — jc ukazal orjak '"n me stisnil za vrat. Pomagalo ni nič več. Trda pest me je vedno hujše pritiskala, dokler nisem jecljaje prebral: »...preklicem...« Bilo je Se več b"sed. nn s? jih ne sporni njam več. Ko sem končal, je pest okoli vratu odnehala ln oči so začele zopet gledati: vs.a moja visoka predsedniška čp.st in vse moje dostojanstvo se jc razkadilo v prazen dim. Okoli mene pn smeli in krohot. Ljudje »o vstajali in stegovali svoje dolge vratove, da bi me ja natmko videli, in pikrih opazk in porogljivih besed sc je vlil name kar ce! liudo-urnik. Pa to bi bil še vse prenesel, čeprav težko, če bi mi bili prihranili največjo sramoto ki me jc sploh mogla zadeti. Vzeli so namreč izpred mene kupico dobrega vina in postavili na mizo mero vode in to sem morul izpiti... Tako se mi jc res zgodilo anno Domini ne vem koliko, nočem pa povedati, kje. Od takrat pa se bojim ljudi in se jih ogihljem. Trdno sem pa sklcniL da iih ne bom nikdar več reševal iz njihovih bed. Naj se rešuje ta drlin! sama, kakor se ve in zna. Vem tudi, da nikdar več ne hom predsednik nobenega odbora mi nikdar več ne bom nič preklical, kar tudi rekel nc lioin nič. Tako dobro hoče človek ljudem, pa doživi takšno sramoto in škandal. To je prehudo. Zato imam samo meglo Se rad, d» nikogar ne vidim, ker se mi zdi. da me šc danes zadevajo zasmeliljivi pogledi tistih, ki so me dejali na preklic in obsodili m vodo. Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo 57 Noč se je bila med tem spustila na zemljo. Mar-quis Lantenac je bil ves čas molčal in se ni vmešal v mrki razgovor. Te vrste egoizem je predpravica onih, ki nosijo veliko odgovornost. Imanus je prekričal komisarja: »Možje oblcgovalci, slišali ste naše pred'oge, ki ostanejo neizpremenljivi. Sprejmite jih, če ne, gorje! Ali ste soglasni: mi vam vrnemo vse tri otroke, vi pa nam dovolite vsem prost odhod?« »Vsem,« je odgovoril Cimourdain, »izvzemši enega.« »Koga?« »Lantenaca.« »Milostivega gospoda? Milostivega gospoda naj izročimo? Nikoli!« »Njega hočemo; nikogar drugega.« »Nikoli!« »Le pod tem pobojem se moremo podajali.« »Potem pa začnite naskok!« Nastopila je zopet tišina. Imanus, davsi z rogom signal, je stopal dol k tovarišem; marquis je potegnil sabljo in devetnajst mož se je tiho razvrstilo v pritlični dvorani za barikado, kjer so pokleknili. Slišali so enakomerni korak napadalne kolone, ki se je v temi vedno bolj bližala; naenkrat se je ustavila tik pred razstrelino. Vsi so, kleče, nastavili puške skozi strelnice barikade. Eden med njimi pa, župnik Tur-meau, imenovan Grand-Francouer, se je dvignil in, v desnici sabljo, v levici razpelo, slovesno dejal: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!« Vsi so naenkrat izpalili in bitka se je začela. Bila je v resnici strahotna. Ta spopad je prekašal najbolj bujno domišljijo. Kdor bi si ga hotel vsaj približno predstaviti, bi se moral prestaviti nazaj v čase Homera ali pa v srednji vek, ko so bitko odločevali srditi junaki v dvoboju na življenje in smrt. 2e pozorišče tega klanja je zbujalo grozo. Mina je bila pretrgala stolpov zid s tako silo, da je segala razstrelina štirideset čevljev visoko, vendar je bila to samo razpoka, nekak vodoravni rov skozi petnajst čevljev debel zid, neke vrste cilinder, poln ovir, zased in drugih nevarnosti, v katerem si z glavo zadeval v granit, z nogami v podrtine, oči pa niso ničesar videle razun teme. Črna votlina stol-povega pritličja se je režala napadalcem nasproti IS, N, > a £. "> C(/,< ^o _ cu n> v_ a ZS > ! S3 £ 5 f^-CC-H- S Nič ni novega pod solncemk O je, vsak dan je kaj novega, česar poprej še ni bilo, največ novega pa je skoro gotovo v velemestih. V Berlinu nimajo samo mirujočih izložb na vedno enem in istem mestu. Posamezne tvrdke so uvedle lepe, okusne izložbe, ki jih prevažajo po mestu avtomobili. Torej izložbena okna na avlomobilih. Nekatere berlinske snagoge so uvedle mesto petja na koru močno gramofonsko godbo s pobožnimi zborovskimi in orgeljskimi melodijami. — Umetni človek je zadnja moda. V Berlinu sicer po prodajalnah še nimajo umetnih prodajalcev, zato se pa ponekod prodajalci našemjo v umetne ljudi in posnemajo njihove mehanične kretnje. Časopise zaslonj dobiš v neki berlinski kavarni. Samo kavo naročiš, pa ti prinesejo zadnjo izdajo. Ne na posodo, kakor pri nas, zastonj, lahko vzameš številko s seboj! Davčni uradi v Berlinu imajo, kakor povsod na svetu, dosti dela. Da bi šlo delo hitrejše od rok, so uvedli tekoče jermene, kakor v Fordovih tvor-nicah. Cerkev za naglušne imajo tudi v Berlinu. Verniki poslušajo duhovnikovo besedo po mikrofonu. Kadar v Berlinu dežuje in si tedaj ravno v eni velikih trgovin, ti pri odhodu izroče dežnik. Na tvoj pošten obraz ti ga zaupajo, vrneš ga če si pošten in kadar hočeš. V drugih trgovinah postrežejo vsakega kupca s coctailom. Trgovine radi tega seveda nimajo škode. Gasilske lestve so opremljene s telefonom. Na vrhu lestve se more gasilec telefo-nično sporazumeti s poveljnikom, ki je spodaj, — brez zastarelih in nerodnih signalov, ampak lepo po telefonu. Hotelske sobe v Berlinu so opremljene z radiem. V vsako hotelsko sobo zvočnik, je sedaj geslo berlinskih hotelov. V večjih trgovinah imajo vrtiljake za otroke. Dama, ki pride v trgovino kupovat z otrokom, psom in dežnikom, odda psa in dežnik v garderobi, otroka pa pusti vozit se po vrtiljaku, sama pa kupuje in izbira. Če pride tujec v Berlin in ne zna nemški, poišče postajališče mnogojez".