Terme Ptjj sasa hotels a resorts ■ ''sii -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico .t-K' """ , , , i Kmetijstvo ^ Torek:Tednikov kopalni dan v „ * Podravje • Mlekarska zadruga razširila poslovanje v Prekmurje O Stran 9 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 5S0 e: termalni.park@terme-ptuj.si Štajerski TED Ptuj, petek, 24. marca 2017 letnik LXX • št. 24 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ^ ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR a > - - Slovenija, Podravje • Večina občin zmanjšuje svoje dolgove 2 < Kje so občani najbolj zadolženi V torek priloga V središču Ptuj • Kaj naj bi po novem nastalo v Žabjaku O Stran 4 Ljudje in dogodki Ptuj • Nov izziv Tilna Graha: uspeti kot TV-voditelj O Strani 16 in 17 Črna kronika Slovenija • Lani 13 ubojev in 13 umorov O Stran 24 Šport Nogomet • Premor za polnjenje baterij O Stran 11 Po prvih preliminarnih podatkih o zadolženosti občin v letu 2016, ki jih je zbralo Ministrstvo občin lani ponovno zmanjšal, tokrat že drugo leto zapovrstjo, saj so občine dolg zmanjšale že svoje dolgove v lanskem letu precej povišalo. Več na straneh 2 in 3. za finance, v letu 2015. se je skupni dolg Nekaj občin pa je Foto: Črtomir Goznik Ormož * Novih odpuščanj v Safilu ne načrtujejo S Stran 7 Žetale * Vukova domačija še vedno brez namembnosti O Strani 6 in 7 Podravje * Zakaj so mleko-mati skromno obiskani O Strani S in 9 2 Štajerski Aktualno petek • 17. marca 2017 Podravje, Slovenija • Kakšna je bila zadolženost občin v letu 2016 Večina občin v Sloveniji zmanjšuje Po prvih preliminarnih podatkih o zadolženosti občin v letu 2016, ki jih je zbralo Ministrstvo za finance, se je skupni dolg občin lani ponovno v letu 2015. Konec lanskega leta je tako skupni dolg vseh 212 občin v državi znašal slabih 842 milijonov evrov (841.993.234 evrov), povprečni V letu 2016 je dolgove znižalo kar 142 občin, zvišalo jih je 54 občin, štiri občine so se zadolžile na novo, 16 pa je bilo neza-dolženih občin. V Podravju je slika precej podobna, saj je večina od 26 občin, ki smo jih vzeli pod drobnogled, svoje dolgove glede na leto 2015 znižala. www.tednik.si (Stajerskitednik - Stajerskitednik Katere občine so se najbolj zadolžile in katere najbolj razdolžile Med 26 občinami v Podrav-ju, ki so lani svoj dolg povišale glede na leto poprej, so: Videm (za kar 43,3 %), Hajdina (9,5 %), Duplek (23,9 %) Slovenska Bistrica (2,2 %) in Ormož (1,3 %). Vsem drugim občinam je uspelo svoj dolg znižati; najbolj občinam Benedikt (26,3 %), Sveti Najbolj zadolžene občine v Sloveniji po prebivalcu (v evrih) | Občina Gornji Petrovci 3.684.808 1.736 Solčava 612.695 1.150 Litija 16.890.861 1.107 Komenda 6.641.616 1.100 Kostel 698.689 1.038 Koper 48.432.634 972 Skupaj: 76.961.333 povpr.: 1.183,80 Zakaj se je občina Videm zadolžila za 1,4 milijona evrov Med maloštevilnimi občinami, ki so lani povišale svoje dolgove, je občina Videm, ki se je dodatno zadolžila za dobrih 43 odstotkov vrednosti lastnega proračuna, kar v številkah predstavlja skoraj 1,4 milijona evrov. »Občina se je v letu 2016 zadolžila v skupni višini 1.369.875 evrov. Kredita sta bila najeta za odkup stavbe Vrtca Videm, za delno odplačilo obstoječega kredita, izgradnjo kanalizacije Tržec-Jurovci, izgradnjo kanalizacije Videm-žu-pnišče-pokopališče in za modernizacijo in rekonstrukcijo ceste Zg. Leskovec-Trdobojci,« je pojasnila Darinka Jagarinec iz občinske uprave. Stanje vseh neodplačanih najetih kreditov je lani konec leta tako znašalo 2.638.794 evrov. Vsa najeta posojila občine so dolgoročna, letna anuiteta za odplačilo pa znaša 302.221 evrov. Duplek najel kredit v višini 720.000 evrov Tudi občina Duplek je lani precej povišala svojo zadolžitev. Kot so pojasnili v občinski upravi, so za izvedbo tekočih naložb najeli kredit v višini 720.000 evrov z dobo vračila 15 let. Občina tako od letos odplačuje sedem dolgoročnih kreditov, skupna zadolžitev občine pa za najetim kreditom znaša 2,8 milijona evrov. V lanskem letu je za odplačilo letnih anuitet z obrestmi vred plačevala 270.459 evrov. ^///////////^^^ Najvišja zadolženost občin | zabeležena leta 2014 Zadolženost občin v Sloveniji je začela strmo | rasti po letu 2008. Skupni dolg vseh 212 občin je | namreč to leto znašal 456 milijonov evrov, leto ka-| sneje je dobrih 615 milijonov, leta 2010 je dosegel | 733,5 milijona, leta 2011 pa 805 milijonov. Rast | zadolženosti se je po letu 2011 nekoliko umirila; | tako je skupni dolg leta 2012 nekoliko presegel | 836 milijonov, leto kasneje 840 milijonov, najvišji | pa je bil leta 2014, ko je znašal skoraj 900 milijonov evrov. Leta 2015 se je nato prvič znižal na 865 | in nato lani na 842 milijonov evrov. Tomaž (20,7 %), Središče ob Dravi (14,8 %) in Dornava (11, 5 %). Popolnoma brez vsakega dolga še vedno ostajata občini Mar-kovci in Gorišnica, sicer pa je bilo v Sloveniji konec lanskega leta vsega skupaj 16 občin, ki ni- 1 Videm majo niti centa dolga. Leta 2015 je bilo takšnih občin 14. Kje so občani najbolj zadolženi Povprečni dolg na občana v 26 upoštevanih občinah Po-dravja je konec lanskega leta znašal 386,80 evra, kar je pod državnim povprečjem. Najbolj so zadolženi prebivalci v občinah Podlehnik (910 evrov), ki se je glede na višino dolga uvrstil na neslavno osmo mesto med vsemi slovenskimi občinami, takoj za MO Koper, Žetale (769 evrov), Lenart (628 evrov), Sveta Trojica (626 evrov) in Zavrč (594 evrov). Če ne upoštevamo občin Markovci in Gorišnica, kjer občani sploh niso zadolženi, pa so na repu lestvice najbolj zadolženih prebivalcev v Podravju občani v Cirkulanah (75 evrov), Svetem Tomažu (82 evrov) in v Juršin-cih (100 evrov). Na državni ravni veljajo za najbolj zadolžene občane prebivalci občin Gornji Petrovci (1.736 evrov po glavi občana), Solčava (1.150), Litija (1.107), Komenda (1.100), Kostel (1.038) in Koper (971). Iz zbranih podatkov finančnega ministrstva je še razvidno, da je v letu 2106 svoj dolg znižalo 142 občin, zvišalo ga je 54 občin, na novo pa so se v lanskem letu zadolžile štiri občine. Zadolženost občin glede na višino njihovega proračuna Vsekakor je eden pomembnejših kazalnikov dejanske zadolženosti občin še primerjava med višino njihovih prihodkov oz. proračuna in višino dolga. Ta primerjava nam pokaže, da je dejansko najbolj zadolžena občina med 26 opisanimi v Po- dravju občina Podlehnik, saj njihov dolg predstavlja kar dobrih 89 odstotkov njihovih prihodkov v letu 2016. Sledi občina Žetale, v kateri dolg dosega 83 odstotkov proračuna, pri Sve- ti Trojici je dolg lani znašal 77 odstotkov višine proračuna, v občini Destrnik 73 odstotkov in v občini Hajdina 72 odstotkov. Občine, v katerih višina dolga presega 50 odstotkov Ptuj • Prepolovljen občinski denar za Zakaj nov razpis Včeraj se je iztekel rok za oddajo ponudb za izvajanje tos sklenila pogodbo, ki pa 30. aprila poteče. Vprašanja, podjetje pripravljeno izvajati prevoze za znesek, ki ga je Mestna občina Ptuj je 13. marca letos vse zainteresirane ponudnike povabila, da do 23. marca predložijo svojo ponudbo za oddajo javnega naročila male vrednosti za Izvajanje javnih linijskih prevozov v mestnem prometu v mestni občini Ptuj. Merilo za izbor je ekonomsko najugodnejša ponudba, pri čemer je posebej navedeno, da naknadno naročnik ne bo priznaval nobenih stroškov, ki niso zajeti v končno ponudbeno ceno. Med pogoji, ki so objavljeni v razpisni dokumentaciji, so tudi naslednji: da je ponudnik imel v letih 2015 in 2016 letni promet najmanj v višini 100.000 evrov, da je v zadnjih treh letih že vsaj dvakrat izvajal storitve javnega linijskega prevoza potnikov v mestnem prometu, letna vrednost za izvajanje predmetnih storitev za posameznega naročnika pa je morala znašati najmanj 80.000 evrov. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s Zakaj občina po le štirih mesecih ponovno išče izvajalca? Kot je razvidno iz naziva naročila, izvedenega v decembru 2016, je januarja letos šlo zgolj za podaljšanje pogodbe za obdobje od začetka leta do konca aprila 2017. Številna vprašanja, ki smo jih naslovili na ptujsko občino (ali ta razpis pomeni, da Arriva Štajerska ne bo več vozila, je bila morda cena, ki jo je občina ponudila, nesprejemljiva za sedanjega izvajalca, kakšno pogodbo so z njimi podpisali januarja letos in za kakšen znesek in kaj pričakujejo od novega ponudnika), so ostala neodgovorjena. Zapisali so le, da je v objavi razpis za obdobje od predvidoma 1. 5. 2017 do 31. 12. 2017 na obstoječi liniji Mestno jedro. „S tem razpisom se bo zagotovilo izvajanje obstoječe linije do konca leta 2017. Na podlagi uspešno zaključenega razpisa bodo znane vse konkretne informacije. V pro- Vir: MF Foto: arhiv Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 17. marca 2017 Aktualno Štajerski 3 Dolg mestnih občin (2016): svoje dolgove zmanjšal, tokrat že drugo leto zapovrstjo, saj so občine dolg zmanjšale že dolg na prebivalca pa je dosegel 408 evrov. Zadolženost občin v Sloveniji 31. decembra 2016 (v evrih) Foto: Črtomir Goznik prihodkov oz. proračuna, so v Podravju še: Lenart, Zavrč, Slovenska Bistrica, Ptuj, Benedikt, Videm, Sv. Andraž, Duplek, Miklavž na Dr. polju. sm Skupni dolg vseh enajstih mestnih občin Slovenije je konec lanskega leta znašal dobrih 408 milijonov evrov, povprečni dolg na prebivalca mestne občine pa je znašal 525 evrov. Najvišji skupni znesek dolga pripada po pričakovanjih občini Ljubljana (179 milionov evrov), najnižji dolg med mestnimi občinami pa bremeni Mursko Soboto (6,6 milijona evrov). Sicer pa so najbolj zadolženi občani Kopra, najmanj pa občani Nove Gorice. Občina Skupni dolg 31.12.2016 Dolg na prebivalca Zvišanj dolga 2 e / znižanje ■ 015 / 2016 ■ Podlehnik 1.693.832 910 - 6,3 odstotka Žetale 1.031.491 769 0 Lenart 4.913.851 628 - 5,6 odstotka Sveta Trojica 1.333.718 626 - 5,2 odstotka Zavrč 885.733 594 - 3,3 odstotka Destrnik 1.485.343 568 - 2,4 odstotka Slovenska Bistrica 13.603.946 527 + 2,2 odstotka Ptuj 12.162.205 527 - 5,7 odstotka Hajdina 1.799.469 474 + 9,5 odstotka Benedikt 1.172.196 470 - 26,3 odstotka Videm 2.638.794 470 + 43,3 odstotka Središče ob Dravi 958.617 450 - 14,8 i odstotka Sveti Andraž 514.180 428 - 0,6 odstotka Makole 859.448 409 - 2,4 odstotka Duplek 2.525.631 408 + 23,9 odstotka Miklavž na Dr. polju 2.414.193 362 - 8,5 odstotka Dornava 863.399 319 - 11,5 odstotka Kidričevo 1.678.968 255 - 9,6 odstotka Trnovska vas 299.224 223 - 0,3 odstotka Ormož 2.752.101 216 + 1,3 odstotka Majšperk 681.720 166 - 9,7 odstotka Juršinci 238.574 100 - 10,8 i odstotka Sveti Tomaž 176.676 82 - 20,7 odstotka Cirkulane 176.126 75 - 2, 3 odstotka Gorišnica 0 0 0 Markovci 0 0 0 SKUPAJ 56.859.435 povpr.: 386,80 - Mestna občina Ljubljana 179,319 654 - 2,3 % Maribor 59,008 549 + 16,2 % Koper 48.433 972 - 8,0 % Kranj 27,754 495 - 5,6 % Celje 25,288 509 + 1,2 % Velenje 19,556 594 + 2,4 % Ptuj 12,162 527 - 5,7 % Novo mesto 11,553 315 - 6,6 % Nova Gorica 9,573 303 - 8,8 % Slovenj Gradec 8,792 510 - 2,5 % Murska Sobota 6,630 344 - 17,7 % Maribor Vir: Ministrstvo za finance (podatki še niso usklajeni s premoženjskimi bilancami občin) Vir: MF Foto: arhiv mestni avtobus že kaže posledice za linijo mestnega avtobusa javnih linijskih prevozov v mestnem prometu v MO Ptuj. Občina je namreč s podjetjem Arriva Štajerska januarja le-ki ostajajo neodgovorjena, so: zakaj je bila pogodba sklenjena le za štiri mesece in ali bo omenjeno oz. sploh katero občina v primerjavi z lanskim letom skoraj prepolovila. računu je zagotovljenih 65.000 evrov. Nove linije se k temu razpisu ne bodo dodajale. Pripravlja pa se analiza potreb in možnosti za zagotovitev druge linije javnega linijskega prevoza v mestnem prometu." A kot so nekateri svetniki opozarjali že ob sprejemanju proračuna, zmanjšanje sredstev za mestni potniški promet lahko prinese težave. V lanskem letu je namreč realizacija na postavki mestni potniški promet znašala 105.120 evrov, letos je za ta namen predvidenih le še 65.000 evrov. Ali je to razlog, da je ptujska občina januarja letos sklenila pogodbo z družbo Arriva Štajerska le za štiri mesece, niso odgovorili ne na občinski opravi, ne trenutni izvajalci linijskega potniškega mestnega prevoza. Jasno je le, da je bila lani pogodba podpisana za celo leto, zato se pojavlja dvom, da je razlog ravno denar. Namreč, če je družba Arriva Štajerska lani za enako delo prejela 105.120 evrov (me- sečno 8.760 evrov), bi letos, če bi znesek ostal tak, kot je predviden v proračunu, dobili le še 65.000 evrov za celo leto, kar znese 5.416 evrov na mesec. Ali je bila torej takšna poteza le preoptimistična želja občine po prihranku, bo pokazal odziv na poziv k oddaji ponudb oz. število tistih, ki bodo pripravljeni opravljati ta posel. Zanimivo pa je, da so ob sprejemanju proračuna na ptujski občini trdili, da bo izvajalec pristal na nižji znesek za opravljanje te storitve tudi zato, ker bodo z njim podpisali daljšo, štiriletno