Letti II. Sten. 3.
^ Sorica, sobota 19. faniiarp 1945
Cena L. 3.-
BORIS KRAJGHER:
0 internacionalizaciji Ma in Mjste Mine
nati na resnično iskreno zunanjo
POMETIMO PROG!
V času, ki nas loči od tako težko pričakovanega dneva odločitve in plačila, je pri nas kot v hiši, kjer pričakujejo iz dneva v dan dragega gosta, ki je bil zelo dolgo zdoma, nad katerim so že skoraj obupali, pa se sedaj vrača zdrav in zvest svoji domačiji. Vedo, da jim lahko prinese samo dobre novice in veselje, vedo, da so na obisk pripravljeni, da ga bo dom lepo sprejel, vendar je vse mrzlično. Vestnemu očesu domačih se ne skrije prav nobena malenkost ki bi hišo lahko napravila še bolj praz-' nično, še bolj čisto. In tudi tedaj, ko vse blišči v svetlem in veselem pričakovanju, je na pragu še prah, katerega je treba pomesti.
Tudi mi smo pripravljeni na prihod pravice. Pripravljali smo se vsa dolga leta pričakovanja: ostali smo zvesti svojemu domu, ko so nam ga hoteli napraviti tujega in sovražnega. Zato lahko danes, ko smo prestali 25 let nasilnega potujčevanja in gospodarskega uničevanja, lahko pokažemo, da smo vzdržali nasilje in bedo in da smo še povsod tam, kjer smo bili prvi dan.
Toda svet nima tako mehkega srca, da bi ga ganilo tiho in vztrajno prenašanje trpljenja in krivic. Svet ni videl solza v očeh mater, ko so otroci pisali svoje prve črke v tujem jeziku, ni videl trpljenja mož, katere je tuji gospodar poniževal, ko jim je delil skopo plačilo za pošteno delo; ni videl ječ in brezdomcev. To smo spoznavali, ko so minevala leta, ne da bi se kaj spremenilo.
Šele v novi vojni, tedaj ko je ves slovenski narod doživel to, kar smo mi doživljali že četrt stoletja, smo vsi skupaj spoznali, da ne bo konca naši krivici, če se ji sami ne upremo, da pravice ne dosežemo, če si je sami ne priborimo. Tako so nas učili tisti, ki so stopili na čelo naroda v najtežjih dneh, tako nas je učila Osvobodilna Fronta. Mi smo ji siedi':. Ponižanje so zamenjali z orožjem, solze s pripravljeno st jo, da damo vse za svojo svobodo. In dali smo ogromno. Dali smo toliko, da nas svet ni samo opazil, temveč, da nas je tudi občudoval.
Danes, ko je čas, da se dobro plačuje in slabo kaznuje, prilagamo k dejstvu, da smo še tu, da se nismo uklonili, še obračun zadnjih let: strašne številke stnr-ti in pogorišč, dokaze, ki so povedali, kaj hočemo prav v času, ko je bila taka odločitev najbolj draga.
Mi se danes ne obračamo na usmiljenje sveta, temveč na njegovo pravičnost pri zaključevanju računov. Zato, ker ne prosjačimo, temveč zahtevamo pošteno plačilo, je naš dom pripravljen na sprejem vsakogar, ki prihaja z namenom, da se sam prepriča o jasnosti naših terjatev. Naše pričakovanje pravice je nestrpno, ker je tako dolgo, a je veselo in polno zaupanja, kajti naš dom je pripravljen, da jo lepo sprejme. Vendar je ne smemo pričakovati prekrižanih rok. Povsod se še uriva jo smeti, ki kazijo to praznično lice. Doma imamo ljudi, katerim je edini cilj, da poderejo naše delo, da ustvarijo nered in prepir, da umažejo naše čiste račune in svetle dokaze z lažjo.
Ker kdor skuša danes netiti prepir med ljudstvom, kdor danes blati to, kar nam je sveto —
V preteklem tednu so prinesli mnogi dnevniki vest o britanski noti, ki zahteva internacionalizacijo ne samo tržaške luke, ampak tudi mesta Trst in celo cele Julijske krajine.
Povedati moramo jasno mnenje o tem predlogu, ki izgleda po poročilih nekaterih listov, radijskih vesti ter vesti »United Pressa«, kot da je v nekaterih krogih resno mišljen.
Ob tem se vprašamo: ali je internacionalizacija pravična rešitev, pravična s stališča demokracije, s stališča priznanja samoodločbe, s stališča nacionalne pravičnosti? Če ni, in mi smo globoko prepričani, da ni, komu je v korist predlagati nepravično rešitev? Komu je v korist gaziti načela samoodločbe, gaziti voljo ljudstva Julijske krajine, gaziti načela nacionalne pravičnosti, svečane izjave Atlantske listine?
Kakšna je pravična rešitev
Mnogokrat smo že dokazovali pravičnost zahteve po priključitvi celotne Julijske krajine k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Ljudstvo Julijske krajine je v dolgoletni borbi mnogokrat jasno manifestiralo svojo odločno voljo po taki rešitvi. Ves teritorij je po svoji ogromni večini slovanski in zato po načelih nacionalne pravičnosti. pripada FI PJ .b^or’ iviji Nova Jugoslavija pa je v borbi dokazala, da je zgrajena na načelu enakopravnosti njenih narodov in da ji je vsako nacionalno zatiranje tuje. Nobena nacionalnost, ki tvori na teritoriju FLRJ večje ali manjše nacionalne otoke, v svobodnem nacionalnem izživljanju ni torej prav nič ogrožena.
Ves teritorij Julijske krajine kompaktno naseljujejo Slovenci in Flrvati. Kljub dolgoletni nasilni, imperialistični, fašistični denacionalizaciji, je še danes cca 9/10 zemlje Julijske krajine v rokah lastnikov, ki so slovanske narodnosti. Po vsej pravici pripada torej ta zemlja Jugoslaviji.
Italijani predstavljajo na tem ozemlju danes sicer po številu močno nacionalnost, po teritork ju pa naseljujejo samo majhen del Julijske krajine. Večinoma so naseljeni samo v mestih, ki predstavljajo samo nacionalne otoke, ki so obkroženi od vseh strani od slovatiskega prebivalstva, predvsem od kmetov: Slovencev in Hrvatov.
Kaj naj torej bo razlog, da nekateri krogi v Trstu in istrskih mestih ter razna zunanja ministrstva v zunanjem svetu, predvsem pa nacionalistična, šovinistična, imperialistična reakcija v Italiji noče sprejeti edine pravične, realne in življenja
našo domovino, temu je pač cilj samo to, da nas odtrga od svoje domovine, da odvrne še enkrat pravico od nas. To dela zato, ker ve, da v naši domovini ne bo živel, če ne bo pošteno delal. Prav nič mu ni mari, če je na račun lastnih udobnosti pripravljen žrtvovati bodočnost in svobodo stotisočev. Zato ne dajmo hinavcem in sebičnežem, da bodo mazali našo čisto hišo. Če jim ni do skupnega doma naj gredo: mi pa pospravimo za njimi smeti in pometimo pragi
sposobne ter demokratične rešitve problema Trsta in Julijske krajine? Kaj naj bo razlog, da nočejo sprejeti rešitve, za katero je ljudstvo Julijske krajine, vsi Flrvati in Slovenci ter večina Italijanov v vojni proti fašizmu in nacističnemu nemškemu okupatorju, pa tudi že prej toliko žrtvovalo. Kaj naj bo razlog, da so nekateri krogi v zunanjem svetu smatrali za potrebno, da ustavijo normalen razvoj in normalno pot, ki jo je v tej vojni podvzelo ljudstvo Julijske krajine. Kaj naj bo razlog, da so smatrali za potrebno intervencijo tujih zunanjih sil.
Vse to utemeljujejo predvsem z dvema razlogoma: prvič, da je potrebna zunanja intervencija v jugoslovansko-italijanskem sporu zaradi »obrambe italijanstva Trsta«, pred samovoljnostjo slovanskega prebivalstva. Drugič, zaradi nekih ekonomskih razlogov, češ, da Trst ni samo jugoslovansko, niti ne morda italijansko, ampak, da je splošno srednie in vzhodno evropsko pristanišče.
To so razlogi, s katerimi predvsem opravičujejo intervencijo zunanjih sil in zaradi katerih izhaja v zadnjih časih iz nekaterih krogov zunanjega sveta predlog o kompromisni rešitvi problema v obliki internacionalizacije Trsta ali celo Julijske krajine kot celote. Oglejmo nekoliko te razloge, ki predstavljajo osnovo kompromisni internacio-nalistični rešitvi.
„ Obramba italiianstva44
Od koga je ograženo italijan-stvo Trsta in istrskih mest?