čn:h avtotaksnlh šoferev. Poleg nemščine morajo ti znati vsaj angleški in francoski, a nekateri šoferji obvladajo do sedem jezikov. „Cesar Maks" — vmrl Mehikanski cesar Maksimiljan je bil že davno ustreljen v (Jueretaru, toda spomin na nesrečnega brata Franca Jožefa je bil vedno v alpskih krajih živ. Prejšnji teden je umrl v bolnici za duševno bolne v Feldhofu na Štajerskem Alois Schrctz, ki je imel fiksno idejo, da je cesar Maks. Kot prvi bolnik je prišel v to bolnico in celih 58 let je preživel v njej kot >cesar Maks«. Sicer pa je bil cesar Maks zelo dobrosrčen človek, ki je zato tudi užival vse prostosti. Leta 1881. je obiskal umobolnico cesar Franc Jožef, kateremu je predstavil ravnatelj zavoda tudi bolnega Schrotza. sCesar Maks« je pozdravil Franca Jožefa z besedami: »Servus; kaj me ne poznaš, Franci, saj sem vendar tvoj brat « — Med vojno je bila v Feldhofu neka baterija. Tudi »cesar Maks« si je ogledal to baterijo, toda je bil zelo nezadovoljen. Ostro je začel kritizirati in potem dostavil, da njegova vlada takih neumnosti pač ne trpi. 65 m iiionom Kila cem grozi s mri od lakote NewYork, 19. jan. Tukajšnja agentura »Kuomina« ceni število od lakote ogroženih Kitajcev na 65 milijonov in sicer je v nevarnosti prebivalstvo v 22 provincah. Ameriška družba za pobijanje lakote na Kitajskem je že pred nekoliko dnevi, o čemer je poročal tudi »Slovenec«, javila, da je v zadnjih dveh letih umrlo na Kitajskem za lakoto 6 milijo- nov ljudi. To pa predvsem vsled slabih zvez in se zato ni mogla pravočasno poslati hrana gladujočim krajem. Kmetje gladujočih pokrajin so se pričeli na raznih krajih zbirati, da skupno udarijo v pokrajine, kjer je dovolj hrane. Ena takih skupin je napadla mesto Fusing. Policijo, ki se je hotela kmetom upirati, so takoj razorožili in nato oplenili vse trgovine z živili. One pa, v katerih niso našli nobenih živil, pa so zažgali. Vlada je proglasila v gladujočem ozemlju obsedno stanje. POSOJILNICA V VOJNIKU naznanja pretužno vest, da je umrl v nedeljo, dne 19. t. m. prečastiti gospod dekan Ivan Toman dolgoletni član načelstva, v 64. letu svoje starosti. Pogreb blagopokojnika bo v sredo ob 10 dopoldne. V o j n i k , dne 19. januarja 1930. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani IVAN PREGELJ UBRANI SPISI IV. zvezek: Zgodbe zdravnika Muznika. (1 in II. del) Tolminske matere sveta noč. III. zvezek: Odisej iz Komende. Zapiski gospoda Lanšpreškega. Dve knjigi pristne domačnosti! Poljudno tc vendar stilistično prefinjeno berilo, ki usvaia Dralce doma in v tujini H. zvezek: Bogovec Jernej. Balade y prozi. I. zvezek: Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele. Vsak zvezek velja 45 Din, vezan v celo elegantno platno 60 Din Pregelj ni samo darovit pripovednik, je tudi kritičen. Kar izbira v svojih spisih, ie priznano dobro in zrelo. Tako smemo mirno trditi, da so Preglievi spisi danes, tako po vsebini kakor po obliki na slovenskem književnem trgu med prvimi. Patentne dteane, spalne totele. otomane. modrace v različnih vzorcih, kupite najceneje pri tapetniku FRAN -lAtiER Ljubljana. Sv Pntrn nas p št. 29 liftlin najboljših svetovnih znamk v veliki Izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priproslega do na tinejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pueumatika Ceniki lianko Pro taja na obroke. „Trlt>una" F. B. E,.. to varna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA Karlov6ka cesta št. 4. Sjteceriisho m koSonlSalno blago, umetno gnotila. cement itd. itd dobavlja Gospodarsha zveza v Ljubljani y nariDori spreime za slučai smrti in doživetja vse /drave osebe od I. do 90. leta in izplača do največ Din 58.000'— na podporah. Zahtevajte brezplačno prisopno zjavo I Ed ni slovenski zsiood brez tujega Kapitala ie Uzajemna zavarovalnica o Unblfair, Dunajska cesta I? Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, bi vse premično blago mobilije. zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito tn krmo. 2. Zvonove prot' razpoki in prelomu. 3. Sprejema v žlvljenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote dalje rentna In ljudska zavarovanja v vstb kombinacijah. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZKEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBJM K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE inserirajte v „Slov. listu