pogodbo. To se tudi z novo pogodbo ne bo zgodilo, saj jo podpisujejo le do konca leta. Kakšen bo znesek, za katerega bodo ponudniki pripravljeni voziti obstoječo linijo, še ni znano, kot tudi ni znano, ali bodo morebitno razliko pokrivali z rebalansom proračuna ali bo uvedeno plačevanje avtobusnega prevoza, morda tudi z letno kartico. Dženana Kmetec Je letna plačilna kartica rešitev tudi za vzpostavitev nove linije? Svetnica Tanja Meško Tonejc je na Mestno občino Ptuj naslovila vprašanje, ali se razmišlja o uvedbi letne kartice za občane za mestni avtobus, saj bi se s temi sredstvi lahko delno pokrila dodatna linija do pokopališča. V odgovoru občinske uprave je Aleš Gregorec zapisal: »Na podlagi izvajanja od začetka leta smo v maju 2016 izvedli Evalvacijo javnega mestnega potniškega prometa. Iz izvedenih anket in opravljanih analiz je bilo ugotovljeno, da obstoječi javni potniški promet nikakor ne pokriva potovalnih potreb in teženj znotraj mestne občine Ptuj, kot so na primer povezave med osrednjim spalnim delom in starim mestnim jedrom ter trgovsko-poslovnim delom, termami, bolnišnico, pokopališčem. Pri tem nas je zanimalo mnenje uporabnikov glede plačljivosti mestnega avtobusa. Velika večina uporabnikov je mnenja, da je brezplačen prevoz zagotovljen za vse uporabnike mestnega avtobusa. Prav tako je večina uporabnikov zadovoljna z izvajanjem prevoza v dosedanji obliki izvajanja." Pojasnil je še, da bo v sklopu občinske uprave vzpostavljena projektna skupina, ki bo proučila uvedbo mestne kartice in dodal: „Projektna skupina bo proučila obstoječe stanje izvajanja in financiranja mestnega avtobusa z možnostjo uvedbe simboličnega plačila mestnega avtobusa ter zagotavljanje drugih finančnih virov za izvajanje obstoječe in predvidene nove linije mestnega prometa." Konec aprila poteče pogodba podjetju Arriva Štajerska z M0 Ptuj za izvajanje linijskih prevozov v mestnem potniškem prometu. CG 4 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 24. marca 2017 Ptuj • Kdo želi potopiti ptujsko bolnišnico? Bo ptujska Bolnišnica le še podružni Izguba, ki jo je dolga leta pridelovala Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in ki do danes ni bila sanirana, postaja vedno večja grožnja nekaterih na ta položaj postavljeni z nepravimi nameni, in mačehovski odnos ministrstva za zdravje, smo na točki, ko se Ptuju lahko zgodi črn bolnišnica postane le obrobna, nepomembna podružnica. Da je situacija v SB Ptuj izjemno težka, zaskrbljujoča in rešljiva le ob pomoči ministrstva za zdravje, je direktor tega zavoda Andrej Levanič poudaril že večkrat. Izguba iz preteklih let nad njimi visi kot Damokle-jev meč. Zaradi nezadovoljstva članov sveta zavoda s tem in številnimi drugimi kazalci so v enem mesecu sejo sveta sklicali kar dvakrat. A so jo v ponedeljek za javnost zaprli z izgovorom, da so se tako odločili zaradi varovanja osebnih podatkov. To sicer je pristojnost članov sveta zavoda, a se s takšno potezo zmeraj postavi vprašanje transparentnosti. Predsednica sveta zavoda SB Ptuj Sonja Žibrat je po dolgi in očitno burni seji podala izjavo in svoje videnje celotnega dogajanja. Pojasnila je, da letnega poročila za leto 2016 svet zavoda ni sprejel in da ima vodstvo mesec dni časa, da ga dopolni. Eden izmed razlogov je tudi vloga za zadolžitev, ki jo je na predlog ministrstva za zdravje pripravilo vodstvo SB Ptuj. Nujno namreč potrebujejo 3 www.tednik.si IStajerskitednik I — Stajerskitednik milijone evrov za reševanje likvidnostnih težav, a ker tega ni v finančnem načrtu, vloge svet zavoda ni potrdil. „Ko bo to v finančnem načrtu in ko bo zeleno luč dalo tudi ministrstvo za zdravje, lahko svet zavoda to potrdi v enem dnevu na korespondenčni seji. Če pride do kakšnih urgentnih situacij, bomo to storili takoj. Nismo proti zadolževanju, zavedamo se, da drugače ne gre, želimo pa, da so stvari pravno formalno urejene," je jasna Žibratova. Uteži - je ptujska bolnišnica res najmanj vredna? Takoj ko je postalo jasno, da bo leto 2016 ptujska bolnišnica zaključila z negativnim izidom, je Levanič razlog za to pripisal objektivnim dejavnikom, na katere sami naj ne bi imeli vpliva (sproščena napredovanja javnih uslužbencev, višji regres, dodatne zaposlitve in kot ključni dejavnik razlika med realizirano in plačano utežjo povprečnega primera ter neplačanimi, a opravljenimi storitvami.) Čeprav je ptujska bolnišnica v preteklem letu zdravila za 1,7 % več akutnih bolnikov in realizirala za 7,7 % več uteži od plana, so bili odhodki za skoraj 1,2 milijona evrov višji od prihodkov. Največja težava še vedno ostaja prenizka utež. „Ptujska bolnišnica ima najslabše plačano utež v državi in niti ena bolnišnica z vrednostjo 1,18 ne bi poslovala pozitivno. Programi so primerljivi, niso mi jasne takšne razlike v plačevanju teh, enostavno to ni korektno. Samo tri bolnišnice so izjemno slabo plačane," pravi Žibratova, ki pa je kritična tudi do rezultatov in očitno preoptimističnih napovedi in predvidevanj vodstva bolnišnice. „Kar se tiče stroke, so naredili ogromno,v letu 2015 so dosegli izboljšanje tudi na področju financ, a lani so ponovno zabredli. Vodstvu lahko očitamo, da so pričakovali dodatna sredstva brez realne obljube, a s tem denarjem, ki ga dobijo, nobeno vodstvo ne bi moglo narediti nič boljšega kot sedanje. Sicer bi imele bolnišnice, ki dobijo bistveno bolje priznano utež, enormne zaslužke!" Skrbi in čudi pa tako Žibra-tovo kot Levaniča dejstvo, da ministrstvo za zdravje na sanacijski načrt in predloge, ki so jih posredovali konec lanskega leta, še sploh ni odgovorilo. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • 27. redna seja mestnega sveta Za finančno jamstvo za Cero Gajke letos 560.000 evrov Ptujski mestni svetniki in svetnice so se v začetku tedna sestali na 27. redni seji in obravnavali 15 točk dnevnega reda. Potrdili so spremembo ustanovitvenega odloka za javni zavod Zdravstveni dom Ptuj, katerega ustanoviteljice so občine ptujskega območja. Spremembe odloka so bile potrebne zaradi uskladitve klasifikacije nekaterih dejavnosti, ki jih zavod izvaja. Mestni svetniki so z večino glasov potrdili tudi finančno jamstvo za odlagališče odpadkov Cero Gajke. Finančno jamstvo je obveza, ki izhaja iz okoljevarstve-nega dovoljenja. Zagotoviti ga mora upravljavec (Javne službe Ptuj), in sicer za čas obratovanja odlagališča, obdobje zapiranja in čas po zaprtju. Jamstvo se lahko zagotovi v obliki bančne garancije, poroštvene izjave, zavarovalne police ali zastave depozita pri banki. Strošek finančnega jamstva se obračunava kot sestavni del cene, ki jo plača uporabnik, in sicer v delu stroška javne infrastrukture. JS Ptuj, ki so upravljavec odlagališča v Gajkah, bodo finančno jamstvo za odlagališče v svoji bilanci vodile v obliki rezervacij. Za letos je to predvideno v znesku dobrega pol milijona evrov. Kot že rečeno, se bodo ta sredstva obračunavala uporabnikom pri ceni za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Fizično potem ta denar ne bo na računu upravljavca, temveč ga bo ta nakazoval v proračun Mestne občine (MO) Ptuj, ki je lastnica infrastrukture na odlagališču Gajke. Po besedah direktorja JS Ptuj Alena Hodnika se cena za uporabnike na območju MO Ptuj letos več naj ne bi spreminjala, saj je strošek finančnega jamstva že vračunan v ceno, ki velja od začetka tega leta, mestni svetniki so jo potrdili na januarski seji. Kaj naj bi po novem nastalo v Žabjaku Na tokratni seji so se mestni svetniki seznanili še s podatki o stanju na področju prometne varnosti, potrdili nekaj pravno-premoženjskih zadev, predstavljena jim je bila informacija o začetku priprave podrobnega Urejanje okolice dominikanca: 312.000 evrov Člani mestnega sveta so potrjevali dokumentacijo za nadaljevanje del v kompleksu dominikanskega samostana. V tej fazi, ki je finančno ocenjena na dobrih 300.000 evrov, bodo poskrbeli za zunanjo ureditev. Uredili bodo atrijsko in južno dvorišče ter sončni park. Na obeh dvoriščih predvidevajo ureditev talnih površin ter namestitev priključkov za elektriko, vodo in kanalizacijo za izvedbo manjših dogodkov, pa tudi izvajanje gostinske dejavnosti. Na južnem dvorišču, od koder se odpira prečudovit pogled na Dravo in okolico, bi namestili opremo za zunanjo kavarno, v delu samostana bi poskrbeli za sanitarije. V sončnem parku nameravajo sanirati zasaditev in namestiti urbano opremo - klopi, koše, razsvetljavo. Vrednost projekta je ocenjena na 312.000 evrov. Od tega bi največ stala ureditev sončnega parka (183.000 evrov). Sredstva za investicijo bo iz proračuna 2017 zagotovila MO Ptuj. /i* Foto: Črtomir Goznik občinskega prostorskega načrta (OPPN) za območje nekdanje opekarne v Žabjaku. Pobudo za spremembo OPPN je podal lastnik kompleksa nekdanje opekarne, podjetnik Franc Žuran s Formina. V skladu s trenutno opredelitvijo v prostorskih aktih je območje namenjeno izvajanju gospodarske dejavnosti. A ker ima investitor za to lokacijo drugačne načrte, bo treba definicijo rabe prostora spremeniti. Kot je v imenu investitorja na seji mestnega sveta pojasnila projektantka Petra Žiher Sok, bi na lokacijo nekdanje opekarne v Žabjaku želeli umestiti vrtec, bivalne prostore in delavnice za društvo Sožitje Ptuj, oskrbovana stanovanja, dom za ljudi s posebnimi potrebami, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, prostore za opravljanje zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti, pralnico, restavracijo, manjši hostel ter zunanje površine za šport in rekreacijo. Spremembi namembnosti prostora mestni svetniki niso nasprotovali. Mojca Zemljarič petek • 17. marca 2017 V središču Štajerski 5 ca mariborskega UKC? obstoja tega zavoda. Če k temu prištejemo še slabo likvidnostno situacijo, grožnje z izvršbami, nekatere člane sveta zavoda, ki so po mnenju scenarij. To potrjujejo tudi poskusi diskreditacij in zapiranje sej za javnost. Marsikdo se že sprašuje, ali je v ozadju skrit interes, da ptujska Predstavniki Ptuja, ki delajo proti Ptuju?! Foto: Črtomir Goznik Da maske padajo in da je zadeva izjemno resna, je po ponedeljkovi seji S^f -, t§■ sveta zavoda dejal direktor ptujske bolni™ šnice Andrej Levanič. "Zelo različen pogled birokratov v zdravstvenem sistemu in vprašljivo kredibilni svetovalci stvari predstavljajo v povsem drugačni luči, kot je dejansko stanje. Težišče enostavno ne more biti le na iskanju notranjih rezerv. Bolnišnica zadnjih 15 let propada v vseh ozirih. Mi smo najslabše plačana bolnišnica v državi, pa pri nas iščejo rezerve. To se nekaterim članom sveta zavoda očitno sploh ne zdi sporno, zato se sprašujem tudi o njihovi dobronamernosti. Medtem ko vemo, da so nekateri člani sedanjega sveta zavoda bili aktivni že v času, ko je ptujska bolnišnica ustvarjala največjo izgubo - nekateri v sami bolnišnici, drugi na vodilnih mestih ministrstva za zdravje -, se lahko upravičeno vprašamo o njihovih kompetencah in namenih. Ključno je to, da smo očitno postali nevaren igralec. Potem ko smo bolnišnico stabilizirali, smo pričakovali še sistemske rešitve, a smo ugotovili, da se le iščejo minimalni problemi tam, kjer jih ni. Z izpostavljanjem malih napak se skuša odvračati pozornost od velikih problemov," pravi Levanič, ki se jasno sprašuje, ali je v interesu koga, da se SB Ptuj povsem potopi. Kot pravi, je na seji dobil nalogo, da naj člane sveta zavoda prepriča o nujnosti obstoja SB Ptuj, kar ga je povsem šokiralo. „Bili smo očitno preveč uspešni, pa so nam pristrigli peruti," poudarja Levanič, ki je prepričan, da so številni ljudje, ki imajo platno in škarje v rokah, zavedeni in nepoučeni. Ne bi ga presenetilo niti, če bomo kmalu govorili o centralizaciji bolnišnic. „Kdo ima pravico, da se sprašuje, ali Spodnje Podravje potrebuje bolnišnico. Jasno pa postaja, da se tudi zato ustavljajo postopki pri izgradnji urgentnega centra. Z njegovo izgradnjo bi namreč zagotovili, da obravnava akutnih urgentnih primerov ostane na Ptuju. Če bomo dejansko „podružnica" UKC Maribor, se bojim, da bomo odlagališče neperspektivnih stvari. Nekateri vidni Mariborčani so o tej možnosti že govorili javno. Iz vsega tega je jasno, da že tako revnim, demografsko in socialno ogroženim prebivalcem Spodnjega Podravja očitno pripada le osnovna, revna medicina, nikakor pa ne to, česar so deležni v večini primerljivih okolij. Razlika pa se vedno bolj poglablja: revež v igri velikih ostaja revež...