V FLRJ dobi po jugoslovanskem predlogu Trst najširšo možno avtonomijo, položaj samostojne republike. To pomeni, da dobi svojo vlado v okviru izredno demokratične ustave FLRJ, svojo državno mestno ustavo. To pomeni, da dobi v zvezni ljudski skupščini FLRJ svoje ljudske zastopnike ne samo proporcionalno glede na število prebivalstva, ampak dobi v Domu narodov še svoje posebne zastopnike kot enakopravna republika. Trst torej bo s svojimi cca 262.000 prebivalci imel v Domu narodov enako zastopstvo kot n. pr. republika Srbija s svojimi cca 6,000.000 prebivalci. Torej enako zastopstvo, kot republika, ki ima približno 22 krat več prebivalcev. Dalje to pomeni, da si bo Trst sam gradil in vodil svoj državni aparat: svojo republikansko skupščino, svojo vlado, svoja sodišča, svoj upravni aparat, narodno milico, svoje gospodarstvo, trgovinske, industrijske in finančne institucije, svoje zdravstvene in socialno skrbstvene institucije, svoje šolstvo, univerzo, strokovne šole, gimnazije, nižje šole, ljudske šole itd. To pomeni avtonomno urejevanje kulturnega, znanstvenega, političnega, upravnega, gospodarskega, socialnega življenja, seveda v okviru državne celote in z vso njeno pomočjo. To pomeni, da bo Trst v okviru te državne celote užival vso pomoč v zunanje političnih vprašanjih, vprašanjih zunanje trgovine, v vprašanjih državne varnosti itd. Samo v tem okviru more Trst raču-
pomoč, ker jo bo užival v državi, ki je ravno tako, kot Trst sam, zainteresirana v njegovem pro-sptriranju, njegovem gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in političnem razvoju, na utrditvi njegove vloge kot gospodarskega centra in njegove vloge kot kulturnega in političnega mesta med Jugoslavijo in Italijo.
Kje je tukaj ograženo itali-janstvo? V tej obliki je do največje mere zasigurana ljudstvu vsa svoboda, kakor tudi popolna enakopravnost italijanske narodnosti tako v Trstu, kot preko njega tudi v drugih mestih in krajih Julijske krajine z ostalimi narodi Jugoslavije. Trst kot sedma republika daje vso garancijo enakopravnosti italijanskega prebivalstva z ostalimi narodi Jugoslavije tudi v drugih republikah FLRJ.
Ogražena pa je »svoboda« delovanja protiljudskih, protidemokratičnih profašističnih sil. Taka rešitev ograža svobodo tem silam, ker garantira vso oblast ljudstvu. Te protiljudske sile predstavljajo edini sloj, ki se lahko čuti s tako rešitvijo ogra-žen in te sile so tudi tiste, ki so iznašle lažnjivo in goljufivo geslo o »obrambi italijanstva« Trsta. To so sile, ki se bojijo oblasti ljudstva, ker so se v mnogoletni praksi navadne sedeti ljudstvu na vtatu, ga zatirati in izžemati, ga izkoriščati v svoje pridobitniške, sebične namene.
Zborovanje Združenih narodov postaja z vsakim dnem živahnejše; nujna in važna vprašanja se postavljajo in ni dvoma da bo marsikakšna zadeva za to visoko skupščino trd oreh.
Zastopnik Perzije je priglasil vprašanje svoje države, katerega bo v kratkem načel. Delegat sovjetske delegacije Gromyko je to mirno poslušal.
Holandski min. predsednik Schermerhorn je sporočil, da se pripravljajo v Indoneziji velike socialne spremembe, ki se dotikajo že prave socialne revolucije. Omenil je zadevo atomske bombe ter pripomnil, da bodo v kratkem tudi nekatere manjše države že spoznale skrivnost in moč atomske bombe. Kar se tiče zaupne uprave, ki je v načrtu, bo potrebno, da se vedno vpraša za mnenje in zahteve narodov, katere se misli upravljati.
Danski zunanji minister Ras-musson je opozoril na važno nalogo, ki so si jo nadeli Združeni narodi, da bodo uredili položaj milijonov Nemcev, ki so razkropljeni po Evropi, ker bi se lahko zgodilo, da bodo te množice Nemcev lahko huda in neprijetna nevarnost.
Delegat libanonske države se je zahvalil Zvezi narodov za razumevanje s katerim je ista uredila pereče vprašanje vseh arabskih držav, ki bo gotovo uspešno za mir in blagostanje v tem delu sveta. Čeravno ni palestinsko vprašanje na dnevnem redu
Ljudske oblasti se bojijo oni, ki so bili vedno pripravljeni oprijeti se pomoči vsake zunanje sile (Mussolinijevega fašista, Reiner-jevega nacista in nekoč avstrijskega valpta) ne da bi jih skrbelo, če s tem izdajajo narod, ne da bi jih pri tem skrbela »obramba italijanstva«, samo da so mogli zasigurati sebi oblast proti ljudstvu.
V tem je vprašanje obrambe italijanstva. To je ono, kar jih sili, da skušajo najti drugačno rešitev in da skušajo najti vse mogoče lažnjive in goljufive razloge, da bi onemogočili edino možno naravno in pravično rešitev. To je ono, zaradi česar vodijo že ves čas od osvoboditve gonjo za priključitev Trsta in Julijske krajine k Italiji, da bi lahko končno danes postavili proti pravični rešitvi svoj kompromisni predlog o internacionalizaciji. To pomeni obešati na veliki zvon krivično in popolnoma neutemeljeno zahtevo, da lahko potem kličejo na pomoč zunanje sile kot posrednike, ki naj najdejo kompromisno rešitev.
Jasno je, da internacionalizacija kot kompromisna rešitev ne rešuje nobenega nacionalnega problema, ampak ravno zaradi svoje nemoralnosti samo zaostruje in podaljšuje borbo ljudstva za pravično rešitev na eni strani in ustvarja na drugi strani pogoje za izkoriščanje problema Julijske krajine s strani protiljudskih reakcionarnih sil za stalno provociranje sporov »nemirov«, razvijanje nacionalne mržnje in ustvarjanje iz Julijske krajine žarišče stalne vojne nevarnosti.
Združenih narodov, so vendar države Arabije pripravljene, da iznešejo svoja mnenja in da bodo dokazali pred svetovno javnostjo, kje ležijo njih težnje.
Pred splošnim odborom Združenih narodov je bil prečitan brzojav italijanskega min. predsednika De Gasperija, kjer so prečkali zahtevo Italije, da bi bila kmalu sprejeta v krog narodov, z ozirom na to, da je skozi 20 mesecev pomagala Zaveznikom. Sovjetski delegat je sprejel to na znanje in dejal, da največ kar se lahko sedaj napravi je to, da se izjavo objavi v poročilu skupščine. Predsednik Spaak in brit. delegat Baker so to vzeli na znanje.
Predložena je bila zahteva od strani Svetovne sindikalne zveze, da bi bila vključena k skupščini Združenih narodov. Ruska delegacija se je skupno s francosko energično zavzela za to, da bi svetovna sindikalna zveza bila sprejeta, predlog, ki ga je po daljši debati predsednik ZN Spaak sprejel ter odločil, da bo pododbor proučil zadevo ter poročal na prihodnji seji.
Med odmori se je razpravljalo o generalnem tajniku ZN, ki naj bi bil po nekaterih Eisenhower. Rusi in nekateri drugi zastopniki so pa stavili gotove pomisleke ter izrazili željo, da bi bilo bolj umestno imenovati kakšno manj znano osebnost, ki ne bi upliva la na prisotne.
Skupščina Združenih narodov v Londonu
Rizprailja se o Aziji in Srednjem orientu — Jrcialna revolucija v Indoneziji “ — Svetovna sindikalna zveza koce bili zastopana
Odmevi veličastnega delavskega zborovanja
v Trstu
V nedeljo 13. t. m. je delavstvo Trsta napolnilo do zadnjega kotička trg Garibaldi, kjer je eno-dušno manifestiralo za zboljšanje svojega socialnega položaja. Zahtevalo je zaposlitev brezposelnih, takojšno obnovo, nadzorstvo nad cenami in boljšo prehrano za vso deželo. Močna delegacija je bila sprejeta od oblasti ZVU, in ob tej priliki je imel polk. Smuts daljši razgovor z zastopniki delavskih organizacij. Zaenkrat se je ugodilo sledeče:
Ljudstvo goriškega okrožja razpravlja še nadalje o osnutku ustave FLRJ ter se živahno udeležuje diskusij v načelu in o posameznih členih. Na sestanke prihajajo kmetje, delavci, duhovniki, mladina in žene.