« Ministrstvo za zdravje odgovornost prelaga na vodstvo bolnišnice Na kakšen način bo ministrstvo pomagalo ptujski bolnišnici, saj ima s tem Spodnje Podravje očitno na področju zdravstva velike težave, smo vprašali tudi ministrstvo za zdravje. Odgovorili so, da so kot ustanovitelj pomagali z interventnim dvigom uteži in dodali: „Svojo vlogo pri poslovanju mora odigrati tudi vodstvo bolnišnice, ki mora skrbeti za ustrezno preskrbljenost prebivalstva s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami na eni ter z danimi finančnimi sredstvi omogočiti ustrezno optimalno poslovanje na drugi strani. Vse bolnišnice v Sloveniji so bile v obdobju 2010-2014 pod velikim finančnim pritiskom zaradi varčevalnih ukrepov, pri čemer se je izkazalo, da je z notranjo optimizacijo in pravilnimi odločitvami vodstva možno dosegati boljše poslovanje. Po drugi strani pa je na nacionalni ravni treba preveriti ustreznost mreže bolnišnic glede na potrebe prebivalstva, dostopnost do zdravstvenih storitev in jo glede na te kriterije prilagoditi." Zakaj ima ptujska bolnišnica najnižjo priznano utež v državi? „Povprečna utež odraža povprečno težavnost vseh akutnih primerov, ki jih posamezni izvajalec opravlja v bolnišnični dejavnosti. Na podlagi določil vsakoletnega Splošnega dogovora izvajalci z ZZZS vsako leto dogovorijo pogodbeni obseg programa. Tako iz planskih podatkov izračunana planska povprečna utež na primer odraža planirano kompleksnost/težavnost zdravstvenega programa v akutni bolnišnični obravnavi posamezne bolnišnice," so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS. Tudi tam s prstom kažejo na vodstvo bolnišnice, češ da je to odgovorno za poslovanje, saj da imajo vse vzvode glede optimizacije poslovanja. Ob tem poudarjajo, da je ZZZS izvedel končni letni obračun akutne bolnišnične obravnave v Splošni bolnišnici Ptuj za leto 2016 skladno z veljavnim predpisom, ki ga je za vse bolnišnice opredelila Vlada RS: „S tem je bil za vse bolnišnice opredeljen tudi način obraču- Ministrstvo za finance: septembra lani „odločanje" ni bilo v njihovi pristojnosti, marca letos pa že je? Ker je ministrstvo za zdravje zagotovilo bistveno nižji znesek, kot se je izkazalo, da ga za izgradnjo Urgentnega centra na Ptuju potrebujejo, se je odločilo za izvedbo recenzije projektne dokumentacije in popisov medicinske in splošne opreme. Rok za izvedbo pogodbenih obveznosti z izbranim izvajalcem se je iztekel v ponedeljek. Od teh ugotovitev bo sicer odvisno marsikaj, v nobenem primeru pa s tem ne bodo rešeni vsi problemi. Projekt namreč zraven omenjenega problema še vedno ni realiziran tudi zaradi nezmožnosti ptujske bolnišnice, da zagotovi lastni delež. Slednjega bi lahko zagotovila z odprodajo zemljišča Domu upokojencev za njegove potrebe. Zato je Ministrstvo za zdravje 1. marca Ministrstvo za finance zaprosilo za mnenje, katere aktivnosti, če sploh katere, lahko izvede z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve na podlagi veljavne javno finančne in druge področne zakonodaje. Na ministrstvu za finance smo si pridobili njihovo mnenje, po katerem izmenjava oz. prodaja nepremičnin med dvema proračunskima porabnikoma ni možna. Ker sta tako bolnišnica kot Dom upokojencev upravljavca zemljišč v lasti države, naj bi takšen posel pomenil, da država kupuje lastne nepremičnine. Ob tem poudarjajo, da je mogoče določiti novega upravljavca zemljišča, a posel ne more biti plačljiv, še več: »Glede na dejstvo, da v zadevnem primeru en upravljavec potrebuje nepremičnino, drugi pa ne, takšne nepremičnine po zakonu ni dopustno prodati na trgu.« To pomeni, da lahko bolnišnica upravljanje zemljišča prenese na Dom upokojencev Ptuj zgolj brezplačno, ne sme pa ga prodati nikomur drugemu. Odgovor ministrstva za finance toliko bolj preseneča, saj so še septembra lani v odgovoru na naše novinarsko vprašanje zapisali, da odločanje o tovrstnih zadevah sploh ni v njihovi pristojnosti: „Če gre za občinsko investicijo, ministrstvo za finance za to ni pristojno. Če pa je urgentni center eden iz mreže urgentnih centrov v Sloveniji, ki se gradijo tudi s sredstvi EU in sredstvi državnega proračuna, je vprašanje lahko v pristojnosti ministrstva za zdravje oz. je možno, da se s tem ukvarjajo oni. Dom upokojencev Ptuj pa je javni zavod v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato so zanj pristojni oni. Pristojnosti vlade torej najbrž ni mogoče zanikati, ni pa to stvar ministrstva za finance." Foto: Črtomir Goznik navanja storitev vključno s pogoji glede t. i. uteži (ki odraža zahtevnost zdravljenja bolnikov)." Zato, pravijo, so bili pogoji poslovanja v letu 2016 tudi za Splošno bolnišnico Ptuj vnaprej znani in so pričakovali, da se jim bodo pri svojem poslovanju pravočasno in ustrezno prilagodili. „To pa med drugim pomeni, da se mora vodstvo bolnišnice usmerjati tudi v obvladovanje odhodkov in njihovo ustreznejše načrtovanje," še vztrajajo na Zavodu in v isti sapi poudarjajo, da se je vrednost uteži v ptujski bolnišnici zadnja leta dvigovala (v letu 2016 so imeli na letni ravni približno dodatnih 800.000 evrov prihodkov v primerjavi z letom 2013). Levanič sicer pravi, da so pričakovali dvakrat višji znesek. „Laično to pomeni, da zdravijo vedno več zahtevnejših pacientov kljub geografski bližini Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Poleg tega pojasnjujemo, da podatki o realizaciji primerov akutne bolnišnične obravnave v ptujski bolnišnici za leto 2016 kažejo relativno podoben delež preseganja plana kot v letu 2015 (1,73 % v letu 2016 in 1,36 % v letu 2015) ob nekoliko manjšem številu hospitaliziranih bolnikov v letu 2016 kot v letu 2015. V letu 2016 so namreč v ptujski bolnišnici zdravili 132 bolnikov manj kot v letu 2015. Konkretne razloge za negativno poslovanje bolnišnice (tudi na odhodkovni strani) mora ugotoviti upravljavec in lastnik bolnišnice, torej svet zavoda in Ministrstvo za zdravje ter na tej podlagi sprejeti ukrepe za sanacijo primanjkljaja prihodkov nad odhodki, in sicer tudi na strani naraščajočih stroškov storitev in materiala ter stroškov dela," še pojasnjujejo na Zavodu in paciente mirijo, da SB Ptuj ne bo zaprla svojih vrat in da je treba najti le najprimernejšo rešitev, ki bo ugodna tako za paciente te regije kot za optimalno poslovanje bolnišnice. Dženana Kmetec 6 Štajerski Podravje petek • 24. marca 2017 Zetale • Revitalizacija Vukove domačije Obnovljena domačija za zdaj se brez na Občina Žetale je na javni razpis Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze prijavila projekt revitalizacije Vukove domačije. Spomeniško zaščitena, sko turistično rabo pa bo, če bo občina na razpisu uspešna, nared do poletja prihodnje leto. Župan Žetal Anton Butolen je razkril načrte: »Na mestu poleg domačije, kjer je nekoč stal manjši hlev, bi radi postavili senčnico velikosti 12,5 kvadratnih metrov. V njej bi uredili sprejemno pisarno, malo kuhinjo in sanitarije. V kleti domačije, veliki 16,5 kvadratov, pa bi uredili vinoteko. Leta 2012 smo ta projekt že pri- javili na razpis Interreg, a takrat nismo uspeli. Zdaj smo ga malo poenostavili in prijavili na razpis LAS Haloze.« Okolico domačije nameravajo očistiti v okviru pro- Zlato za Asjo Katarino Vrsto let zapored učenci OŠ Olge Meglič dosegajo zavidljive rezultate na državnem Cankarjevem tekmovanju iz slovenščine. Tudi letos je njihova učenka na Ptuj prinesla zlato. I /7ft EA.?*; Foto: arhiv šole Asja Katarina Mogu z mentorico Renato Debeljak Državno Cankarjevo tekmovanje je oblika spodbujanja in razvijanja branja zahtevnih besedil, da bi učenci dokazali višje razvite zmožnosti branja in pisanja. Letos so tekmovanje gostili na OŠ Dušana Flisa Hoče, 11. marca, med tekmovalci z najboljšim rezultatom pa je bila tudi Ptujčanka Asja Katarina Mogu. Učenci 8. in 9. razredov so imeli dve izbrani besedili: zbirko avtobiografskih črtic Hotel sem prijeti sonce in Partljičevo komedijo Moj ata, socialistični kulak. „Obe izbrani knjigi sta mi bili zelo zanimivi, čeprav se mi je bilo izjemno težko vživeti v čas socializma, ko si moral paziti, kaj si komu rekel, marsikaj si moral skrivati, na glas govoriti razne politične parole itd. Zato sem se na vse stopnje tekmovanja z mentorico mag. Renato Debeljak zelo aktivno pripravljala," je o svoji izkušnji zadovoljno povzela Asja Katarina Mogu. Dženana Kmetec jekta Life Življenje traviščem, pri tem pa zdrava drevesa ohraniti. Klet Vukove domačije ima tlak z glinenim nabojem, kar ob mokrih dneh povzroča blato. Plast tlaka bi zato odstranili ter izvedli filtrski sloj in tlakovanje z avtohtonim kamnom. Opremo za vinoteko so v dokumen- taciji opisali takole: »V glavnem gre za postavitev sodov z določenim namenom uporabe; nekaterim se dodajo noge, drugim se izrežejo vratca in doda notranja polica, nekateri pa so postavljeni na lesenih podstavkih kot primer postavitve sodov v klet, nekaterim se odstranijo prednja Uredili bodo dve domačiji Vukova domačija je cimprana hiška iz 80. let 19. stoletja, narejena iz grobo obtesanih brun, ometana z ilovico, pobeljena z apnom in pokrita s slamo. Stoji na kleti, zidani iz kamna, ima pa še ognjiščno kuhinjo in sobo s krušno pečjo. Občina Žetale je leta 2006 uredila lastniška razmerja in domačijo v okviru In-terrega (delno) adaptirala: obnovili so slamnato streho in gank, sanirali leseno in kamnito ostenje, ilovnate in apnene omete ter uredili notranjščino, rekonstruirali so prvotna okna in (na osnovi najdenih koščkov starih pečnic) krušno peč ... Obnovljeno domačijo so za javnost odprli septembra 2007. Občina je odkupila in s pomočjo evropskih sredstev (De-park) obnovila tudi Pušnikovo domačijo v Nadolah, kjer načrtujejo še ureditev kleti in muzeja. Vukova domačija bo morda zaživela že Ptuj • Novo priznanje Mestnemu gledališču Ptujska gledališka pravljica Za sedmico pravimo, da je pravljično število. In če to drži, je Mestno gledališče Ptuj v tej gledališki sezoni pravljično, saj je nedavno za svoje letošnje predstave prejelo že sedmo priznanje. Tokratno priznanje so dobili na prejšnji teden končanem 26. festivalu Dnevi komedije v Celju: komedija Cucki v režiji Matjaža Latina, ki je premiero doživela spomladi 2016 (in se bliža 50. ponovitvi) in v kateri nastopajo Gojmir Lešnjak Gojc, Klemen Slakonja in Nenad Nešo Tokalic, je postala žlahtna komedija 2017 po izboru občinstva. Priznanje občinstva je, kot pravi direktor Peter Srpčič, zanje posebej dragoceno, saj so ga dobili od tistih, ki jim je njihovo delo v bistvu namenjeno, od gledalcev: »Veseli smo, če občinstvo naše predstave sprejme za svoje, jih vzljubi. Trudimo pa se, da tudi pri lahkotnejših predstavah ohranjamo ustrezno umetniško raven, saj pripravljamo res kakovostne komedije; ne gremo se poceni humorja, ne gremo se burkaštva, ne ukvarjamo se s stendupom, ki pravzaprav niti ne sodi v repertoar klasičnega gledališča. Lotevamo se vrhunskih komedij, pri čemer ne gre samo komedije, ampak imajo globlje sporočilo; takšni sta na primer naši Najstarejša obrt ali Cucki - komediji, pri katerih gledalec potoči tudi kakšno solzo.« Naštejmo še dosedanjih šest ptujskih nagrad in nagrajencev. Na 51. Borštnikovem srečanju je predstava Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk (v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje) prejela veliko nagrado, za igro v Učenih www.tednik.si s Stajerskitednik - Stajerskitednik ženskah pa sta ju prejeli Pia Ze-mljič in Liza Marija Grašič. Na Festivalu evropskega gledališča Tuzla 2016 je bil nagrajen Borut Veselko za najboljšo moško vlogo v predstavi Mrtvec pride po ljubico (sodelovanje s Prešernovim gledališčem Kranj), dve nagradi pa so dobili na Mednarodnem gledališkem festivalu v Libanonu, kjer so se predstavili z Mahmudom in zanj prejeli nagrado za najboljšo režijo in najboljšo scenografijo. jš Foto: arhiv MGP Cucki - žlahtna komedija 2017 po izboru gledalcev Dnevov komedije v Celju Ptuj • 59. dan Osnovne šole Ljudski vrt Drevo je življenje ... Ena največjih slovenskih, obenem pa tudi najštevilčnejša ptujska osnovna šola Ljudski vrt je marca obeležila 59. dan šole. Kot zmeraj so tudi letos poskrbeli za teden dobre volje, poln ustvarjanja, druženja, športnih aktivnosti in petja. Osnovna šola Ljudski vrt deluje na dveh naslovih, na podružnici Grajena in na sedežu matične šole, ki je trioddelčna in jo letos obiskuje kar 680 učencev. Letošnji dan šole, ki ga obeležujejo ves teden, je potekal med 6. in 10. marcem. 59. rojstni dan so proslavili z množico dogodkov, ki so jih združili pod skupni imenovalec »Drevo je življenje«. Začeli so v ponedeljek s predstavitvijo poklicev v okviru razrednih ur, sočasno pa so nastajali zanimivi izdelki iz lesa, papirja, kamna, vrvi, gline, testa, odpadnih materialov. „Nastali so mlini na veter, vetrnice, samokolnice, nočne lučke, mobili, okraski, glasbila, plakati ... Spoznavali so vrste dreves v Sloveniji, pregovore o drevesih, drevesa v letnih časih, raziskovali družinska drevesa, naredili drevo prijaznih besed, drevo modrosti, drevo prijateljstva, raziskovali pomen dreves in izvedli projekt S katerega drevesa pa si ti padel?," pojasnjuje Mateja Kelner, koordinatorica letošnjega dneva šole. Torek je bil namenjen odprtju razstave Čipkasti ginko in prebiranju pesmi o ginku, ki jih je zapisala učiteljica Karmen Pulko. Ker smo v tednu, ko je praznovala največja ptujska šola, obeleževali tudi dan žena, 8. marec, so pripravili kulturni program, namenjen staršem. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji pisanja, mladi literati so se tudi tokrat predstavili na literarnem večeru ob izidu šolskega literarnega glasila Čar besede moje. V četrtek so izpeljali športni dan, vrhunec dogodkov pa prihranili za petek, ko so izvedli vsakoletno glasbeno prireditev. Teden dejavnosti so zaključili s tradicionalno prireditvijo OŠ Ljudski vrt ima talent. Nastopili so talenti z glasbenega, plesnega in športnega področja. Da je prireditev OŠ Ljudski vrt ima talent med otroci zelo priljubljena in da učenci na njej zelo radi nastopijo, pravi tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. „S svojimi talenti se je predstavilo več kot 220 otrok, veseli pa smo tudi tega, da so bile prireditve množično obiskane. Šola namreč ni le prostor zbiranja ocen, je šola za življenje. In s takšnimi dejavnostmi, kjer učenci pridobivajo različne izkušnje, spretnosti, samozavest, jim želimo ponuditi še tisto nekaj več," še pravi Vaupotič Zemljičeva. Dženana Kmetec Cel teden namenjen praznovanju dneva šole. Foto: CG petek • 17. marca 2017 Podravje Štajerski 7 membnosti »Veliko vlagamo, pa ne vemo, za kaj s slamo krita cimprana hiša v Dobrini 11 je sicer že obnovljena, za dejan- Žetalski občinski svetnik Nejc Sakelšek je na zadnji seji revitalizacijo Vukove domačije sicer podprl, vendar opozoril, da občini morda manjkata dolgoročna vizija in načrt za razvoj turizma:»Veliko vlagamo in prenavljamo, nihče pa dobro ne ve, za kaj. Je mogoče pripraviti kak projekt, da bi se objekt dejansko začel uporabljati?« Župan Anton Butolen je odgovoril, da bodo uredili tudi Pušnikovo domačijo v Nadolah, nato pa se bo o rabi obeh objektov res treba dogovoriti:»Možnosti so različne, objekta lahko nekomu podelimo v upravljanje. Pričakujem pa, da se bo vendarle našel kdo, ki bo to začel tržiti. Občina mora zagotavljati pogoje; ko me ljudje vprašajo, kaj smo storili za turizem, smo naredili ogromno. Ali bodo ljudje to tržili ali ne, pa je druga zgodba - tu dejansko šepamo...« prihodnje leto. dna. Tako zasnovana oprema bo ob klimi, ki je v kleti najbolj primerna, z minimalnim vzdrževanjem dolgo služila svojemu namenu.« Senčnico v neposredni bližini domačije bi zazidali iz sipo-reksa, znotraj ometali z glinenimi ometi in pokrili z dvokapno slamnato streho. Fasada bi bila iz lesenih desk, tlak iz opečnega tlakovca, stavbno pohištvo pa bi moralo biti enako tistemu na domačiji. Enostaven objekt bo seveda treba postaviti po pravilih spomeniškega varstva, saj je Vukova domačija vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodijo na Ministrstvu za kulturo. Direktorica žetalske občinske uprave Milica Simonič Steiner je pojasnila, da brez senčnice tudi kleti ne bi bilo mogoče uporabljati: »Vinoteka brez sanitarij in kuhinje, kjer je mogoče pomiti posodo, ne bi bila funkcionalna oz. se objekta dejansko ne bi dalo tržiti. Če pa bi to infrastrukturo uredili, bi lahko domačijo uporabili tudi v protokolarne namene oz. tja povabili skupine obiskovalcev.« Opozorila je, da je bilo gradbeno dovoljenje za enostavni objekt pridobljeno že leta 2011: »Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so nam jo sicer malo zagodli, saj so svojo odločitev kar nekajkrat spremenili, končno pa smo se uskladili.« Ogled najbrž ne bo več brezplačen Žetalski občinski svet je investicijsko dokumentacijo že potrdil, rezultati javnega poziva LAS Haloze za operacije uresničevanja ciljev strategije lokalnega razvoja na območju občin Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Že-tale bodo znani v nekaj mesecih. Skupna vrednost predvidene investicije znaša 46.144 evrov z DDV. Od tega naj bi večino, dobrih 32 tisočakov, prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, preostalih slabih 14 tisočakov pa naj bi žetalska občina zagotovila v tem in prihodnjem letu. Če bo projekt na razpisu uspešen, se bodo dela začela septembra letos, zaključena pa bodo do julija prihodnje leto. Stroški skrbnika objekta naj bi v prvih petih letih predvidoma znašali 50, kasneje pa 80 evrov na mesec. Ta sredstva bi bilo vsaj deloma mogoče zagotoviti s prodajo vstopnic za ogled hiše, v investicijski dokumentaciji so predlagali ceno tri evre. Na žetalski občini so prepričani, da bo naložba izboljšala turistično ponudbo, hkrati pa bo pozitivno vplivala na ohranjanje kulturne dediščine in trajnostni razvoj. Eva Milošič Foto: EM Ormož • Po obsežnem odpuščanju v Safilu spregovorili o prihodnjih načrtih Novih odpuščanj v Safilu ne načrtujejo Podjetje Safilo v Ormožu ne namerava več odpuščati, je v sredo na tiskovni konferenci na sedežu podjetja zatrdil vodja proizvodne verige skupine iz Padove Leonardo Innocenzi. Še več. V teku so nove investicije, s katerimi v prihodnosti načrtujejo tudi rast. V teh dneh so postajale vse glasnejše govorice, da naj bi v Safilu Ormož z od marca letos za četrtino zmanjšanim številom zaposlenih že načrtovali nova odpuščanja. Te strahove je direktor proizvodne verige italijanske skupine Safilo Leonardo Innocenzi na sredini novinarski konferenci na sedežu ormoškega podjetja odločno zavrnil. Zatrdil je, da nikakor ne gre za prvega v nizu serij več odpuščanj. Še več. Kot je dejal, so v teku nove investicije, ki bodo ormoško podjetje stabilizirale. Po besedah Innocenzija so v zadnjem letu in pol v ormoško tovarno vložili okoli pet milijonov evrov, in sicer za investicijo v proizvodnjo brizganih izdelkov, ob tem pa so vpeljali še proizvodnjo kovinskih okvirjev. Z naložbami bodo nadaljevali tudi letos. Načrtujejo namreč dodatne investicije v nove tehnologije v višini dodatnega milijona evrov. Ob tem je vodilni predstavnik italijanske skupine Safilo še dejal, da pospešeno delajo tudi v smeri, da bi v Ormož preusmerili čim več proizvodnje, ki jo zdaj opravljajo zunanji izvajalci, in tako resnično dokazali, da želijo utrditi in stabilizirati podjetje za naslednjih trideset let. Kot je še pojasnil, je tokratnih 228 presežnih delavcev, ki so odpovedi prejeli v začetku meseca, delo izgubilo zaradi 26-od-sotnega upada obsega naročil za letošnje leto: »Lani je bilo v Ormožu izvedenih 750.000 delovnih ur, za letošnje leto pa načrt predvideva nekaj manj kot 500.000 delovnih ur. To je upad v obsegu 26 odstotkov. Z novimi investicijami pa želimo v naslednjih letih to število delovnih ur povečevati. Kar se tiče števila končnih izdelkov: v Safilu Ormož se proizvede med 1,2 in 1,5 mio enot na leto, načrt za Ormož kot tudi druge obrate Safila pa je, da se obseg proizvodnje poveča - za Ormož bi to pomenilo med 3 in 4 milijone enot na leto.« Zaradi upada naročil jim po besedah vodilnega predstavnika italijanske skupine ni preostalo nič drugega, kot da so se lotili bolečega koraka, odpuščanja 228 zaposlenih. Innocenzi je ob tem še poudaril, da Safilo ni izbiral, koga bo odpustil, pač pa so kriterije skupaj oblikovali vodstvo ormoške tovarne, svet delavcev in sindikat. Po njegovem so merila za odpuščanje Silvo Kekec nič več direktor Safila Ormož Spremembe pa se obetajo tudi v vodstvu. Večletni direktor ormoškega obrata Slivo Kekec bo namreč Foto: ML premeščen na drugo delovno mesto in bo po besedah Innocenzija »deloval na globalni ravni v proizvodni verigi Safila«. Kdo bo novi direktor za zdaj še ni znano. »Za ormoški obrat bomo iskali novo vodstvo tako znotraj obrata Ormož kot tudi celotne družbe Safilo pa tudi izven nje,« je pri tem dodal direktor proizvodne verige Safilo Leonardo Innocenzi. Z leve: Zadolžena za stike z mediji v skupini Safilo Antonella Leoni, direktor proizvodne verige Safilo Leonardo Innocenzi, sekretar sindikata Skei Podravje Martin Dular in vodja sindikata v Safilo Ormož Mateja Bauman. določili v skladu z vrednotami in načeli celotne verige Safilo, ki temeljijo na spoštovanju posameznika in pravičnem delovanju. Kitajska delovna • ■ IV v sila nič več cenejša od slovenske? Da so skupaj določili kriterije in da je sodelovanje potekalo dobro, sta pritrdila predsednica sindikata v Safilu v Ormožu Mateja Bauman in sekretar sindikata Skei za Podravje Martin Dular, ki sta bila prav tako prisotna na novinarski konferenci sredi tedna. Kot smo že poročali, pa je na seznamu presežnih delavcev pristalo tudi nekaj mater samohranilk ter delovnih invalidov, približno 30. O tem, ali bodo invalidi tudi dejansko odpuščeni, bo odločala pristojna republiška komisija. Dular pa je pri tem še izpostavil, da zakonodaja ne ščiti dovolj invalidov niti mater samohranilk. Mrežo skupine Safilo Group sestavlja sedem obratov, poleg ormoškega v Sloveniji še obrati v Italiji, ZDA in na Kitajskem. Kot je še razkril Innocenzi, je analiza oz. primerjava stroškov dela pokazala, da se bodo čez dve ali tri leta ti stroški na Kitajskem in v Sloveniji izenačili, kar po njegovih besedah odpira morje novih možnosti za gospodarstvo v celotni Sloveniji. Monika Levanič FOTO: ML 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 17. marca 2017 Podravje, Slovenska Bistrica • Mlekomati skromno obiskani Mleku iz mlekomata ni nič odvzeto in »Mleko iz mlekomata je sveže, nič mu ni odvzeto, za razliko od mleka na trgovskih policah, ki so mu odvzete maščobe in druge snovi Kmetije Rabič, ki ima od februarja na Bistriškem dva mlekomata. Ptujčani niso bili najbolj zainteresirani za mleko iz mlekomata Družina Zupanič z Drstelje, ki se s prirejo mleka ukvarja že tretjo generacijo, bila pa je tudi začetnik uvajanja proste reje govedi v bivši državi, nekakšna učna baza za stotine takratnih kmetov, je mlekomat na ptujski tržnici postavila 17. oktobra leta 2009. Takrat je Ivan Zupanič, mlajši, povedal, da so s tem potrošniki dobili možnost oskrbe s kakovostnim mlekom, dnevno namolzenim in ohlajenim, kmet pa možnost poštenega plačila. Potrošnikom so želeli ponuditi kar se da najboljše mleko, na zaslonu mlekomata se je vsak tudi lahko sam prepričal o tem, saj sta bila navedena datum in ura dostave mleka. Zmogljivost mlekomata je bila 300 litrov, možno pa je bilo dobiti tudi plastenke. Mleko je bilo na voljo 24 ur dnevno, sedem dni v tednu. Prvi dan so ga točili brezplačno, ker so želeli, da se ljudje seznanijo s kakovostno njihovega mleka, da se prepričajo, da se iz njega da tudi veliko narediti (kislo mleko, smetana, sir). Že po nekaj mesecih so Zupaničevi mlekomat postavili bliže potrošnikom v blokovskem naselju ob Volkmerjevi cesti na Ptuju. Skupaj so na obeh lokacijah vztrajali dve leti. Pri dnevni prodaji med 50 in 60 litrov se je še nekako izšlo, da so pokrili stroške najema prostora, elektrike, vzdrževanja oz. čiščenja. Ko pa se je prodaja prepolovila, mlekomat je bil vse pogosteje tudi tarča vandalov, so ga odpeljali in prodali. Za nakup mlekomata so leta 2009 plačali 36.000 evrov. Danes Zupaničevi mleko prodajo Mlekarski zadrugi Ptuj. (MG) Tako na steklenici, v katero lahko Slovenjebistričani natoči-jo dnevno sveže mleko, piše le sveže kravje mleko, brez konzervansov. Kaj pa mleko na trgovskih policah, ki je toplotno obdelano in ima za sabo cel proces od kmeta, mlekarne do trgovske police? Čeprav je lahko to 100 % slovensko, pa mleku iz tetrapaka že težko rečemo mleko, opozarja Rabičeva. »Iz domačega mleka je mogoče narediti skuto, mila, sire, maslo, smetano, ni omejitev, če ima nekdo domišljijo. Mlekomat torej omogoča, da je mleko neposredno dostavljeno končnemu potrošniku v kuhinjo. Mleku, ki pa je predelano v mlekarnah, so odvzete maščobe in druga hranila, dodana mu je voda. Iz enega litra mleka naredijo še sir, jogurt, skuto ali maslo. V mlekarni mleko ni končni proizvod, temveč stranski.« A čeprav sta mlekomata v Slovenski Bistrici postavljena že več let (eden je pri Sparu pri Impolu, drugi pri lokalu Hof), je za zdaj povpraševanje skromno. »Na dan nam na štirih mlekoma-tih uspe iztržiti 100 litrov mleka, dva imamo namreč še v Slovenskih Konjicah in Zrečah, kar je ob količini 1200 litrov mleka na dan malenkost. Vendar pa sva se za to odločila, ker želiva pri- ti do končnega potrošnika, da mu omogočiva nakup pravega mleka, ki je res 100 % slovensko, brez dodanih snovi,« je še pojasnila Ana Rabič s Kmetije Rabič iz Šentovca pri Slovenski Bistrici in priznala, da o drugih produktih iz mleka za zdaj ne razmišlja: »Na kmetiji sva z otrokoma Majo in Alenom sama, prav tako še zaključujemo urejanje okolice, tako da se za zdaj časovno ne izide. Vsekakor pa je na kmetiji treba razmišljati o novih produktih, novih poteh ter imeti predvsem veliko, veliko veselja do kmetijstva in volje.