V Brdih
Dne 3. januarja se je vršilo zborovanje v Kojskem, katerega se je udeležil tudi domači g. župnik. Tovariš predsednik je dobro tolmačil člene ustave ter se dalj časa zamudil pri najvažnejših. Ko se je razpravljalo o ločitvi cerkve od države in šole od cerkve se je oglasil tudi g. župnik, kateri je priznal in potrdil, da je pravilna tista pot, po kateri gredo danes napredni narodi. On sam je razlagal važnost dobe v kateri živimo, pomembnost naše osvobodilne borbe, katere se je skupno z briškim ljudstvo i udeležil in se skupno z narodom izpostavljal nevarnostim ter pomagal, kjer je bilo mogoče. V nadaljnjem So zborovalci sprejeli z navdušenjem na znanje člen: »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Ta člen je posebne važnosti za briške kolone, ki že leta garajo in. trpijo pod raznimi grofi in baroni. Naravno je zadonel klic po priključitvi Primorske k domovini FLRJ, ki bo edina rešila vprašanje briških kolonov.
Na Kobariškem
Po vseh vaseh od Borjane «lo Robedišč se vršijo dnevno sestanki, kjer ljudstvo proučuje osnutek ustave FLRJ. Živo so se zanimali za člen 19; vsi so si edini v tem, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje in da imajo cerkvene ustanove preveč zemljišča ter da je zakon o delni razlastitvi teh zemljišč res širokogruden. Ob členu 25 so se zborovalci spomnili, da je prepovedano zlorabljanje cerkve, vere in verskih organizacij v politične namene, kot se to dogaja v Logjeh, kjer ima Marijina družba žena, namesto verskega pouka politična predavanja, ki jih vodi prednica Matilda in ki pravi, da je slovenska zastava s peterokrako zvezdo znak komunizma in da članice, ki so sodelovale z O F ne bodo pokopane v blagoslovljeno zemljo.
V resolucijah čitamo med drugim: »Ustavo FLRJ sprejemamo za svojo, ker je izšla iz ljudstva za ljudstvo«. Nadalje naprošajo tov. podpredsednika Kardelja naj pove zavezniškim zunanjim ministrom, da smo se na skrajnih zapadnih meja Julijske krajine borili in krvaveli za novo zvezno ljudsko republiko Jugoslavijo in da so ta tla namočena s krvjo neštetih junakov, ki so se tu borili za skupno zavezniško stvar, za svobodo in demokracijo. Zato zahtevamo Trst in Primorsko s Slovensko Benečijo v novi Ju goslaviji.
V okolici Gorice
Dne 14. t. m. se je vršil širši sestanek v Podgori pri Gorici, kjer se je živo razpravljalo o osnutku ustave FLRJ. Zbrana
1.	Ustavitev odpustov z dela od 1. januarja do 31. marca.
2.	Povojna podpora za brezposelne v znesku 80 lir na dan delavcem, ki so bili stalno ali začasno odpuščeni po 1. septembru
p. 1.
3.	Normalna podpora za brezposelne 30 lir na dan vsem upravičencem.
4.	Ponoven sprejem delavcev, ki so bili odpuščeni po 1. januarju.
množica med katero je bilo precejšnje število žensk in mnogo italijanskih tovarišev je pazljivo sledila izvajanjem ter se posebno zanimala za objavljene spremembe in dodatke k osnutku ustave.
V debati so tovariši podčrtali nujnost o ločitvi cerkve od države. Ob tej priliki so povdarjali, da je cerkvi zajamčena polna svoboda pri njenem delu. Negle-
Spoštovana gospa! Prav te dni berem v časnikih, da je v Jugoslaviji 78.001) otrok, ki so jim Nemci pobili starše in zdaj žive v bedi in umirajo od lakote. Bojim, se, da člani spodnje zbornice niso zasledili te vesti, sicer bi moral angleški parlament najprej razpravljati o tem, kako bi uspešno pomagal tem sirotam, skrb za nemške otroke v češkoslovaških obmejnih krajih pa bi nekoliko odložil kot primer, ki ni hudo nujen. Saj menda ni mogoče primerjati usode zapuščenih jugoslovanskih sirot, ki trpijo zaradi lakote in mraza, z usodo nemških otrok v Češkoslovaški, otrok, ki se jim ne bo zgodilo nič drugega kakor to, da bodo s svojimi starši in ob njihovi skrbi ter pod vodstvom zavezniških oblasti spremenili kraj svojega bivanja.
Toda namesto splošnih razmišljanj bi Vam želel, gospa, navesti dva primera o tem, kakšni so ti sudetsko-nemški otroci, ki se Vam toliko smilijo: pomladi 1939. leta sem živel v glavnem mestu Moravske, ki je staro češko mesto in ki je v njem pred okupacijo živela neznatna nemška manjšina. Po okupaciji se je ta manjšina vedla do Čehov tako neolikano in objestno, da sem v prijateljski družbi pogosto slišal besede, ki jih lahko izrazim s tem stavkom: Ko bomo mi Čehi spet gospodarji v svoji hiši, bomo morali izseliti vse Nemce in njihove otroke!
Kot Masarykov učenec in pristaš njegovega humanističnega nauka, sem protestiral proti temu in dokazoval, da nemški otroci niso krivi, da so nedolžni kakor vsi otroci in da ne moremo dovoliti, da bi trpeli otroci za gre-
de na to, da je slovenski narod pobožen, smatrajo vendar Podgorci, da bo ločitev cerkve od države stvarno in končno dala možnost cerkvi, da se zanima'samo za svoja verska vprašanja. Tov. Peter Simoniti je prepričevalno dokazal reakcionarno vlogo protinarodne duhovščine, ki je izrabljala svoj vpliv za čisto reakcionarne in protiljudske namene. Podčrtal je, da je vzgoja mladine važna in vsled tega mora imeti država polno nadzorst/o nad njo. Nadalje je dejal, da ljudstvo spoštuje in bo spoštovalo vsakega duhovnika kot človeka in tudi popravek osnutka u stave govori o tem, da bo država lahko gmotno pomagala verskim družbam.
Vsa zbrana množica si je bila edina v tem, da se reši to vprašanje načelno in pravično.
Živo so se zanimali sa agrarno reformo, ki je bila v ljudskih re publikah Jugoslavije rešena na prav ljudski način. Zato mi Primorci težko pričakujemo priključitev, da bomo tudi mi deležni te reforme.' Tovariši so pozdravljali kolonizacijo, ki se izvaja v Vojvodini in kjer je več tisoč družin dobilo svojo zemljo.
he svojih staršev. To naziranje ,em vedno zagovarjal do nekega julijskega dne leta 1939., ko sem bil priča tegale prizora:
Nemški otroci, dečki in d e -klice, stari deset do štirinajst let, so vdrli v neko kavarno v Brnu in iz nje izvlekli mirno meščanko, damo, gotovo prav tako vredno spoštovanja, kakor ste Vi, gospa Manning. Ti otroci so potem na ulici, javno, pod božjim soncem, do golega slekli to gospo in jo ubili s pendreki, motikami in noži. Samo zato, ker je bila Židinja. Od tedaj sem videl v nemških koncentracijskih taboriščih cele gore, tisoče in deset tisoče trupel. Toda tistega trupla ne bom pozabil, dokler bom živ! Pa tudi ne bom pozabil prizora, ki se je odigral po ubo-iu. Nemški otroci, dečki in deklice, so se priieli za roke v krog okoli trupla, zaplesali in v ekstazi peli starogermanske barbarske pesmi. Poudarjam, da se je zgodil ta prizor dva meseca pred izbruhom nemške totalne vojne, ki je iz vseh Nemcev brez razlike napravila živalska, nečloveška in surova bitja, ki so se kosala v surovosti in podivjanosti, s čemer so se še hvalila v tisku in po radiu.
Ta Židinja, ki so jo ubili nemški otroci, je imela sama četvero otrok. Stiri sirote, ki so jih pozneje itak poslali v plinsko sobo, obtožujejo in bodo vedno obtoževale, da v juliju leta 1939. ni bilo v britanskem parlamentu, ki ie slavil Chamberlaina kot rešitelja svetovnega miru, nikogar, ki bi vzkliknil: »Kai pa otroci?«
Poskušal sem razložiti, kakšni so bili otroci Nemcev, ki so živeli na Češkoslovaškem. Prosim, da me poslušate samo še neko-
„Ka| pa otroci?"
Odgovor češhega novinar ja Ivana Herbena gospe KYlanningovi, članici britanskega parlamenta
Odločitev češkoslovaške vlade, da izseli Nemce iz obmejnih krajev republike, ki so znani pod imenom Sudeti, je povzročila na zapadu razpravljanje in celo val nekakšnega nezadovoljstva. Popolnoma neobveščeni ali napačno obveščeni politični ljudje na zapadu se še do danes niso mogli znebiti psihoze in miselnosti miinchenske Evrope. Vendar pa ni treba pozabiti, da je še vedno v Londonu bivši poslanec bivše nemške socialno-demokratske stanke v Češkoslovaški, Wenzel Jaksch, ki pod krinko čistega demokrata vodi v Angliji propagando proti Češkoslovaški. V tej psihozi je poslanec Labour Party Stokes nedavno govoril v angleškem parlamentu o izseljevanju Nemcev iz Češkoslovaške kot o pravcatem hudodelstvu nad Nemci, ki jih Čehi baje izseljujejp iz .njihove lastne dežele". Na to je vzkliknila članica spodnje zbornice Mrs. Manning: .Kaj pa otroci?"