« Potrošniki bodo morali razmisliti, kaj jedo Ne v Slovenski Bistrici, temveč v Mariboru pa ima dva mlekomata še en bistriški kmetovalec, in sicer Boštjan Frešer. »Prvič smo ga postavili leta 2009, in sicer v Leclercu, drugega imamo na Pobrežju. Na mlekomatu prodamo približno 60 litrov. Splača se le zato, ker še šole po poti založim, ob tem tudi nimamo stroškov z najemninami, tako da jih bomo za zdaj še obdržali,« je poudaril Frešer, ki dnevno namol-ze več kot 2000 litrov mleka. In dodal, podobno kot Rabičeva, Čeprav sta mlekomata v Slovenski Bistrici postavljena že več let (eden kalu Hof), je za zdaj povpraševanje skromno. Na Ptuju se mlekomati jih investitorji umaknili. Majšperk • Razstava o čebelarstvu nekoč in danes Od brta do kranjiča Čebelarski mojster in zbiratelj starin Jože Vute je na povabilo Turističnega društva (TD) Ptujska Gora ob ptujsko-gorski turistično-informativni pisarni pripravil razstavo Čebelarstvo nekoč in danes, ki si jo bo brezplačno mogoče ogledati do 25. aprila letos. Na odprtju razstave je čebelar predstavil zgodovino čebelarstva na Slovenskem: »Čebelarstvo se je začelo tako, da so se v votlem deblu v gozdu naselile čebele, ljudje pa so deblo odrezali in ga prinesli domov, imenujemo ga brt. Kasneje so iz drevesnih debel sami izdolbli korita za panj oz. klade. Na Štajerskem so nato začeli plesti slamnate koše, v katere so nase- lili čebele. Kjer niso imeli slame, so uporabili šibje in koš znotraj zamazali, da so ga toplotno izolirali. Kasneje so Gorenjci izdelali kranjič, dunajski panj pa je prvi imel satje. Sledili so Langstroth- alfliP Čebelar Jože Vute (prvi z leve) je poudaril, da bi bilo treba k čebelarstvu pritegniti tudi mladino. Rootov in nakladni panj ter najsodobnejši, t. i. A. Ž. panj, ki ga je Anton Žnidaršič kopiral po Albertiju ...« Na razstavi si je mogoče ogledati vse omenjene tipe panjev, pa tudi razno orodje, satnike, okvirje, panjske končnice, ple-menilnike, transportne in opazovalne panje, hramčke za vzre-jo matic in čebelarsko tehtnico, ki jo je danes izrinila elektronika. Avtor razstave je opozoril tudi na težave, s katerimi se čebelarji spopadajo: »Spomladi so čebele slabe in potrebujejo veliko časa, da dosežejo moč za nabiranje medu. Zaradi dežja, vetra in nizkih temperatur smo čebelarji že nekaj let brez donosov.« Anja Predikaka iz ptujskogorskega TD je povedala, da so lani pripravili razstavo stare keramične posode in po-grinjkov: »Letos nadaljujemo s čebelarstvom, naslednje leto pa bomo pripravili razstavo starega orodja.« EM Prlekija • Jožefova rez trte v Ljutomeru Začenja se vinogradni Tudi letos sta na dan praznovanja godu sv. Jožefa Društvo vino tomer ter Klub vinskih kraljic Martina pripravila rez vinske trte Gre za rez potomke najstarejše trte na svetu, modre kavčine (ža-metovke), ki so jo Ljutomerčani zasadili pred dvema desetletjema. Z rezom, prvim letošnjim opravilom v vinogradu, se tudi uradno pričenja sezona vino- gradnikov, ki traja vse do pozne jeseni. Za znamenito t rto skrbi mestni viničar Mihael Kuhar, ki je opravil tudi jžefovo rez ter ob tem dejal, da se nadeja ugodne letine, saj je letošnja dokaj ostra zima poskrbela za pravšnje Foto: EM petek • 17. marca 2017 Kmetijstvo Štajerski 9 nič dodano ter dodana voda,« je poudarila Ana Rabič iz da mleku iz mlekomata nič ni dodano ali odvzeto. »Ohlajeno je na tri stopinje, zadošča vsem standardom, namreč če se jih ne bi držali, ne bi imeli prometa. Dosti lažje je kupca izgubiti kot pridobiti. Sicer pa se čudim, kako vsi poudarjajo, da zdravo živijo in kupujejo slovensko, hodijo pa v tuje trgovine.« Frešer, ki ima okrog 65 ha kmetijskih površin in še 15 ha vinogradov, še meni, da bodo mlekomati preživeli: »Potrošniki bodo mo- Izvoz in uvoz mleka in mlečnih izdelkov V tonah 2006 2007 2010 2013 2014 2015 1. Izvoz - skupaj Mleko 191.896 217.153 251.295 271.909 271.769 304.255 Smetana 185 1.728 3.012 1.332 1.006 1.064 Fermentirani mlečni izdelki 8.768 9.368 8.763 12.041 8.322 6.952 Sir 3.394 2.936 4.299 3.632 3.625 5.257 Sirotka 29.681 27.920 9.036 8.879 9.152 6.293 Maslo in mlečni namazi 876 656 870 91 187 97 Drugi izdelki iz mleka 499 178 2033 131 457 156 2. Uvoz - skupaj Mleko 52.618 39.568 84.173 72.669 54.682 50.057 Smetana 299 2267 1157 2525 2120 3.006 Fermentirani mlečni izdelki 10.443 13.148 17.965 15.997 15.300 14.822 Sir 9.267 12.150 15.042 16.967 17.581 21.415 Sirotka 340 474 281 779 2.462 3.685 Maslo in mlečni namazi 482 609 1.174 1.382 1.716 2.074 Drugi izdelki iz mleka 2.533 4.121 5.552 5.464 5.550 6.033 Foto: Mojca Vtič je pri Sparu pri Impolu, drugi pri lo-niso obnesli; po dveh letih truda so ška sezona gradnikov in prijateljev vina Lju-v atriju ljutomerske mestne hiše. prebujanje narave. Maloštevilni obiskovalci prireditve so ob spremljanju programa folkloristov Kluba prleških babic iz Pristave lahko poskušali lanski vinski pridelek. NŠ __II. Smo koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo Da smo potrošniki obsedeni z nizkimi cenami in da v Sloveniji kljub 120-odstotni samooskrbi še vedno uvozimo 49 % mlečnih izdelkov, ki polnijo trgovske police in gostinske lokale, je januarja na statističnih dnevih, ki so bili letos posvečeni statistiki o hrani, poudarila direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič. »Smo koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo. Ker smo na stežaj odprli svoja vrata in z veseljem sprejmemo, kar nam od drugod pripeljejo,« je dejala. Dodala je, da dobra hrana nikoli ne more biti poceni. »Za dobro surovino moraš plačati, in če hočete, da je dobra, mora biti proizvedena na dober, naraven način,« je povedala Lipušček Miklavičeva. Vir: STA V letu 2015 so slovenski kmetje namolzli skupaj skoraj 632.000 ton mleka. rali začeli razmišljati, kaj jedo in da je mleko iz mlekomata res 100 % in sveže, takšnega iz mlekarne ni mogoče dobiti.« In kakšna je cena takšnega mleka? En evro. Odkup mleka januarja večji kot decembra V zadnjih letih je Slovenija beležila hitro rast proizvodnje surovega mleka (sedaj imamo samooskrbo že okrog 120 %). Količina (v mlekarne) oddanega kravjega mleka v celotni EU je bila v letu 2016 za 0,4 % večja kot v 2015. V Sloveniji je bila ko- ličina oddanega mleka večja za 3,8 %. Posledično je bil januarja povečan tudi odkup mleka, ki je bil sicer v primerjavi z januarjem 2016 manjši za več kot 1 %, a za 3 % večji kot v lanskem decembru. Proizvodnja mlečnih izdelkov pa je bila večinoma večja kot pred letom dni. Povečala se je predvsem proizvodnja kon-zumnega mleka (za skoraj 10 %), in sicer je ta obsega 15 milijonov kilogramov, kar je največ v zadnjih šestih letih, in fermentira-nih mlečnih izdelkov (za več kot 35 %). Proizvodnja smetane, sira in fermentiranih mlečnih izdelkov je manjša kot v prejšnjem, vendar večja kot v istem mesecu prejšnjega leta. Smetane je bilo proizvedene za 14 % manj, sira za skoraj 7 % manj in fermenti-ranih mlečnih izdelkov nekoliko manj kot v prejšnjem mesecu. Glede na januar 2016 pa je bila proizvodnja smetane večja za več kot 2 %, proizvodnja sira za 3 %, proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov pa za več kot 35 %. Proizvodnja masla je bila v januarju 2017 po zelo veliki proizvodnji masla v decembru 2016 pričakovano manjša. Mlekarne so proizvedle 211 ton masla ali več kot za tretjino manj kot v decembru, hkrati pa le neznatno manj kot v januarju 2016, so podatke zbrali na statističnem uradu. Mojca Vtič Ptuj • Poslovanje Mlekarske zadruge v letu 2016 Dejavnost razširili tudi v Prekmurje Leto 2016 je bilo za Mlekarsko zadrugo Ptuj, v katero je vključenih 913 aktivnih pridelovalcev mleka, v marsikaterem pogledu prelomno. Po 25 letih vodenja zadruge se je upokojil direktor Drago Zupanič. Na funkciji ga je nasledil Janko Petrovič. Na novo so formirali upravni in nadzorni odbor zadruge, pripojili Pomursko mlekarsko zadrugo in postali solastnik Pomurskih mlekarn. Nemalo skrbi je mlekarjem v lanskem letu povzročilo padanje odkupnih cen mleka. Rentabilnost prireje je bila z vso resnostjo postavljena pod vprašaj. Najnižja odkupna cena mleka je bila sredi leta, proti koncu leta se je dvignila. »Drama v mlečnem sektorju je bila k sreči kratka, v drugi polovici leta se je stanje izboljšalo. S poslovnim izidom smo zadovoljni. Hvala sodelavcem in članom, da smo leto kljub krizi končali uspešno,« je na nedavnem občnem zboru povedal nekdanji direktor zadruge Drago Zupanič. Mlekarska zadruga Ptuj je lani od pridelovalcev odkupila 62 milijonov litrov mleka, ustvarila blizu 21 milijonov evrov prihodkov in poslovala z minimalnim dobičkom v višini 25.000 evrov. Prihodkov od prodaje mleka je bilo za 16,5 milijona evrov. Direktor Janko Petrovič pravi, da so načrti za leto 2017 optimistični. Načrtujejo prihodke v višini 22 milijonov evrov. Prizadevali si bodo, da bi bila odkupna cena mleka za 11 odstotkov višja. »Težko je napovedati pričakovano odkupno ceno. Povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji je od povprečne odkupne cene v regiji nižja. Poskušali bomo optimizirati stroške prevoza, vzdrževanja hladilne tehnike in energije. Povprečno izplačana cena pridelovalcu za liter mleka je v letu 2015 znašala 29,5 centa, lani 26,7 centa. Analize kažejo, da se parametri kakovosti pridelka izboljšujejo. Zadruga ima dobre temelje, dobro ekipo zaposlenih in zanesljivo mrežo kooperantov. Prizadevali si bomo, da na dolgi rok za kupce pridobimo velike poslovne sisteme, iščemo dolgoročne strateške partnerje. Za leto 2017 se na evropskem trgu mleka in mlečnih izdelkov pričakujejo stabilne razmere, celo rahlo pomanjkanje surovega mleka. Prizadevali si bomo za rast cene surovega mleka ter postopno izenačitev s cenami na območju širše regije in EU.« Za letošnje leto direktor Petrovič napoveduje stabilno poslovanje: »Pričakujemo, da bodo razmere na trgu s surovim mlekom stabilne. Beležimo povpraševa- nje obstoječih kupcev po dodatnih količinah in povpraševanje novih o možnostih dolgoročnega sodelovanja. Dogovarjamo se o vzpostavitvi stabilnega modela prodaje surovega mleka, prizadevamo si za izboljšanje nakupnih pogojev reprodukcijskega materiala za svoje člane. Stremeli bomo k cilju, da bi kooperantom oziroma članom zagotavljali najboljše pogoje odkupa mleka v Sloveniji.« Največji pridelovalci in najboljše zbiralnice Na občnem zboru zadruge so tudi letos podelili nagrade za največje oddane količine mleka. Med pridelovalci je ponovno na prvem mestu kmetija Šmigoc iz Repišč z 1,1 milijona oddanimi litri v letu 2016. Kmetija Kovačič iz Hoč je lani pridelala 867.000, kmetija Serdinšek iz Župečje vasi pa 757.000 litrov mleka. Na območju Koroške je največ mleka na zadrugo oddala kmetija Brezovnik iz Radelj ob Dravi (534.000 litrov), na območju Pomurja pa kmetija Smodiš iz Ku-štanovcev (253-000 litrov). Priznanja so prejele tudi zbiralnice, ki so v letu 2016 beležile najboljše rezultate v kakovosti mleka, za red in čistočo. To so zbiralnica Senik - Marija Geč, zbiralnica Lešje - Vlado Šalamun in zbiralnica Trnovska vas - Štefan Veber. Posebno nagrado so podelili najstarejši aktivni zbiralki mleka. Prejela jo je 87-letna Antonija Bakan iz občine Tišina v Prekmurju, ki mleko zbira že 53 let. Občnega zbora so se poleg članov udeležili številni gostje. Dolgoletnemu direktorju Dragu Zupaniču sta predsednik in direktor zadruge, Jožef Hajšek in Janko Petrovič, za doprinos k razvoju mlekarske dejavnosti in zadruge podelila plaketo za življenjsko delo. Mojca Zemljane Mlekarska zadruga Ptuj je v svoji branži največja v Sloveniji. Povprečno mesečno zbere in proda pet milijonov litrov mleka. Na fotografiji so pridelovalci, ki so v letu 2016 zadrugi oddali največje količine mleka, v družbi direktorja in predsednika zadruge. Vir: SURS Foto: MZ Foto: ML / 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 24. marca 2017 Slovenija, Ptuj • Dokumentarni film Brezmejno Z ostrimi mejami vsi izgubljamo V Mestnem kinu Ptuj so prikazali lani končan dokumentarni film Brezmejno avstrijskega režiserja Petra Zacha, o(b) filmu pa pripravili pogovor z Alešem Štegrom. Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in letošnji prejemnik velike oljenke Mestne občine Ptuj je namreč za film napisal (brezmejno) poetično besedilo. Pripoved esejističnega filma ceste Brezmejno se začne pred desetletjem v Sloveniji, nadaljuje v »Evropi brez meja«, konča pa z novimi zidovi in žicami. Gledalci spoznavajo ljudi, ki živijo ob slovenskih mejah z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, poleg fizičnih pa se film dotakne tudi 'notranjih' meja. V filmu so se tako znašli posnetki Haloz, tovarne Talum v Kidričevem, Ptuja in kurentov, Ptujske Gore, Ormoža in Puhovega muzeja v Sakušaku, med govorci pa je tudi priznani fotograf Stojan Kerbler. Aleš Šteger je pojasnil, da se je neko poletje odpravil na pot po zunanji meji Slovenije: »Ves čas sem mislil, da se bom na poti dokopal do nečesa. V resnici takrat ni nastal noben tekst, sem pa se vrnil z drugačnim odnosom do prostora, predvsem pa z nekim občutkom za mejna območja. To je bila zelo močna izkušnja, o kateri sem kasneje napisal esej. Peter Zach ga je prebral in se odločil o tem posneti film.« Zaradi raznovrstnih zapletov je filmska Foto: arhiv CID Ptuj Aleš Šteger je v pogovoru z Branko Bezeljak poudaril, da je obmejnost vpisana tudi v zavest Ptujčanov, čeprav je do meje 'daleč': »Srednjeveški Ptuj ne bi nikoli dosegel svojega razcveta, če ne bi bil mejno mesto. Kamorkoli se pomaknemo, že nihče več ne govori našega jezika ...