Glavni urednik praškega lista .Svobodne Slovo" Ivan Herben, ki je bil sam več ko pet let v nemškem koncentracijskem taborišču, je v svojem listu odgovoril gospe Manningovi v obliki pisma. Za naslov je uporabil vzklik Mrs, Manningove: „Kaj pa otroci?" V tem članku pravi:
liko trenutkov, da Vam razložim, kakšni so bili otroci v Nemčiji. Na lastne oči sem videl nekaj, kar v mojem spominu ne bo nikoli obledelo. Bilo je 5. decembra 1940. v mestu Oranienburgu, kjer sem bil zaprt v koncentracijskem taborišču. Od tistega decembrskega dne pa do maja 1945 sem res videl na tisoče človeških trupel, ljudi, ki so umrli od lakote, zaradi mučenja, od mraza itd. Toda najbolj strašen prizor so mi priredili spet nemški otroci. Tedaj smo delali na ulicah mesta Oranienburga in popravljali cesto. Pesek m kamenje za popravilo je dovažala tako imenovana kazenska četa zapornikov. Težko gradivo so vozili na ozkotirni progi, in vsak vagonček je potiskalo kakih 12 moških, prav toliko esesovk s pendreki in motikami pa je tekalo ob njih sem in tja. Zapornike so tepli neprenehoma, od zgodnjega jutra do poznega večera. Tepli so jih, ne da bi kam gledali. Reveži so bili krvavi in pretepeni, onemogli, saj je bil sestavni del kazni tudi polovičen obrok hrane. Ves dan so morali teči, naj je bil vagonček poln ali prazen. Kdor je padel, je bil izgubljen. Javno na ulici je umrl od udarcev. Če je revežu ostalo še kaj življenja, je drugo opravil mraz. Tiste dni je na ulicah Oranienburga ležalo dnevno 15 do 20 trupel. Trupla so čez dan pometali vstran na kupe peska, zvečer pa smo jih morali odnesti v taborišče.
Za ograjo neke vile se je vse popoldne igralo dvoje otrok. Toda kako sta se igrala! Vse popoldne sta gledala čez ograjo in klicala esesmanom: »Se ga daj! udri ga! ubij ga!« itd. Ves čas sta otroka vzpodbujala esesmana k novim zverinstvom, ves čas sta
se smejala in se razveselila vsakega novega mrliča. Desetletni deček je neprenehoma klical svojo mater, gledajoč skozi okno: »Glej, mama, še en mrlič!« Mati je pogledala skozi okno, se nasmejala otrokoma in rekla, naj se še naprej tako lepo igrata. — Pomislite, spoštovana gospa Manning, da je bil med ubitimi tudi moj prijatelj, doktor filozofije in doktor teologije, ki ni zakrivil ničesar drugega, ko da je vestno oznanjal besedo božjo in ljubezen do bližnjega.
Vaš spoštovani kolega Stokes je imenoval izseljevanje Nemcev iz Češkoslovaške, izseljevanje, ki ga ne izvajamo in ga ne bomo izvajali z nacističnimi metodami, »strašen proces«. Ta velespoštovani angleški politik verjetno ne razume pravega pomena besede »strašen«, kajti, kakšne besede bi šele rabil, če bi bil samo mesec dni živel v okupirani Češkoslovaški ali samo en dan v nemškem koncentracijskem tab >ri-šču. (Sicer pa mu lahko postrežem, če ga to zares zanima, še z najmanj desetimi strašnimi zgodbami, ki sem jih sam doživel in ki so v njih glavno vlogo igrali nemški otroci.) Toda dovolite mi, spoštovana gospa, da končam z vprašanjem: Ko se je Vaše občutljivo srce razburilo zaradi usode nemških otrok, ali se zavedate, kaj bi za češki narod pomenilo, če Nemcev ne bi izsebli iz naše lepe in drage domovine? Menda Vam je, upam, jasno, da bi čez kakih petdeset let i nemški otroci ubijali moje in naše vnuke pri nas, pod našo lastno streho! Bojim se, da bi naisim češkim otrokom malo pomagalo, če bi se v angleškem parlamentu tedaj spet našla kakšna spoštovana gospa, ki bi vzkliknila: »Kaj pa otroci?«
DVA SVETOVA
Imamo italijanske reakcionarne časopise, ki se tudi oni ponašajo in kričijo »Morte al faši-/,mo — libertà ai popoli«. Pokazati hočejo, da so tudi oni proti fašizmu, medtem, ko se jim na vsakem koraku pozna, da se niso še otresli prahu Mussolinijeve šole. Očitajo demokratični Jugoslaviji, da se vedno zaganja le v Italijo in v Nemčijo, da pusti na miru hrvatske ustaše,' Nedičeve četnike in podobne ljudi.
A ti »vodo na svoj mlin politiki« pozabljajo, da je Jugoslavija vedno zahtevala kaznovanje vseh vojnih zločincev, pa naj si bodo to Roatto ali Robotti, Rupnik ali Pavelič in kakor se že ves ta mrčes imenuje.
Jugoslavija je zahtevala povračilo vse ogromne škode, ki so ji okupatorske vojske in oblasti prizadele in to v prvi vrsti Italija. Jugoslavija je jasno postavila tudi svoje zahteve glede državnih mej. A seveda to filofašistič-nemu časopisju ni po godi. Ti gospodje mislijo, da bodo še nadalje se igrali z ljudskimi množicami, kot je to bila vedno njih navada. Mlada demokratična Jugoslavija že čvrsto obnavlja svoje ruševine in z lastnimi silami stopa iz povojne zmede ter si po pošteni odkriti poti služi priznanje vsega sveta. Italijanski šovinisti in vojnežejni hujskači pa nočejo razumeti, da so v prvi svetovni vojni igrali silno umazano vlogo, pozabljajo da so vodili osvajalno vojno v Afriki, pozabljajo, da so kot verni hlapci Hitlerja vpadli v hrbet svoji latinski sestri Franciji, pozabljajo tudi, da so vpadli v Slovenijo in s tem na balkanski polotok, da bi tako zasužnjili svobodoljubne narode. Pozabljajo, da so ploskali Boatti in Gamba-ri kakor so svoj čas d’Annunzi-ju. Pozabljajo, da so pripravili pot Paveliču, pripravili savojskemu princu kraljevski stol v samem Zagrebu kakor so se prej
klanjali avstrijskemu cesarju, Viljemu in papežu, samo, da jim je to prišlo v račun. Še vedno so zaslepljeni, nočejo razumeti, da so vojno izgubili — radi bi se ponašali kot zmagovalci — in da bo treba škodo povrniti, da je prišel dan obračuna. Našo jugoslovansko in svetovno javnost bi hoteli preslepiti ter prikazati, da so oni nedolžna žrtev, da so pravzaprav oni tisti, ki so pomagali ustvariti sedanjo Titovo Jugoslavijo in da so italijanski patriotje pripomogli zaveznikom do zmage. Mi dobro vemo kaj so odlični italijanski patriotje in naši soborci garibaldinci za našo in zavezniško stvar napravili. Za to so jim ti narodi tudi hvaležni.
Danes se govori o neki Wilso-novi črti, ponujajo nam — seveda nam, *ki bi naj bili njih manjšina — avtonomijo pod okriljem Italije, to in drugo ...
Mi pa nismo pozabili kako smo bili prodani po prvi svetovni vojni, in nismo pozabili, kako je kralj in guverner Petitti di Foretto nam vse obljubil a nato vse pozabil . . . Šc nas žge hrbet več kot petindvajsetletnega suženjstva in ponižanja. Še je topla kri naših padlih tovarišev, ki jih je streljala nacifašistična dru-hal. In, da je do tega prišlo, obtožujemo vse tiste, ki so še včeraj slavili Mussolinija in Flitlerja in ki danes blatijo ljudsko vlado Jugoslavije, Sovjetsko Rusijo in pridobitve vseh naših zaveznikov.
Revolversko časopisje v Milanu, Benetkah in drugod trosi gorostasne laži na škodo Jugoslavije; tukajšne časopisje, ki nam po eni strani obljublja avtonomijo in cel kup dobrot pa je kričalo in hujskalo zavezniške oblasti ko smo imeli par slovenskih ur v tržaškem radiju, ogreva se celo za komika »Cekelina«, kadar zafrkuje Slovence ... Vse jim pride prav, samo, da lahko udarjajo po nas Slovencih. Po
IZ NAŠIH KRAJEV
vsem tem vidimo, kako globoko so padli, kako jim manjka politične zrelosti.