« filozofska meditacija v nemško-slovenski koprodukciji luč sveta ugledala šele osem let kasneje. »Dovolili smo si posneti dolgočasen film o izginjajočih mejah v Evropi. Potem pa sta se nam zgodila begunska problematika in populizem zadnjih dveh let. Brez meje bi bil angel ali ocean. Tako pa sem človek. Droben človek v drobni deželi. Moja dežela je manjša kot moj žep, zato so meje vsepovsod. Vse je meja. Aleš Šteger Naenkrat je nedolžen film o izginjanju mej postal zelo aktualen, polemičen ali celo angažiran,« je povedal Šteger. »Prihajamo iz brezmejnega, gremo v brezmejno, vmes pa smo ena sama meja. To vmesnost, ki jo poskušamo tako obupno definirati, jo živeti na neki odprt način, brez izločevanja, ampak s prehajanjem raznih pogledov, idej, to je velika kakovost, ki se v populističnih časih izgublja.« Poudaril je, da so ostre meje kratkoročno za koga morda izredno dobičkonosne, dolgoročno pa z njimi vsi izgubljamo. Dokumentarec Brezmejno bodo v okviru projekta Kino brez meja prikazali tudi v manjših krajih. »Skupaj s filmom in poezijo bomo prestopali meje klasične distribucije in se družili v prizoriščih, manj običajnih za filmske projekcije. Napolnili bomo vinske kleti, skednje, garaže, sinagogo, kulturne domove in galerijske prostore ter organizirali odprte poletne projekcije po vaseh, ki v svoji neposredni bližini nimajo kina,« so pojasnili organizatorji. Tudi v naše kraje se bo film še vrnil: danes, 24. marca, ga bodo zavrteli v Jeruzalemu, dan zatem na Destrniku, 11. maja pa v Ljutomeru. Eva Milošič Ormož • Z območnega srečanja lutkovnih skupin Pravljični svet lutk Da so lutke še dandanes priljubljene tako med majhnimi gledalci kot tudi igralci, je dokazalo nedavno, že tradicionalno ormoško srečanje lutkovnih skupin, imenovano Ostržkov dan 2017, kjer se je predstavilo okoli 60 mladih lutkarjev in lutkaric. Območno srečanje lutkovnih skupin Ostržkov dan 2017, ki je potekalo pod okriljem ormoške območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je bilo prava paša za oči. Prireditve, na kateri se je v ormoškem domu kulture s kakovostnimi uprizoritvami predstavilo pet skupin iz Ormoža, Svetega Tomaža in Središča ob Dravi, so se še posebej razveselili otroci. Srečanje je odprla Lutkovna skupina 1. letnika predšolske vzgoje Gimnazije Ormož pod mentorstvom Darje Žganec Horvat z lutkovno predstavo Gremo se ... Sledila je predstava, naslovljena Hiša čarovnic, lutkarjev Lutkovne pripravnice Osnovne šole Ormož, ki jo vodi Ksenja Šoštarič. Kot tretja se je predstavila Lutkovna skupina OŠ Sveti Tomaž pod mentorstvom Maje Žnidarič in Zvonke Lalic z uprizoritvijo predstave Tine in Bine ribarita. Na odrskih deskah ormoškega doma kulture so lutke Območno srečanje lutkovnih skupin je postreglo s petimi uprizoritvami. zavihteli tudi lutkarji Lutkovne skupine OŠ Ormož pod vodstvom Maje Korban Crnjavič in Jolande Magdič s predstavo Fuj, odpadki. Z Vrtnico na gredi pa se je za konec še predstavila Lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi pod mentorstvom Sonje Kosi. Lutkovno srečanje, ki je postreglo s petimi predstavami, je budno spremljala strokovna spremljevalka srečanja Katarina Klančnik Kocutar, sicer umetniška vodja in koordinatorka mednarodnega lutkovnega festivala ter vodja pedagoškega programa v Lutkovnem gledališču Maribor. Klančnik Kocutarjeva je znana tudi po pisanju oz. oblikovanju besedil za lutkovne predstave v mariborskem lutkovnem gledališču, tako je pripravila besedilo za Princeso na zrnu graha, (2005), Čarobni čembalo (2006), Na kolesu z motorjem (2006), Ringara-ja (2006), Čevljarček reši Maribor (2007), Kralj Matjaž (2008), Jakob in mesto (2010). Monika Levanič Tednikova knjigarnica Pomlad in svetovni dan poezije Antologija slovenske poezije za otroke z naslovom Sončnica na rami in podnaslovom Pesmi za otroke je od Frana Levstika do danesje doživela četrto, prenovljeno, razširjeno in dopolnjeno izdajo. Bravo! Prva je izšla leta 1975, na 282 straneh, v formatu 23 centimetrov. V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča je zraven preostalih na voljo tretja, dopolnjena izdaja iz leta 1996, na 518 straneh. Ilustrirala jo je Kamila Volčanšek. Izdaja iz leta 1980 obsega 467 strani in njen format meri 21 centimetrov. Ta najnovejša izdaja ima novega ilustratorja - Damijana Stepančiča in je velika, zajetna knjiga: 523 strani, 25 centimetrov. Seveda je antologija izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in je njena cena ugodna (34,96 evra). Tudi naklada je za današnji čas dokaj visoka, če se lahko tako izrazim. 2500 izvodov. In knjiga je po zunanji platnici sodeč zares sončna. Poezijo je izbral Niko Grafenauer, dopolnitve pa tudi Darka Tancer Kajnih in Irena Matko Lukan za založbo Mladinska knjiga. In je lepo najti, v taki novi celostni knjižni izdaji, še posebej zdaj, na začetku pomladi in ob svetovnem dnevu poezije, pesem iz neke davne otroške knjige, ki so ji listi že povsem orumeneli, ki je črno-belih ilustracij, ki je vezana v zamolklo zeleno reševalno vezavo knjižničnega knjigoveza (tudi iz davnih dni). V mislih imam pesniško zbirko Lojzeta Krakarja Sonce v knjigi iz davnega leta 1962. Knjigo je ilustriral in opremil Miklavž (Nikolaj) Omersa, v antologiji pa je pesem Cešnja v belem: Spet se v našem vrtu češnja preoblači, z dežjem se umiva, z vetrom se krtači, a pomlad ji takšno lepo krilo šiva, da je prav zaresno hčerka nevoščljiva. Kdo je, se sprašuje, dalji tole krilo, kje so zanj kupili takšno lepo svilo, ali se je sama naučila tkati, ali pa nemara so doma bogati? Gleda in modruje: vem, pomlad je mama; tudi moja včasih zame šiva sama, ampak kdo je očka? Očka? Tam v sinjini nad gorami sonce žvenketa s Ta in vsa izbrana poezija naj vam, cenjeni bralci, te pomladne dni prija. Naj še pripomnim, da je nova antologija poezije za otroke odlična darilna knjiga tudi za odrasle. Prijetno druženje s knjigami želi Liljana Klemenčič Foto: ML Rokomet Celjanke za razred boljše... Stran 12 Rokomet Nov lokalni derbi-tokrat v Ormožu Stran 12 HUON m Kikboks 12 naslovov državnih prvakov za KBV Ptuj Stran 13 Plavanje V Ljubljani miting Princ in Princesa šprinta Strani 13 _ - i- J vf $ 1 ^ : ß Strelstvo Stoja k in Raušlova regijska prvaka Strani 15 Športnik leta, Hajdina V ospredju Maja Bedrač in Gašper Mlakar Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga, reprezentanca Premor za polnjenje baterij, reprezentanca s Škoti Nogometaši v 1. slovenski ligi so odigrali štiri spomladanske kroge, sedaj so na mini reprezentančnem odmoru. Slovenska izbrana vrsta bo v nedeljo ob 20.45 na Škotskem odigrala kvalifikacijsko srečanje za SP 2018 z domačo selekcijo. Slovencem po štirih krogih kaže dobro, saj zaostajajo le za Angleži (Anglija 10, Slovenija 8, Slovaška 6, Litva 5, Škotska 4, Malta 0). Varovanci Srečka Katan-ca so v sklopu priprav šele v sredo prvič vadili v polni postavi, saj so na začetku po posebnem programu vadili Josip Iličic, Kevin Kampl, Jan Oblak in Robert Be-ric, Žan Majer pa je zaradi poškodbe že zapustil pripravljalni kamp. »Pričakujem težko tekmo, ki je pomembna za nas in zanje. Pričakujem tudi trd dvoboj z obeh strani. Igramo v gosteh, verjetno bo zelo agresivna tekma, tako da so ti dnevi na Brdu zelo pomembni,« je povedal Robert Beric in dodal: »Idealno bi bilo zmagati. Vsak igralec si to želi. Ampak vemo, kakšen je nogomet, lahko se obrne v eno ali drugo smer. Pač, moramo se dobro pripraviti in bomo videli, kaj se bo zgodilo. Škoti so zelo trda ekipa, robustna. Ko pogledam njihove igralce, vsi igrajo večinoma v prvi angleški ligi. Vemo, kakšen je nogomet na Otoku, vemo, da je fizično zelo močan, to se tudi pričakuje.« Prvi vratar Jan Oblak, ki je že zacelil poškodbo rame, je o ciljih na Škotskem dejal: »Vedno gremo na zmago, ne glede na to, kje igramo. Tako bo tudi na Škotskem. Želimo si nove tri točke, videli pa bomo, kaj se bo zgodilo. Če bomo igrali tako, kot znamo, in pokazali, da si zaslužimo zmago, jo lahko tudi dobimo.« V reprezentanci U-21 Janžekovič, Vrbanec in Kramer Aktivni so tudi člani slovenske selekcije U-21. Selektor Primož Gliha je objavil seznam igralcev za prijateljski obračun s Hrvaško (v petek v gosteh). Na njem so se znašli kar trije igralci Aluminija, kar je za kidričevski klub seveda izjemno priznanje! Na priprave v Čatež sta bila že v »prvi rundi« vabljena vratar Luka Janžekovič (letnik 1997) in vezist Matic Vrbanec (1996), v nedeljo zvečer Ptujski nogometaši so po visokem porazu v uvodnem spomladanskem krogu proti Triglavu (4:0) v tem tednu vadili po ustaljenem ritmu. Edina večja težava se jim je pojavila že na ponedeljkovem treningu, ko si je gleženj poškodoval Jon Šporn, ki bo tako izpustil tekmo z Rol-tekom. Preostali igralci so pripravljeni na zahtevnega tekmeca. Dob pod vodstvom Damijana Romiha prihaja v nedeljo na Ptuj potrdit dober položaj na lestvici 2. slovenske lige po dveh tretjinah tekmovanja. Po tem krogu se bodo karte na novo pomešale (razpored zadnje tretjine se bo naredil glede na podlagi uvrstitev po 18. krogu, op. a.), Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič, Aluminij: »Vpoklic v reprezentanco U-21? To je to, nimam česa drugega reči.« Nogomet • NK Drava, 2. SNL Roltek naslednji zahteven tekmec Drave je vabilo prejel še napadalec Blaž Kramer (1996). Zaradi tega je bila nedelja za Blaža zagotovo ena izmed najlepših doslej, saj je popoldan pred tem za svoj klub dosegel še zelo pomemben zadetek na srečanju z Rudarjem. Nič manj zadovoljna nista bila niti Luka in Matic, ki sta proti Velenjčanom prav tako vsak prispevala pomemben delež k zmagi. Matic je pri golu Kra-merja vpisal že svojo letošnjo deveto asistenco, Luka pa je Nogomet še osmič v tej sezoni ohranil mrežo nedotaknjeno. Ob omenjenih treh igralcih je bil na predhodni trening reprezentance vabljen še četrti član Aluminija - Anton Rogina (1996). Ob vseh omenjenih je v vrstah Aluminija še kopica podobno starih ali le kakšno leto starejših igralcev: Dejan Petrovič je rojen leta 1998, Francesco Tahiraj in Mihael Rebernik 1996, Nemanja Ja-kšic, Alen Krajnc, Denis Vez- jak in Derrick Mensah 1995, Žiga Škoflek, Mateo Panadic in Matija Kovačic 1994 ter Lo-vro Bizjak 1993. Brez prijateljske tekme, samo mini priprave Nogometaši Aluminija so spomladi osvojili 7 točk, več so jih nabrali le Mariborčani (10), Goričani (9), Koprčani in Celjani (8). Te štiri ekipe Čeferin: V Helsinkih vsi v istem hotelu Drava za solidno izhodišče nujno potrebuje pozitiven rezultat. O poti do njega je trener ptujskih nogometašev Simon Sešlar povedal: »Proti kakovostnemu tekmecu bomo morali celotno tekmo odigrati na zelo visokem nivoju, če bomo želeli priti do ugodnega položaja. Vem, da je Roltek zelo dobra ekipa, tako da nas čaka težka tekma, na kateri se bomo morali izkazati.« Drava zaenkrat še ne »visi«, a v primeru neuspeha proti Rolteku bi prišla v neugoden položaj, tako da si »modri« želijo vsaj kakšno točko na njihov konto, s katero bodo lažje nadaljevali s prvenstvom. David Breznik Prvi kongres Evropske nogometne zveze (Uefa) pod vodstvom Slovenca Aleksandra Čeferina je vse bližje. V Helsinkih bodo 5. aprila odločali o predlaganih reformah, med katerimi je tudi omejitev mandata vodstvenih struktur Uefe. Kot pravi Čeferin, bo na tem kongresu marsikaj drugače, kot je bila praksa doslej. »Na Uefinih dogodkih, kot se je dogajalo na primer med EP 2016, so bili predsedniki 'normalnih' nacionalnih zvez v enem hotelu, člani izvršnega odbora pa v bolj luksuznem,« je Čeferin pojasnil v pogovoru za New York Times. »Člani IO so imeli lasten, ekskluziven prevoz, mi smo imeli avtobus. Prišli smo na večerjo in tam je bila rezerva- cija za IO. Morali smo oditi,« je nadaljeval Čeferin. »Ljudje so se tega zasitili. Bili so jezni in zaželeli so si spremembe. Rekel sem, v Helsinkih bomo vsi v istem hotelu. Pri večerji se bo lahko vsak usedel tja, kamor mu paše. S tem sem marsikoga šokiral,« je še povedal Čefe-rin, ki so mu nekateri člani IO priznali, da so si malodane želeli, da pogori na septembrskih volitvah, ko je postal predsednik Uefe in nasledil Michela Platinija. »Nekateri člani IO so mi povedali, in cenim njihovo odkritost, da so si pri sebi mislili, češ, 'pustite ga kandidirati, naj se opeče. Dobil bo pet glasov'. Niso dojeli, da so se stvari takrat že spremenile,« je pojasnil nekdanji so še edine neporažene, povsem na dnu te lestvice sta Olimpija (1) in Radomlje (0). Kidričani so na odmor odšli z lepo popotnico zmage proti Rudarju. O tekmi je nekaj besed spregovoril Mateo Damiš: »V začetno enajste-rico sem se vrnil po dolgem času, poškodba je zdaj preteklost. Zadovoljen sem s tem, da lahko normalno igram, tudi s predstavo proti Rudarju. Tekma je bila zelo naporna, saj je ekipa Rudarja fizično zelo močna. Veliko je bilo dvobojev, v katerih pa smo tudi mi pokazali svojo kakovost. Vsekakor nam je veliko pomagal hitro dosežen zadetek, po katerem nam je bilo potem lažje. Drugi pozitivni moment za nas je bila izključitev Mužeka, po katerem smo tekmo hitro odločili v našo korist. Zaslužena zmaga,« je dejal 24-letni hrvaški branilec in dodal: »Sedaj imamo na voljo deset dni za mirne priprave, po katerih bomo znova zasledovali naš letošnji cilj - 8. mesto.