Sedaj, ko se zbuja zavest širokih ljudskih množic, sedaj ko se na pravični podlagi gradijo temelji svetovnega miru in bratstva med narodi imajo razni reakcionarni krogi ves interes, da se držijo narodi v trajni napetosti, skušajo izigravati drugega proti
Dne 13. januarja se je vršila v Gorici I. konferenca mladine go-riškega okrožja, na katero je dospelo preko 250 delegatov, Slovencev in Italijanov iz vseh o-krajev.
Ob otvoritvi je tov. Vlado Še-stan, častni član Glavnega odbora antifašistične mladine Julijske krajine, pozval delegate, naj se aktivno udeležijo konference s poseganjem v diskusijo, ki bo sledila referatom. Konferenca mora biti na eni strani izraz enotnosti antifašistične slovenske in italijanske mladine, na drugi strani pa delavna manifestacija, kjer naj mladina s kritiko dosedanjih pomanjkljivosti, s predlogi novih načinov dela pripomore k še večjim uspehom mladinske organizacije v bodočih dneh, zlasti v pripravah na I. Kongres slovanske in italijanske antifašistične mladine Julijske krajine, ki se bo vršil kmalu v Trstu.
Politični referat, ki ga je v slovenščini podal tov. Vlado in v italijanščini tov. Edgardo Panze-ra, je mladini prikazal glavne naloge za bodočnost in sicer čuvanje in utrjevanje velikih pridobitev iz skupne borbe proti fašizmu, ter enotnost mladine, ki bo borbeno se potegovala za ljudsko oblast. Samo oblast v rokah širokih ljudskih množic je pogoj napredka, svobode, kruha in srečne bodočnosti naše mladine.
Ravno zato pomenja priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji zmago demokracije, zmago ljudske oblasti. V Jugoslaviji je zagotovljen zaslužek delavc j, tam pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje, tam so naravna bogastva in velika proizvajalna sredstva ljudska in ne več v rokah pijavk in izkoriščevalcev, zato se tudi delavska mladina Julijske krajine bori za prijad-nost k FLRJ.
V diskusiji so se pridno in /:■ anno oglašali italijanski in tur lanski delegati ter izjavljali, da si ljudstvo, ki se je prej borda proti okupatorju in fašizma, m se če danes bori proti reakciji želi priključitev v državo, kjer so že uresničene težnje delavnega ljudstva
Organizacijski referat Je podala v slovenščini tov. Tončka Rutar, tajnica okrož. odbora mladine, v italijanščini pa tov. Silvano Poletto - Benvenuto, predsednik okrož. odbora mladine. Videli smo, da se je mladina že v veliki meri posvetila nalogam napredka in obnove, ki so ji bile pred osvoboditvijo nepoznane. V goriškem okrožju/ je vprašanje kmečke mladine najvažnejše. Na vaseh je obnova glavna stvar. Ker narodno osvobodilni odbori nimajo več izvršne oblasti, si mora ljudstvo samo z lastnimi silami reševati svoje ekonomsko stanje in je treba priznati, da je pri obnovi mladina glavna opora. Mladina je pristopila k sistematičnemu pobijanju borovega prelca, to zlasti na Krasu in v Mirenskem o-kraju. Njeno kulturno udejstvovanje je na precej zadovoljivi stopnji. Kmečka mladina pa potrebuje strokovne izobrazbe za kar je bilo do sedaj premalo preskrbljeno in bo zato morala v bodoče mladinska organizacija rešiti tudi to vprašanje. — Na Bovškem bi se rada mladina bolj udejstvovala v fizkulturi, a ji za to primanjkuje sredstev in stro-
drugemu, zločinsko hočejo pripravljati pot novim vojnam.
Naš slovenski narod, ki je stopil zmagovito iz te zadnje vojne, upa v zdravih in poštenih ljudskih množicah Italije dobiti tisto razumevanje, ki ga nismo v če-trtstoletju imeli. Vse plačane in neplačane hujskače in njih sorodno časopisje pa bo že prvi pomladanski vihar odnesel.
kovnih moči. Organizirala se je v udarniške delavne skupine in pripravila ter še nadalje pripravlja drva za šole in potrebne ustanove. Na Kobariškem se je na pobudo mladinske organizacije vršil gospodinski tečaj, katerega je obiskovalo 40 mladink. Fu je mladina v enem udarniškem dnevu pripravila 130 stotov drvi. Na Komenskem mladina rešuje vprašanje brezposelnosti z organiziranjem čevljarske in krojaške zadruge. Ustanovili so delavske čete, ki so že mnogo napravile v pogledu pobijanja borovega prelca. Ravno tako v mirenskem okraju. Tu se je tudi na pobudo mladinske organizacije ustanovila šiviljska zadruga, dva tečaja za glasbo, v pripravi je tečaj za slovenščino. V Ri-hemberku si je mladina sama zgradila mladinski dom. V Gradiški so začeli z jezikoslovnim tečajem. V Krminu so si tudi z lastnimi sredstvi zgradili mladinski dom, pri delu so zaposlili in tako dali zaslužka brezposelnim bivšim partizanom in internirancem. Zelo aktivna je mladina v furlanskih okrajih Krmin in Gradiška.
Težak je položaj delavske mladine v mestu, ki jo v delavnicah in tvornicah prekomerno izrabljajo, ji dajejo prenizke plače, da ne govorimo o veliki brezposelnosti, ki je zajela toliko mla-dine ravno v najkritičnejšili mesecih leta, v zimi.
Srednješolska mladina je v diskusiji pokazala željo po razvoju kulturnega dela. do športnega udejstvovanja, medsebojne pomoči pri učenju, organiziranju šolskih domov, mens, pomoči revnim dijakom. V tem pogledu se je že pričelo z delom na slovenskih šolah, kjer se ustanavljajo šolski odbori, medtem ko v italijanskih šolah tega še ni. 'V šolah je še mnogo fašističnih profesorjev, ki še nadalje širijo svo jo protiljudsko propagando, šok nimajo še danes programov, ki bi odgovarjali resnično dem< -kratičnim šolam. Mladina je proti temu protestirala in izrazila željo, da bi se očistila šola likih elementov.
Sledilo je poročilo tov. Sgabin Eralda iz Krmina, častnega člana Glavnega odbora antifašistične mladine Julijske krajine, o svetovnem mladinskem kongresu mladine v Parizu ter o svetovnem študentovskem kongresu v Pragi, kjer je mladina vsega e-ta potom svojih delegatov zra-zila odločnost, da se nadaljuje borba proti ostankom fašizma, ki je največji zatiralec delavnega ljudstva, zlasti delavske in štu dentovske mladine. Nato je prišlo do volitev tajništva okrožnega odbora ZAMJK za Goriško. Iz voljeni so bili naslednji zaslužni mladinci: predsednik tov. Poletto Silvano - Benvenuto, tajnica tov. Tončka Rutar - Tamara, člani Levin Sebek, Rudi Selli, O-kretič Zorka, Edgardo Panzera ter Bruno Zampieri. V okrožni plenum pa 60 delegatov iz okrajev, Slovencev in Italijanov.
^Da*t»(o in srečno čUlooo (efo jeti
oJUiklaoič 9?o^a(ija
cjosfiJrui „pri Gajacja*1
Otofmnid
Žene pdiščiinsliEp [kraja
zborujejo
V nedeljo 13. t. m. so imele furlanske žene gradiščanskega o-kraja konferenco, na kateri so razpravljale o dosedanjem delu. Z najboljšo voljo so se združile kmetice, delavke in uradnice, da poslušajo besede tov. Gasperini-ja, ki jim je prikazal današnje zborovanje kot nekakšno malo skupščino, kjer so se srečale dekleta in žene, da ne bodo razpravljale samo o svojih vsakdanjih gospodinjskih zadevah, kajti naša furlanska žena je zainteresirana tudi na političnih problemih. Tudi ona ima danes besedo, tudi ona ima vso pravico, da izrazi svoje težnje po boljši ureditvi sveta, za demokracijo in proti vsem reakcionarnim silam, ki bi rade ovirale podvig ljudskih množic.
Tov. Banfi je govoril o duhovni obnovi res prave ljudske politike proti vsem tistim, ki sanjajo o neki avtonomiji, ki bi ničesar ne rešila, temveč bi bila samo kamen spodtike za bodače vojne.
Izvajanja obeh tovai šev-bor-cev sta bila sprejeta z navdušenim aplavzom, nato so dclegari-nje podale svoja poročila iz katerih je bila razvidna vsestranska delavnost na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Med drugim so živahne razpravljale tudi o nekaterin duhovnikih, ki napadajo raz prižnice antifašistične žene. Me bomo pa vsem tem z našim poštenim delom, z našim neoporečnim moralnim življenjem dokazale, da smo vredne naših odličnih padlih borcev za svobodo, flazgi bana in prekoristna konferenca se je končala med splošnim odo bravanjem; sledila je plesna prireditev, katere izkupiček se je nakazal v dobrovoljne namene
Iz Bilj
Igralske skupine in pevski zbori iz vasi Renče, Bilje, Gradišče, Vogrsko, Prvačna, Dornberk in Zalošče so 13. januarja nastopili z lepo uspelim programom na okrajni kulturni prireditvi v Renčah.. Iz vse okolice so prišli ljudje na prireditev in popolnoma napolnili veliko dvorano. Prireditev je bila sijajen dokaz, da naše ljudstvo že čvrsto dopolnjuje na kulturnem polju to, za kar mu je bilo v dolgih letih fašističnega zatiranja vzeta vsaka možnost. Mladina se z veseljem pripravlja na nastope v materinem jeziku, starejšim se v obrazih bere zadoščenje in sreča, ko sledijo kulturnemu napredku mladine.
Iz Brd
_ Dne 30. p. m. je imelo okrog 40 mladincev iz vasi Kojsko, Snežatno, Brestje, Vrhovlje in Gonjače udarniški dan. V par u-rah so pripravili 30 kvintalov drvi ter jih znosili čez skalovje po strmih stezah izven gozda. Ves čas udarniškega dela je zastava plapolala na vrh skalovja, .mladina pa je vriskala in pela partizanske pesmi.
V tem kraju se nahaja taborišče, kjer so se leta 1942. začeli zbirati prvi partizani. Taborišče ni bilo ravno preveč na skritem mestu, toda partizani so takrat vseeno brez skrbi taborili, ker so vedeli, da ni v Brdih izdajalcev temveč, da jim je stalo takrat ob strani vse zavedno briško ljudstvo.
Iz Višnjcvika
Dne 6. januarja je bila v naši vasi mladinska kulturna prireditev. Ob tej priliki so se oglasili nekateri domači reakcionarji ter
hoteli razbiti enotnost ljudstva in povzročiti nezadovoljstvo med vaščani. Med temi so razni raz-bijaški shajkanci, ki so dezertirali iz partizanskih vrst in danes, v opravičilo svoje sramote, blatijo jugoslovansko armado in ljudsko oblast. Skušajo pridobiti na svojo stran razne mlačneže in špekulante, to pa le radi tega, da bi jih ti slednji tudi zagovarjali. To so sledeči: Simčič Leopold iz Vederjana, Sirk Jožef iz Drnovka, Sirk Mihelj iz Višnjevika ter Marinčič Ivan, ki je pred meseci prihajkal iz JA, ker bi moral radi nekega prestopka biti kaznovan.
Vsi ti so na prireditvi izzivali in ko jih je tajnik okrajnega odbora SIAU-ja razkrinkal kot pro-tiljudske in razbijaške elemente, so vsi prisotni to odobravali in potrdili: tako je! Osramočeni in povešenih glav so se umaknili, kajti videli so, da imajo opravka z ljudstvom, ki ne bo nikomur dopustilo, da bi se norčeval ali zaničeval našo oblast, našo slavno vojsko.
» * *
Mladinska in ženska organizacija v vasi sta napravili lep korak naprej in to radi tega, ker sta se tesneje povezali z ljudstvom. Nabiralne akcije so dobro uspele. Naj omenimo kritje stroškov za prekop treh tovarišev, za slovesen prekop in prenos talcev in partizanov v Gorici, za vaške zastave, za Miklavžev večer, za revne otroke, za zaprte antifašiste, za bolnico v Gorici, za SIALI ter slednjič velikodušen prispevek 20.660 lir revni materi iz naše vasi, da je lahko svojega težko bolnega sina spravila iz južne Italije v naš kraj.
V zadnjem času smo imeli dve kulturni prireditvi in sedaj se pripravljamo, da ustanovimo prosvetno društvo.
Iz gornjega poročila je razvidno, da naša vas ne spi, kakor nam očitajo nekatere briške vasi, ampak je pripravljena v novem letu iskreno sodelovati z vsemi sosednjimi vasmi za naše dobro.
Iz Huma v Brdih
Na zadnji dan leta se je pripetila v Sabotinu huda nesreča, katere žrtev je postal 16 letni Alfonz Kumar. Brez vednosti staršev se je odpravil v gozd, kjer je stopil na skrito mino, katera ga je vsega razmesarila. Ta in podobne nesreče naj bodo svarilo vsem, posebno pa naši mladini, da bo bolj pazljiva in da ne bodo družine in z njimi narod utrpel po nepotrebnem te žrtve.
* * ♦
Tudi pri nas smo imeli miklav ževanje. A tokrat ni sv. Miklavž obdaril samo naših naj mlajših temveč se je spomnil tudi od-rastlih. Razdelilo se je okrog 90 daril. Pionirčki so uprizorili ob tej priliki več šaljivih prizorov ter so nas razveselili tuiji s petjem. Nabralo se je za 730 lir prostovoljnih prispevkov.
Iz Tolmina
Zborovanje Enotnih sindikatov
30. decembra p. 1. se je vršilo zborovanje enotnih sindikatov v Tolminu. Zborovanje je otvoril tov. Rudi. Političen pregled je podal tov. Maks okrajne NZ, v katerem je očrtal naša prizadevanja za sindikate ter razkrajajoče delovanje reakcije, ki bi hotela uničiti vse delo ljudskih množic. Sledil je pregled dela pripravljalnega odbora okrajne podružnice, kateri je s pomočjo za-vednejših delavcev na terenu ustanovil 8 podružnic.
Najmočnejši podružnici sta železničarska, ki obstoja iz vseh železničarjev od Kanala do Podbrda ter podružnica na Slapu ob Idriji.
Zborovanju je prisostvoval tudi tov. Miklavž, tajnik sindikatov na Poverjeništvu, ki je podal izčrpne osnovne naloge in zasluge enotnih sindikatov v prid delavstva.
Sledile so volitve. Ob sklepu zborovanja so bile sprejete razne resolucije. Tov. Miklavžu je bilo naročeno, naj nese pozdrav« tovarišem iz cone A, ki so organizirani v enotnih sindikatih ter naj jim sporoči, da jim bomo stali zvesto ob strani, da dosežejo združitev z nami. Resolucije in predlogi so bili sprejeti z velikim navdušenjem.
v
Iz Žage pri Bovcu
Na dan sv. Treh kraljev se je na Žagi vršil svečani pogreb padlega borca, tov. Nanda Buttolo, kateri je padel ob priliki, ko je bila nemška ofenziva za Cerkno.
Prebivalstvo se je vse zbralo, da počasti spomin in spremlja zemeljske ostanke padlega tovariša k zadnjemu počitku, ki je bil pripeljan na domačo grudo Padli tovariš je imel še enega brata in oba sta šla neustrašno v boj, kjer sta tudi darovala svo ja mlada življenja za blagor d -movine. Ob tej priliki se spominjamo tudi njega, tov. Vita Bot-tolo; kateremu pa žal ne more mo napraviti groba, ker so ga Nemci zažgali, ali njegov uuh naj ima miren počitek, kajti — f ni ki imajo grob in oni ki ga nimajo — ne bodo nikoli p izab-ijeni, zgradili so si že sami lep spomenik, kateri je najlepši v človeštvu, to je »Svoboda«.
Ravnotako se je pred dnevi ršil pogreb padlega tov. Zorč Jožefa iz Trente, kateri je padel v borbi z Nemci v Breginju. Bil je pri 17. Brig. S. Gregorčiča in je bil prostovoljec od jeseni 1943. Vedno je bil vzoren tovariš in vsi tovariši in vaščani se ga s hvaležnostjo spominjajo in ga težko pogrešajo. Padli so da mi živimo, zato bomo tudi delali, da njihove žrtve ne bodo zaman!
* * *
Družina Melihen je v tej vojni izgubila očeta in mater, ki sta oba umrla v nemški internaciji, in brata Ignacija, ki je padel v borbi kot partizan. Danes, ko svojci prenašajo svoje drage padle domov, se je isto preskrbelo za padlega tovariša Ignacija. Delavci na Žagi so z velikim razumevanjem zbrali prostovoljne prispevke za prekop in prenos zemeljskih ostankov in ZVU je izdala tozadevno dovoljenje. V Breginju pa ni duhovnik dovolil, da bi se izvršil prekop, rekoč, da bi morali imeti dovoljenje od škofa ter, da bi morala prisostvovati prekopu zavezniška policija. Odgovorili so mu, da dovoljenje od ZVU imajo, da pa zavezniška policija, v kolikor je njim znano, ni bila do danes potrebna pri prekopih. Tako so sami odkopali zemeljske ostanke brez duhovnika, ko so se vrnili v vas in ga prosili naj blagoslovi krsto se je zopet odrekel, rekoč jim, da so roparji in da jih bo naznanil škofu. Pod pritiskom ljudstva je cerkovnik vseeno mrliču zvonil. Mladina iz Bre-ginja je padlemu borcu poklonila lep venec z napisom »borcu za domovino«.
Tudi doma na Žagi je številna množica spremljala tovariša Ignacija k zadnjemu počitku.