« Kidričevski strateg Slobodan Grubor je nakazal smer delovanja v premoru: »Prvi trening v tem premoru smo opravili že takoj po tekmi, sledila sta dva dneva odmora. Sedaj smo sredi mini ciklusa priprav, v katerem pa ne bomo odigrali nobenega pripravljalnega srečanja. Tako računamo, da bomo sveži pričakali sredino srečanje v Domžalah.« Jože Mohorič prvi mož Nogometne zveze Slovenije, ki ga vedno znova sprašujejo tudi o Uefini kuri z zlatimi jajci - ligi prvakov. Evropsko združenje klubov (Eca) je pritiskalo tudi na to, da bi število klubov v ligi prvakov zmanjšali z 32 na 24 ter manjšim državam tako dali manj možnosti za preboj v elitno tekmovanje. Na koncu so se klubi iz Ece morali »zadovoljiti« s tem, da imajo največje lige (španska, angleška, italijanska in nemška) zagotovljena po štiri mesta v 3 2-član-ski ligi prvakov. Čeferin pravi, da je to povsem dovolj. »Pet velikih držav, vključno s Francijo, prinaša 86 odstotkov prihodkov, dobi pa le 60 odstotkov. To je treba spoštovati. Toda moramo razvijati nogomet tudi drugje. Neka- Aleksander Čeferin terim kolegom sem dejal: Pridite v katero izmed manjših držav, ko se nek klub uvrsti v ligo prvakov. Še babice skačejo od veselja. To sem videl, ko se je v ligo prvakov prebil Maribor. Sedemdeset odstotkov mesta je gledalo njegove tekme,« svoje stališče pojasnjuje Čeferin in dodaja, da bo tak sistem igranja lige prvakov ostal tudi v prihodnje. sta 12 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 24. marca 2017 Rokomet • Pokal Slovenije, četrtfinale (ž) Celjanke za razred boljše ... ZRK Aklimat Ptuj -Celje Celjske mesnine 23:36 (9:16) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Knaus, Mateša 4, Kac, Kreft 2, Puž 1, Kolednik 2, Križanec, Borovčak 6, Bobič, Selinšek 5, Majcen, Korotaj 1, Gomilšek 2. Trener: Nikola Bistrovič. SEDEMETROVKE: ŽRK Aklimat Ptuj 2/4; Celje Celjske mesnine 4/5. IZKLJUČITVE: ŽRK Aklimat Ptuj 10 minut, Celje Celjske mesnine 6 minut Četrtfinale Pokala Slovenije je bila ena najpomembnejših tekem v sezoni za ptujske rokometašice, ki so na drugi strani naletele na previsoko oviro. Gostje iz Celja so tekmo dobile že v prvih 10 minutah, ko so zaprle skorajda vse poti do njihovih vrat v obrambi, v vratih je bila nepremagljiva Hrovatičeva in po ekspresnih protinapadih je bilo že 1:8. REZULTATI ČETRTFINALA: Aklimat Ptuj - Celje Celjske mesnine 23:36 (9:16) Krim Mercator - Ljubljana 38:29 (19:16) Jadran BM Hrpelje - Mlinotest Ajdovščina 20:28 (8:17) Naklo - Zelene doline Žalec (23. 3.) Ekipe Celja, Krima in Ajdovščine so se uvrstile na zaključni turnir, ki bo 22. in 23. aprila. Ptujčanke so ob polovici prvega dela preko Borovča-kove, ki je skupno dala pri domačih največ zadetkov, dosegla šele njihov tretji gol na tekmi. Medtem so Celjan-ke dobesedno »letele po igrišču« in so si priigrale že deset zadetkov naskoka. Uspešnejši zaključek prvega dela s serijo 5:2 je aklimatkam prinesel zmanjšanje razlike na minus sedem. Preko Kreftove so prišle še na minus šest, nakar je na sceno stopila razpoložena Vrčkova, ki je bila zelo učinkovita in je dala 10 od njenih 11 zadetkov v nadaljevanju. Ob Vrčkovi sta bila v napadu strelsko najbolj razpoloženi še Regnerjeva in Belaceva. Omenjen trio je tako kot celotna ekipa Celjskih mesnin dosegel večino zadetkov iz hitrih protinapadov in po dobro izigranih akcijah. Na drugi strani so Ptujčanke še naprej s težavo zadevale na postavljeno obrambo, z zunanjih položajev so bile občasno uspešne Mateševa, Se-linškova in Borovčakova. A te igralke niso bile niti približno kos razpoloženim gostjam, ki so neutrudno zadevale in povečevale prednost. Na drugi strani so domačinke ostale še Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice v »tekmi leta« niso uspele nuditi enakovrednega odpora Celjankam. brez Korotajeve, ki je zaradi ostrejšega prekrška dobila neposredni rdeči karton. V končnici tekme sta oba trenerja dala priložnost za igro mlajšim igralkam, na domači strani se je z nekaj obrambami izkazala Knausova. Ta je bila v zaključku iz protinapadov v glavnem nemočna in na koncu je na semaforju pi- salo 23:36. Celjanke so zares visoko premagale Ptujčan-ke, ki so naredile absolutno preveč tehničnih napak za ugodnejši rezultat, prav tako pa niso odigrale na želenem nivoju niti v obrambi. David Breznik Barbara Borovčak, ŽRK Aklimat: »Razlika ob koncu je zares velika, vendar sama menim, da razlika med ekipama ni tako velika, kot kaže končni rezultat. Na prvi prvenstveni tekmi je bila razlika za Celjanke le zadetek, medtem ko smo danes odigrale zelo slabo. Včasih pridejo tudi takšne tekme.« Rokomet • 1. A SRL (m), liga za obstanek Rokomet • 2. SRL (m) Nov lokalni derbi - tokrat v Ormožu Tretja zaporedna zmaga Jeruzalem Ormož: Nadaljevati zmagovito serijo Ormožani so Ligo za obstanek začeli z dvema zmagama, ki sta jim precej olajšali nadaljevanje sezone. »Še naprej pa naš cilj ostaja lovljenje 1. mesta v Ligi za obstanek oz. 7. mesta v državnem prvenstvu. Seveda si želimo na vsaki tekmi ponuditi priložnost našim fantom iz lastne rokometne šole. Lani so odlično zagrabili priložnost letniki 1998, zdaj so na vrsti letniki 1999, kjer nekateri fantje že odlično izkoriščajo ponujeno minutažo,« je na četrtkovem treningu povedal trener Saša Prapotnik. Na zadnji tekmi na Dolanki je svoj talent pokazal levoroki Trnek Hebar, ki je v odločilnih trenutkih dosegel dva zadetka. Žal bo zaradi poškodbe roke sklepni del prvenstva izpustil Nejc Zidarič, še en izmed kar štirih levičarjev generacije 1999 (Tinek Hebar, Nejc Zidarič, Anže Šošta-rič, Luka Voljč). V petek, 24. marca, ob 20.00 na Hardek še drugič v tem prvenstvu prihajajo sosedje iz Ptuja. »Na zadnji tekmi je Drava ugnala Dobo-vo, kar je za nas dobrodošlo opozorilo. Če bo naš pristop pravi, potem se za razplet tekme ne bojim. Če pa nam bodo misli odtavale daleč od dvorane Hardek, pa lahko pride do zapletov. Menim, da smo dovolj izkušeni, da vemo, kako se obnašati na takšni tekmi, ki ima naziv sosedski derbi. V prvi vrsti bo pa za novo zmago treba popraviti igro v obrambi,« je še povedal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Drava Ptuj: V Ormož po presenečenje Lokalni derbiji so ne glede na šport in razred tekmovanja posebej zanimivi in tudi privlačni za gledalce. Tako je bilo obakrat v sezoni 2016/17 tudi na obračunih rednega dela 1. A državne rokometne lige med Jeruzalemom Ormožem in Dravo. Ormožani so obakrat zmagali: prvič so na Ptuju »povozili« domačine, na Harde-ku pa so bvili Ptujčani bolj konkurenčni, a so na koncu tudi visoko izgubili. Kako bo v tretje? Drava s pozitivnim rezultatom iz zadnjega kroga proti Dobovi in s popolnoma drugačnim izhodiščem odhaja v Ormož po presenečenje. »Po zmagi v zadnjem krogu odhajamo na derbi z dvignjeno glavo, poizkušali bomo presenetiti Ormožane. Igrali bomo zase, za klub in za naše navijače. Če bomo izboljšali še določene zadeve v naši igri, potem lahko tokrat Ormož tudi pade,« je pred petkovim obračunom na Hardeku povedal izkušeni igralec ptujske ekipe Matej Bračič. Igralci Drave želijo še enkrat pokazati, da znajo igrati dober rokomet, s katerim so lahko konkurenčni Jeruzalemu Ormožu. UK, DB Kronos - Velika Nedelja 28:33 (17:20) VELIKA NEDELJA: Zorec 4(1), Kolmančič 5, Bombek 9, Mavrič 1, Bezjak, Prapotnik, Bokša 2, Preac, Sok 5(4), Meško 1, Škr-janec, Lorenčič 4, Cimerman 2, Šulek, Kosi, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič. SEDEMMETROVKE: Kronos 2(1), Velika Nedelja 5(4); IZKLJUČITVE: Kronos 4 minute, Velika Nedelja 14 minut. Velikonedeljčani so v soboto v Logatcu vpisali novo zmago, že tretjo zaporedno v drugem delu sezone: po Ar-contu Radgoni in Ajdovščini je predajo podpisala tudi ekipa Kronosa. Najučinkovitejši v gostujoči vrsti je bil Filip Bombek z devetimi zadetki, vse je dosegel iz igre. Domača ekipa je nastopila samo z desetimi igralci. Že v petek, 24. 3., čaka varovance trenerja Matjaža Hanželiča nova tekma, ob 19.00 se bo v dvorani v Veliki Nedelji začela tekma z ekipo Pomurja, ki jo vodi Alan Potočnjak. Na prvem medsebojnem srečanju teh dveh ekip v sezoni so bili v gosteh Rokomet • Mlajše kategorije Foto: Črtomir Goznik V dveh dosedanjih obračunih med Jeruzalemom in Dravo so slavili prvi. Bo tudi v tretje tako? 1. MLADINSKA LIGA 18. KROG: Jeruzalem Ormož - Mokerc-Ig 39:24 (17:12), Drava Ptuj - Slovan 24:27 (12:14), Krka - Krim 21:25 (13:12), Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 24:27 (15:16), Trimo Trebnje - Krško 35:28 (16:13). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 18 14 1 3 29 2. TRIMO TREBNJE 17 13 13 27 3. KRŠKO 17 12 1 4 25 4. URBANSCAPE LOKA 17 11 1 5 23 5. MOKERC - IG 18 10 1 7 21 6. JERUZ. ORMOŽ 18 9 2 7 20 7. KRKA 17 7 1 9 15 8. KOPER 2013 17 6 0 11 12 9. SLOVAN 18 5 1 12 11 10. KRIM-OLIMPIJA 18 5 0 13 10 11. RIKO RIBNICA 15 4 2 9 10 12. DRAVA PTUJ 18 1 3 14 5 MLAJŠI DEČKI B, polfinale Veliko presenečenje: JERUZALEM - GORENJE 16:13 (7:6) JERUZALEM: Breznik, Pra-šnički, Lebar; Šošter 2, Kra-bonja, V. Kovačec 3, Loboda, Potočnjak, K. Meško, Tit Gra-bovac, Škorjanec, Majdič, No-tersberg 5, Štumberger 6, N. Meško, Dogša, Masten. Trener: Uroš Krstič. Z odlično igro v obrambi so Ormožani presenetljivo, vendar zasluženo premagali goste iz Velenja, ki so na Hardek prispeli v vlogi favorita. KADETI, polfinale DP, skupina B 1. GORENJE VELENJE 8 7 0 1 14 2. KRŠKO 7 5 1 1 11 3. RIKO RIBNICA 8 5 1 2 11 4. CELJE PIVO. LAŠKO 7 4 0 3 8 5. TRIMO TREBNJE 8 3 1 4 7 6. MARIBOR BRANIK 8 2 1 5 5 7. JERUZALEM ORMOŽ 8 2 0 6 4 8. RUDAR 8 0 2 6 2 JERUZALEM - CELJE PL 20:23 (9:13) JERUZALEM: Firšt Šeruga, Benjak, Milec; Šulek 3, Munda 1, Sovič 3, G. Hebar 2, Horvat 3, Notersberg 2, P. Šutalo, Žu-vic, Toplak 2, Torič 3, Kušter 1. Trener: Mladen Grabovac. Borbena ekipa Jeruzalema je po svojih najboljših močeh nudila dostojen odpor močni zasedbi Celja, ki je vodila od samega začetka tekme. Gostje so nasprotnika zlomili z dolgo in kakovostnejšo klopjo ter z nekaterimi odličnimi posamezniki (Kljun, Makuc). uspešnejši Velikonedeljčani, slavili so 35:39. REZULTATI 14. KROGA: Kro-nos - Velika Nedelja 28:33 (17:20), Grosuplje - Alples železniki 34:33 (14:17), Pomurje -Metlika 35:30 (19:16), Ajdovščina - Arcont Radgona 25:23 (13:10). 1. JADRAN HRPELJE 12 12 0 0 24 2. VELIKA NEDELJA 13 9 0 4 18 3. AJDOVŠČINA 12 9 0 3 18 4. GROSUPLJE 12 8 0 4 16 5. METLIKA 13 6 1 6 13 6. POMURJE 12 6 0 6 12 7. ALPLES ŽELEZNIKI 13 4 0 9 8 8. KRONOS 12 1 0 11 2 9. ARCONT RADGONA 13 0 1 12 1 JM STAREJŠI DEČKI A, polfinale DP, skupina B: 1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 6 0 2 12 2. TRIMO TREBNJE 8 6 0 2 12 3. JERUZALEM ORMOŽ 8 5 1 2 11 4. RAČE 8 5 0 3 10 5. BREŽICE 8 5 0 3 10 6. SLOVENJ GRADEC 8 2 15 5 7. RUDAR 8 1 1 6 3 8. GRČA KOČEVJE 8 0 17 1 Odlična tekma: JERUZALEM - CELJE PL 21:22 (14:13) JERUZALEM: Zemljič; Herga Rizman, E. Kovačec, Novak 4, Fergola, Voršič 1, Škrinjar, Rubin, Cvetko 6, Borko 6, J. Luk-man 4. Trenerja: Davorin Kova-čec in Uroš Krstič. Dve ekipi, ki spadata med najboljše v državi v generaciji letnikov 2002, sta na Hardeku odigrali odlično tekmo. Domačini so bili do 37. minute boljši na igrišču in so si ustvarili prednost treh zadetkov (20:17). V zadnjih dvanajstih minutah je gostiteljem zmanjkal kanček sreče v zaključkih napadov. Proti Trimu (zmaga 18:17) so imeli Ormožani precej sreče, tokrat jim je obrnila hrbet. UK petek • 24. marca 2Q17 Šport, šport mladih Štajerski 13 Judo • Mednarodni tekmi Urekova v Casablanci, Šlambergerjeva v Zagrebu Kikboks • Državno prvenstvo v Zagorju 12 naslovov državnih prvakov za KBV Ptuj ^OFSLOVEmA Ptujska ekipa v Zagorju (manjkajo mlajši tekmovalci) Foto: Franc Slodnjak Vladimir Sitar, predsednik Kikboks zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Še eno državno prvenstvo se je za Klub borilnih veščin Ptuj končalo zelo uspešno , saj smo osvojili 12 naslovov državnega prvaka, 9 drugih mest in 6 tretjih mest. Rezultat je res fantastičen, saj je konkurenca v Sloveniji vedno večja, kajti v Kikboks zvezi Slovenije je trenutno včlanjenih 37 klubov. Zahvala velja našim trenerjem v klubu, upravnemu odboru ter sponzorjem in vsem, ki nam stojijo ob strani. Brez njih in seveda staršev ne bi bili tako uspešni.