Iz Čezsoče
Vas Čezsoča leži v bovški kotlini, pod hribi. Naši sinovi I-vančič, Čop, Kravanja, Kavs so že na tržaškem procesu leta 1941. pokazali težnje našega ljudstva. Pod našimi hribi so se osnovah’ tudi prve partizanske edini :c.
Okrožna konferenca mladine u Borici
mnogi so padli, drugi nadaljujejo z neumornim delom. Čezsoča čeravno bombardirana in porušena se je vedno odlikovala z raznimi akcijami v pomoč naši vojski. Krajevni NOO ima od začetka svojega delovanja t. j. od jeseni 1944. kot glavni cilj blagostanje svojega ljudstva. Tudi ostale organizacije so delavne in skrbne. Za božične praznike smo obdarili krajevne sirote, v ta namen smo nabrali v vasi L. 4752. Med potrebnimi smo razdelili 261 metrov blaga, ki ga je naš učitelj Klavora dobil v Ljubljani pri trgovcih za pomoč Čezsoči. Ob božičnih praznikih smo nabrali L. 2535 in 22 jajc za antifašiste v zaporih.
Čezsoča ima sedaj svoje prosvetno društvo »Skalar«, ki šteje 65 članov, pevski zbor pa 36 članov. Obnovili smo most in cesto, ki pelje skozi vas; cesto, ki je bila plužnata in nevarna smo posuli z belim gruščem. V načrtu imamo tudi obnovo stranske ceste na Meketa. Obnove porušenih hiš pa še vedno zaman pričakujemo, ker v coni A ni pogojev za to, ker ZVU nam ne nudi možnosti in sredstev.
Sedaj se je vsa vas posvetila razpravljanju osnutka ustave ter sprememb in dopolnitev k osnutku ustave FLRJ.
Iz Borjane
Dne 10. t. m. se je vršil v naši vasi občni zbor prosvetnega društva. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo preko 50 ljudi. Društvu smo dali ime »Stol«, ki nas bo spominjal na prve borbe naših partizanov v teh krajih. Namen društva je, da dvigne kulturno raven vaščanov ter da ustvari enotnost in bratsko sožitje. Na zboru je bilo mnogo mladink in mladincev. Prišli so tudi naši vojaki, ki so se vrnili iz vojnega ujetništva, iz Marsille-a, ter borci, odpuščeni iz J.A. Z ustanovnega občnega zbora je bila poslana borbena poslanica podpisana od vseh zborovalcev podpredsedniku vlade in vodji jugoslovanske delegacije v Londonu tov. Edvardu Kardelju.
Iz Trente pri Bovòu
V naši vasi imamo dve osnovni šoli. Vsled pomanjkanja izšolanega učiteljstva na Primorskem smo si pomagali na ta način, da smo izbrali za začasne učiteljive dve najboljši naši tovarišici, katerima smo zaupali naše otroke. Sedaj pa smo dobili in to po prizadevanju naše ljudske oblasti, učiteljico iz Ljubljane. Tako bo v nadalje ostala poleg nje še ena izmed domačih tovarišic in nadaljevala s poukom.
S pomočjo naše ljudske oblasti smo rešili tudi ta pereči problem, ki je zaskrboval našo vas.
Iz Avč
Po dolgih letih smo tudi pri nas praznovali dobro uspel Silvestrov večer. Zraven mladih igralcev smo srečali tudi starejše, ki so se pred desetletji udejstvovali na kulturnem polju. U-brano petje moškega pevskega zbora nam je dvignilo duha ter največ pripomoglo k dosegi pravega razpoloženja. V nadalj-nem so nas posebno razvedrili dobro podani komični prizori. Ob prehodu v novo leto so nam prireditelji prikazali v dobro posrečeni sceni staro, šepavo staro leto, katero je zamenjalo Novo leto, veselo in živahno. To Silvestrovo nam bo ostalo vsem v najlepšem spominu, saj smo v najboljšem razpoloženju in v trdni veri v boljšo bodočnost si stisnili roke ter veselo odšli na naše domove.
Iz Gojačevega - IV!a!ovš
Prosvetno društvo »Podčaven« je za Silvestrovo priredilo pester zabavni večer. Mladina je povabila hrvaške borce, ki so daleč od svojih domov ter jim pokazala, da je danes ravnotako z njimi v veselju, kot je bila enkrat z njimi v boju proti okupatorju. Ob polnoči so si vaščani in borci prisrčno voščili ter izrazili željo po skorajšnji priklučitvi Primorske k novi ljudski Jugoslaviji.
Razdeljevanje tkanin po postavnih cenah
Goriška občina je prejela večjo množino tkanin; ki bodo razdeljene najbolj potrebnim in to v prvi vrsti upokojencem, delavcem, uradnikom in drugim. Prednost pa imajo tisti, ki so se vrnili iz vojnega ujetništva, iz internacije, iz partizanske vojaške službe ter njihove družine.
Prosilci naj se zglasijo pri svojih organizacijah, kjer bodo izpolnili predpisane tiskovine.
Tkanine bo prodajala tvrdka »Ulriko« v Gorici, ulica Krispi št. 9; pletenine pa tvrdka »Tomasi« v Gorici, Corso Verdi št. 37.
Otvoritev šolskega leta v deželni gluhonemnici
Po iniciativi Predsedstva O-krožja in po pomoči od strani ZVU je deželni zavod za gluhoneme včeraj zopet pričel delovati, in to po dveh letih ukinitve vsled vojnega stanja. ’
Zavod deluje v Gradiški v po-
slopju Šole za obrt in rokodelstvo.
Otvoritve deželne gluhonemnice so se udeležili zastopniki raznih deželnih oblasti.
ZA KMETOVALCE
Opozarja se vse one kmetovalce, katerim so bili nakazani od ZVU konji ali mezgi za kmetijske potrebe, da se ti ne smejo prodati, zamenjati ali oddati drugim kmetovalcem brez posebnega pooblastila od ZVU, ki ga dobe potom Okrožnega kmetijskega nadzorništva.
Enigi peiwfslii ttitj
Za drugi pevovodski tečaj, ki ga priredi Slov. prosvetna zveza, se je doslej javilo 27 kandidatov in kandidatk.
Tečaj se bo vršil v Kojskem pri Gorici, prične se 20. jan. t. 1. in bo trajal dva meseca. Opozarja se na točnost, ker nihče kasneje dospelih kandidatov in kandidatk ne bo sprejet v tečaj. Tečajniki, ki ste se javili, misleč, da se bo tečaj vršil v Borštu, naj vas to nič ne plaši, ako se tečaj vrši v Kojskem. Krajevne potrebe so namreč pokazale, da je tudi v Kojskem nujno potreben tak tečaj. Poleg tega bo Kojsko sprejelo tečajnike z isto gostoljubnostjo kot jih je sprejel Boršt in jim nudil vso pomoč.
Tečajnike prosimo, da prinesejo seboj; rjuhe, odeje, krožnik in jedilni pribor, brisače, milo in vreče za slamnjače. Hrana, ki jo tečajniki prinesejo seboj (krompir, moko, fižol, zabelo in dr.) bo uprava tečaja odkupila.
Učiteljske pokojnine
Učiteljske pokojnine se končno tudi bližajo ureditvi. Upamo, da bodo nakazane že 25. t. m. in če ne, pa gotovo do 5. febru-varja. Za zastanke je treba vložiti na fin. Intendenco posebno vlogo na določenem vzorcu; tiskovino se dobi pri tov. Amaliji Jelšek v Gorici ul. Oberdan št. 9-II, ki se jo samo izpolni in predloži pristojnemu uradu.
Koledar prosvetnih delavcev
Pri Državni založbi Slovenije je izšel Koledar prosvetnih delavcev za leto obnove 1946, neob-hodno potreben priročnik za vse učitelje, profesorje gimnazij in vseh ostalih šol, sploh za vse prosvetne delavce. Na 160 straneh prinaša razen koledarskih podatkov, k vsakemu mesecu še po tri strani spominskih dnevov.
Navodila glede rodbinskih do-
klad in o prijavah za prejemanje rodbinskih doklad k rednim prejemkom bodo zanimale v splošnem vse uradnike in nameščence. V Koledarju so tudi tabele o začasni ureditvi službenih prejemkov, za vpis prejemkov in druge. Posebna zaglavja ob-jasnjujejo Prešernov dan, Prvi maj — praznik dela, Deveti maj — narodni praznik zmage, 29. november, Red dela itd. Koledar ima 2 urnika s potrebnimi kraticami za učne predmete, klasifikacijski zapisnik za razredni in predmetni pouk, 16 strani za zapiske, ki jih poživljajo sodobne parole itd. Koledar prosvetnih delavcev se naroča pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Slomškova ul. 12 in velja 35 din. Ker naklada ni visoka, pohitite z naročilom!
Zimski šport
Slov. plan. društvo priredi v nedeljo, dne 20. t. m. smučarski izlet na Ravnico. Odhod ob 9. uri iz Katerinijevega trga. Kosilo s seboj.	Odbor.
ZA TISKOVNI SKLAD SOŠKEGA TEDNIKA
so darovali:
Tov. Černe Ludvik,
Solkan...........L.	250.—-
Družba v Dolu
(Bilje)...........»	75.—
Tov. Gruden	Marija	»	10.—
Društvo »Svoboda«,
Hum ..............»	200.—
Skupaj	L.	535.—
Skupno do sedaj	L.	52.366,80
ZHHUHLH
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem domačinom, posebno mladini, ki so počastili spomin našega tako tragično preminulega
, I1LFQNZ-9 mR-]fl
Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom in darovalcem cvetja ter vsem udeležencem pogreba.
Hum pri Kojskem, dne 12. januarja 1946.
Žalujoča družina KUMAR
GEOMETER
lilaks Poberaj
se priporoča za cenitve vojnih škod in za vsako drugo tehnično
del°	GORICA
ul. Catterini št, 29.
Oton Župančič ;
KAKŠEN KOŽUH?
Ni bilo druge, Martin je moral gnati stvar na pravdo. Po prebrani obtožnici je sodnik dejal:
»No Krištof, ali si razumel obtožnico?«
»Razumel, saj je slovensko pisanje in naše govorjenje.«
»Torej dne tega in tega si bil na semnju.«
»Bil.«
»Vračal si se peš domov, in tvoj sovaščan Martin te je dohitel s sanmi, kaj ne?«
»Pricingljal je za mano, kakor bi bil baliž vozil.«
»Povabil te je, da sedi na sani, in ker nisi imel kožuha, Iv je začelo zebsti. Ali je tako, ali ni?«
»Je, kaj bi tajil; kar je res, je res!«
»In Martin je imel dva kožuha, enega na sebi, drugega pa je bil kupil na semnju za svojega sina.«
»Ovčji kožuh, topel, bel kožuh z rdečimi rožami na hrbtu in na rokavih. Kožuh in pol.«
»Martin ti ga je ponudil, in ti si ga oblekel.«
»Oblekel.«
»Torej; in ko sta se pripeljala do Martinove hiše, ti je rekel Martin: »Zdaj boš pa Že stopil peš do doma, Krištof, kožuh pa obdrži, ker je huda sapa, in jutri mi ga prinesi ali pošlji nazaj. Ali je tako?«
»Tako je, natanko tako.<
»No, vidiš, in zdaj je treba kožuh vrniti.«
»Kakšen kožuh?«
»/, tisti kožuh. Saj si bil na semnju?«
»Bil.«
»In ko si se vračal, te je dohitel Martin.«
»Dohitel.«
»In te je povabil na sani.«
»Povabil na sani.«
»In ti je dal kožuh.«
»Dal.«
»In ti si šel od njegove hiše v kožuhu domov.«
»V kožuhu domov.«
»No vidiš, Krištof, zdaj pa moraš kožuh vrniti.«
»Kakšen kožuh?«
Podobna je stvar z Italijo in z nami, samo s tem razločkom, da nam je fašizem na silo vzel edini kožuh, ki smo ga imeli, in zdai, ko bi ga bilo treba vrniti, se čudi:
»Kakšen kožuh?«
Kako sta dognala Krištof in Martin svojo pravdo, ne vem; vem pa, da je dobro sosedstvo brez vrnjenega kožuha nemogoče.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, nLjudski dom“ pritličje Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKAKNE v Gorici — Najemnik: »Primorski dnevnik"
Mara Samsa:
TO ]E MO] SVET
Sneg se je pravkar vsul na smreke in na gole veje visokih, vitkih bukev, ko sem prvič po-setila zdravnico, dr. Pavlo v njenem svetu, v njenem kraljestvu, globoko v notranjosti Trnovskega gozda. Sedeli sva v operacijski sobi, lični leseni baraki, katere stene so bile skrbno prekrite z belim ovojnim papirjem. Zagledala sem se skozi okno v bukova debla, ki so se vrstila v daljavo in se svetila v žarku zimskega sonca. V hipu me je prevzel občutek, da nisem v partizanski bolnici, da ni resničen svet, katerega doživljam, ampak da je to, kar gledam, samo slika na platnu, ki se je v tem trenutku prikazala pred očmi in bo v naslednjem zopet izginila. Dr. Pavla, ki je poleg mene čistila instrumentacije po pravkar o-pravljeni operaciji, me je predramila iz zamišljenosti.
»Glej jo, nad leto dni se nisva
videli, sedaj pa ti pride in ne govori ničesar, samo nekam buli predse«.
»Oprosti mi, toda vse to, kar me obdaja, me je tako prevzelo, da nimam besedi, s katerimi bi izrazila občutke, ki mi napolnjujejo dušo. Povej mi, samo povej, kdaj ste vse to ustvarili, kdaj in kako ste vse to zmogli? Saj imate sredi te divjine kar celo vas z udobnostmi, o katerih se nam, partizanom, ki živimo v neposredni bližini okupatorja niti ne sanja.«
Dr. Pavla se je grenko nasmehnila.
»Kdaj in kako smo ustvarili? Ko bi ti vedela, kaj je bilo pred letom dni in s kakšnimi naravnost nečloveškimi napori je bilo povezano vse naše delo. Zmogla ga je le trdna volja, da pomagamo našim najbednejšim in pa velika, neomajna vera v našo pravično borbo, v kateri mora mo zmagati. Pred letom dni nismo še imeli ničesar, sedaj pa je to že naša peta postojanka. Na petih mestih, oddaljenih ure in ure narazen imamo približne to.
kar vidiš tu. Gradili smo, skoraj bi rekla, da smo neprestano gradili. Naši bolničarji so morali biti radi stroge konspiracije istočasno gradbena ekipa. Ponoči so nosili ranjence ure in ure daleč iz javke v postojanko, po dnevi so opravljali bolničarska in vsa druga dela. Če sem le utegnila, sem tudi sama nosila deske in pomagala graditi. Postaviti tako leseno vas ni zame več noben problem. Natanko imam preračunano, koliko materijala potrebujemo od žebljev do strešne lepenke.«
Odkrito sem se nasmejala tem njenim besedam.
»Že vidim, da si še vedno talca, kot si bila v Ljubljani, ko si vikala s sanitetnim materijalom po parkrat na dan mimo straž, vedno v bojazni, ne da bi te dobili, ampak da bi ga pravočasno oddala za prenos preko žice. Poleg vsega pa si se še ukvarjala s študijem ruščine, se učila Puškinove in Lermontove verze. Zdi se mi celo, da si svojo energijo potencirala.«
»Seveda sem jo, ali je ti nisi? Mi vsi smo jo potencirali, ker samo z združitvijo vseh svojih sil smo kos naporom in kos sovražniku. V borbi in delu pa človek pozablja nase. V duši le bdi ena sama misel, ki jo izraža beseda svoboda. Tej misli in tej besedi sem kot zavedna Slovenka dala vse. Srečna sem, kadarkoli pomislim, da sem do kraja-izpolnila svojo dolžnost.«
Po teh besedah ni stala več pred menoj tista dr. Pavla, ki se zna šaliti in nasmejati, temveč le zdravnica, ki je vse svoje kirurško znanje dala na razpolago domovini v njenih najtežjih dneh.
»Rada bi vedela, na kaj si oprla svoje delo, ko si prišla na Primorsko in rada bi vedela zgodovino te tvoje bolnice.«
»Naši bolnici je pravzaprav ku moval dr. Peter, ki je imel že pred septembersko ofenzivo 1943. leta nekje na Vipavskem ambu-lanco. Ofenziva, ki se je vršila v naitežjih vremenskih prilikah in bližajoča zima sta * ustvarili zamisel, da se postavi nekje sre-
di gozda našim najbednejšim varen dom.«
»Dobro se spominjam tiste ofenzive. Bila je prva, ki jo je naredil nemški okupator na naše svobodno ozemlje. Umaknili smo se iz Vipavske doline preko av-na in Trnovskega gozda v Idrijske hribe. V dolgi koloni smo se pomikali preko gozda tri dni in pol. Lačni smo bili in do kože premočeni. Zakaj lilo je neprestano. Že prvi dan je šla mimo naše kolone, kolona ranjencev. Nekateri so se opirali na palice, druge so nosili na vojaških odejah. Ustnice so jim trepetale od mraza in bolečine, toda na njih ni bilo tožbe, niti vzdiha. Ostrile so se v poteze, ki so izražale tisto veliko voljo, ki je bila v njih. Voljo in vero, ki je silnejša od bolečine, silnejša od človeškega fizičnega nastrojenja. Se dolgo potem, ko so jih odnesli mimo, so nam ostale v duši njihove podobe in naše misli so jih spremljale na njihovi poti neznanemu cilju.«
(Nadaljevanje prihodnjič.)