« V tem trenutku najboljši ptujski judoistki Urška Urek med članicami in Nika Šlamberger med kadeti-njami sta nastopili na dveh velikih mednarodnih tekmovanjih. Obe sta se pripravljali pod vodstvom trenerja JK Drava Ptuj Vlada Čuša in sta medsebojno opravili številne sparinge. Mlajšo Niko je pot vodila v Zagreb, kjer je v hrvaški prestolnici nastopila na tekmi evropskega pokala za kadete. Skupno je nastopilo kar 790 tekmovalcev, v Nikini kategoriji 29. Starejša Urekova je tekmovala na tekmi svetovnega pokala v Casa-blanci. Nika 9. v Zagrebu Žreb je Niki v kategoriji nad 70 kg v prvem krogu namenil Nizozemko Amber Weiland, s katero se do sedaj še ni pomerila. Gre za dokaj neugodno borko, visoko in podobne teže kot Nika. Naša judoistka jo je z večjo aktivnostjo suvereno odpravila. V drugem krogu jo je čakala veliko težja Francozinja Taliina Durand. Nadarjena članica ptujskega kluba je po vodstvu Durandove v drugi polovici borbe prevzela pobudo in narekovala izjemen tempo, ki je tekmico popolnoma izčrpal. Ko bi morala postaviti piko na i, je žal v zadnjih sekundah napravila napako in izgubila v parterju. Zmage se je veselila Francozinja, ki se je nato še z eno zmago uvrstila v polfinale. Šlambergejeva je dobila možnost nastopa v popravnih borbah v repesažih, kjer je v prvi borbi po točkah zanesljivo odpravila Hrvatico Ano Ljubič. Že čez pet minut je morala znova na parter, tokrat proti Italijanki Vanessi Origgi. Z majhno prednostjo je vodila do zadnje minute, v zadnjih sekundah borbe pa je popolnoma opešala in posledično izgubila koncentracijo, kar je Origgijeva izkoristila za končni prijem. Tako je Nika Šlamberger osvojila končno 9. mesto. Aprila bo v čeških Teplicah nastopila na naslednji tekmi za evropski pokal. Urška 7. v Maroku Minuli vikend se je karavana članskega svetovnega pokala mudila v maroški Casablanci. Urška Urek je tokrat nastopila v kategoriji do 78 kg in osvojila 7. mesto. Ptujska tekmovalka se je srčno borila in so jo tekmice na poti do višje uvrstitve zaustavile šele v borbi za „zlato točko« (to se zgodi takrat, ko je borba v rednem delu neodločena). Zanjo sta bili usodni Maročanka Kachirjeva in Francozinja Dureaujeva. David Breznik Urška Urek (JK Drava Ptuj) V soboto, 18. marca, je v Zagorju ob Savi v organizaciji domačega Pon do kwan Kluba Zagorje in Kikboks zveze Slovenije potekal finalni turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah point fighting, light kontakt in kick light. Na tekmovanju je sodelovalo 305 tekmovalcev iz 25 klubov. Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so tudi letos odlično nastopali ter so osvojili 12 naslovov državnega prvaka, kar je en več kot lani. Končni rezultati državnega prvenstva (večina tekmovalcev je nastopalo v disciplini point fighting): 1. mesto so osvojili (državni prvaki): Taja Šibila (deklice do 8 let), Doris Šulek (deklice do 10 let nad 135 cm), Staša Štern (mlajše kadetinje do 42 kg), Lara Vuzem Vajda (starejše kadetinje do 50 kg in do 55 kg), Nino Bratušek (st. kadeti do 69 kg), Patrik Šulek (st. kadeti nad 69 kg), Dejan Duh (mladinci do 74 kg), Nina Duh (mladinke do 55 kg), Timi Sitar (mladinci do 79 kg - light kontakt), Vito Čurin (člani do 84 kg) in Luka Vindiš (člani nad 94 kg); 2. mesto so osvojili: Neli Bratušek (deklice do 8 let), Zala Jerebic (deklice do 10 let nad 135 cm), Vivien Ogrizek (ml. kadetinje do 47 kg), Niko Ritlop (st. kadeti nad 69 kg), Nina Duh (mladinke do 60 kg), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 79 kg in do 84 kg), Vito Čurin (člani do 89 kg) in Rok Potočnik (člani nad 94 kg); 3. mesto so osvojili: Tinej Vajda (dečki do 10 let do 135 cm), Luka Podgoršek (dečki do 10 let nad 135 cm), Tilen Repina (mlajši kadeti do 47 kg in nad 47 kg), Staša Štern (ml. ka-detinje do 47 kg) in Dejan Duh (mladinci do 69 kg). Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Milan Breg, Mateja Erlač, Aleš Skledar, Franc Vrbancič in Matej Šibila. Sedaj čaka nekatere ptujske tekmovalce nastop na mednarodnem turnirju v Bi-haču v Bosni, nato pa se bodo člani A- in B-reprezentance Slovenije konec aprila udeležili tekme za svetovni pokal v Innsbrucku v Avstriji. Franc Slodnjak David Žibrat ponovno državni prvak Tekmovalci Kikboks kluba Pomurja, ki ga vodi Prlek David Žibrat, so na minulem državnem prvenstvu v Zagorju ob Savi dosegli odlične rezultate. V svojih vrstah imajo kar dva prvaka in tri podprvake. Žibrat (-89 kg) je znova postal državni prvak in v svoji kategoriji ostaja neporažen na DP že polnih sedem let. Naslov državnega prvaka je med mladinci osvojil Kevin Vučko (-74 kg), podprvaki pa so: David Lukman (-79 kg) in Tadej Borko (+94 kg) med člani ter Alen Žabot (-69 kg) pri mladincih. Tretji je bil Mitja Šaruga (člani, -94 kg). NŠ Plavanje • Miting v Ljubljani Princ in Princesa šprinta Deset medalj za PK Terme Ptuj Športno društvo Riba je v Ljubljani organiziralo mednarodno plavalno tekmovanje Princ in princesa šprinta 2017. Na njem so tekmovalci nastopili v petih disciplinah na 25 metrov, ob standardnih tehnikah so tekmovali tudi v podvodnem plavanju na vdih, ki se imenuje apnea. V vseh disciplinah je PK Terme Ptuj zastopalo osem tekmovalcev, to so bili Ber- nard Veršič, Pavel Čič, Tomaž Robič, Mia Jeza, Maša Jeza, Sara Lampret, Viktorija Rihtarič in Klara Benko. Najuspešnejša je bila Benkova, ki je v kategoriji mladink v vseh plavalnih tehnikah stopila na stopničke. Na 25 m hrbtno je zmagala, druga je bila na 25 m delfin in prsno, medtem ko je bila tretja na 25 m prosto. Lam-pretova je v kategoriji deklic osvojila tri medalje, saj je bila druga na 25 m prosto in tretja na 25 m hrbtno in delfin. Robič je bil drugi na 50 m prsno. Prav tako si je Klara Benko v vseh tehnikah priplavala še štiri absolutne finale, v katerih je osvojila dve medalji. V hrbtni tehniki je bila tretja in v prosti druga. Z desetimi osvojenimi medaljami v Ljubljani so bili v PK Terme Ptuj zelo zadovoljni. PA Kurent: Veterani v Mariboru, mladi v Ljubljani Člani Plavalne akademije Kurent so bili v zadnjem ob- dobju aktivni na dveh različnih tekmovanjih: veterani so nastopili na Zimskem odprtem veteranskem prvenstvu v Mariboru, mladi so nastopali na sprinterskem tekmovanju Princ in princesa sprinta 2017 v Ljubljani. Na obeh tekmovanji so dosegli nekaj dobrih rezultatov, predvsem mladi plavalci so pokazali lep napredek. Barve PA Kurent je v Ljubljani zastopalo 14 plavalcev in plavalk ter veteran Davor Šaric. Ta je bil drugi na 25 m prsno in je s tem osvojil eno izmed petih medalj. Najboljše rezultate je dosegla Lina Maltaric, saj se je v kategoriji cicibanov uvrstila v štiri finale in je trikrat suvereno zmagala na 25 m delfin, prsno in prosto, na 25 m hrbtno je dodala še tretje mesto. Ob njej se je rezultatsko izkazala še Zala Meznarič Mojsilovic s četrtim in petim mestom. Za PA Kurent so v Ljubljani tokrat tekmovali še Bine Goznik, Rok Jovanovic, Lan Mlina-rič, Tim Petek, Aleksander Pihler, Teo Potočnik, Luka Saric, Lukas Škrinjar, Mia Jovanovic, Lina Maltaric, Zala Meznarič Mojsilovic, Sofija Peteršič, Ema Zorec in Živa Žnidarič. Medalja za ptujske plavalce veterane Maribor je gostil letošnje Zimsko veteransko prvenstvo Slovenije 2017 v plavanju. Na kopališču Pristan je tekmovalo pet članov PA Kurent, in sicer Dejan Guzelj, Boštjan Maračič. Berni Pihler, Luka Solina in Domen Terbuc. Ti so se pripravljali pod vodstvom trenerja Boštjana Maračiča in so dobro opravili s svojimi nastopi. Najbolj so se izkazali v štafeti 4-krat 50 m mešano, v kateri so osvojili 2. mesto in so zaostali le za ekipo Plavalnega kluba Branik iz Maribora, ki bo nastopila tudi na svetovnem prvenstvu za veterane v Budimpešti. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Klara Benko (PK Terme Ptuj) 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 24. marca 2017 Športnik leta v občini Hajdina , Športni napovednik V ospredju Maja Bedrač in Gašper Mlakar Pretekli teden je v Skorbi potekala tradicionalna prireditev Športnik leta 2016 občine Hajdina, na kateri so bili razglašeni najboljši športniki in ekipe v različnih kategorijah ter podeljena priznanja za zaslužne športne delavce. Med športnicami sta izstopali atletinja Maja Bedrač (1.) in judoistka Nika Šlamber-ger (2.), pri fantih pa kikbo-ksar Gašper Mlakar (1.) in karateist Jaka Javoršek (2.). Maja si je naziv naj športnica občine Hajdina priborila z osvojenim 1. mestom v skoku v daljino na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke v Gruziji, Gašper pa naziv športnika leta z osvojenim 3-mestom na tekmi svetovnega pokala WAKO v Italiji. Prejemniki priznanj: - šolski šport - medobčinska, območna in državna tekmovanja: Jure Brglez (atletika - skok v daljino), Luka Šlamberger (atletika - suvanje krogle), Eva Fajt, Zarja Fajt (obe judo), Tadej Murko (šah), Lina Vaupotič, Matevž Vaupotič (oba smučanje - veleslalom), Urban Emeršič, Mihael Furek, Luka Vauda, Matevž Peklar in Val Osrajnik (vsi karate); - najboljše ekipe po športnih panogah: tenis - Tenis klub Skorba; karate - Karate klub WKSA Hajdina - ekipa starejši pionirji in kadeti; nogomet - ONŠ Gol-geter Hajdina - starejši dečki; - zaslužni športni delavci: Franc Nani Matjašič (ŠZ Foto: Creativelab Naj športnika leta 2016 v občini Hajdina sta postala MajaBedrač in Gašper Mlakar. Priznanji sta jima podelila predsednik Športne zveze Sandi Mertelj in župan Stanko Glažar. Hajdina), Miran Ules (Tenis klub Skorba), Stanislav Zu- Foto: Creativelab Prejemniki priznanj za zaslužne športne delavce Tarok • DP posameznikov Za tekmovalci skoraj polovica prvenstva V državnem prvenstvu posameznikov v taroku, ki obsega 12 tekmovanj vsako leto, se je letos odvilo že pet turnirjev, in sicer v Laškem, Ptuju, Cvetkovcih, Grosupljem in Rogatcu. Vsako tekmovanje je obsegalo najmanj 4 kroge z 21 igrami (od 15 do 21 iger). Na njem so imeli pravico nastopa le tekmovalci z licenco, ki se podaljšuje vsako leto posebej. V skupnem rezultatu za naslov državnega prvaka se upošteva 10 najboljših rezultatov, ki jih je posameznik dosegel med letom na turnirjih za državno prvenstvo. Po odigranih 5 krogih najbolje kaže Alojzu Markiču, članu ŠD Epic, med Ptujčani pa je trenutno najuspešnejši Toni Duler, ki zaseda 12. mesto. Ptujčani so Foto Črtomir Goznik Priznanje za doseženo 3. mesto na DP posameznikov v letu 2016 je prejel Fredi Hazemali (desno), član Tarok društva XXI Ptuj. sicer največji ekipni uspeh dosegli na 3. turnirju v Cvetkov-cih, kjer so skupaj zbrali kar 645 točk. Izstopal je Samo Co-belj, ki je med 140 tekmovalci končal na 2. mestu. Naslednji, 6. turnir bo potekal v aprilu, in sicer na Šmarjetni Gori. Ur Foto Črtomir Goznik Za naslov državnega prvaka se letos poteguje skoraj 200 tekmovalcev. panič (ŠD Hajdina), Gregor Glažar ( ŠD Hajdoše), Ivan Ogrinc mlajši (ŠD Skorba); - posamezniki z izjemnimi rezultati: Nik Volgemut (streljanje), Boštjan Nahber-ger (atletika), Murko David (šah), Leon Ljubeč Zajko (plavanje), Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek, Mitja Koder-man (vsi karate), Blaž Bezjak (tenis); - najuspešnejša športnika: 1. Gašper Mlakar (Klub borilnih veščin Ptuj), 2. Jaka Javoršek (WKSA Hajdina); - najuspešnejši športnici: 1. Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj), 2. Nika Šlamberger Oudo klub Drava). JM Kegljanje Kegljačem Drave zmaga in poraz Drava 1. - Lokomotiva 2. 3:5 (3041:3097) DRAVA 1: Elvis Slaček 486, Janez Čuš 521, Boris Premzl 517, Dušan Murko 461, Robi Golob 531, Milan Čeh 525 podrtih kegljev. Ptujski kegljači so v zadnjih dveh krogih iztržili polovičen izkupiček. Najprej so v gosteh visoko s 7:1 premagali Falo, medtem ko so na kegljišču Deta centra izgubili z drugo ekipo Lokomotive s 5:3. Igralci Drave so bili tako poraženi v pomembni tekmi za 2. mesto 1. OTS ligi, potem ko so imeli precej smole pri razporeditvi igralcev. Posamezne točke so osvojili s sila povprečnim nastopom Slaček in z dobrim kegljanjem še Čuš in Golob. Prav tako sta dobro nastopila tudi Premzl in Čeh, a sta naletela na še bolj razpoložena tekmeca, ki sta unovčila boljšo trenutno formo. Pri gostih iz Maribora je najboljši rezultat dosegel Borut Planinšič, ki je podrl 544 kegljev. Glede na posamezne dvoboje je bil obračun še izenačen, a igralci druge ekipe Lokomotive so odnesli s seboj zmago zaradi večjega skupnega števila podrtih kegljev (56). DB Nogomet • 2. SNL PARI 18. KROGA - NEDELJA ob 15.00: Drava Ptuj - Roltek Dob, Brda - Triglav Kranj, Ankaran Hrvatini - Krka, Brežice Terme Čatež - Farmtech Veržej. 3. SNL SEVER PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Dravograd - Videm, Mons Claudius - Korotan Prevalje, AjDAS Lenart - Maribor B, Šmarje pri Jelšah - Rogaška, Fužinar Ravne Systems - ZU-VIL Brunšvik, Dravinja - S. Rojko Dobrovce, Šampion - Šmartno 1928. SUPERLIGA PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Cirkulane - Stojnci; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Apače; NEDELJA ob 15.00: Kety Emmi Bistrica - Središče ob Dravi, Bukovci - Podvinci, Gere-čja vas - Hajdina. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 13. KROGA - PETEK ob 19.00: Podlehnik - Tržeč; SOBOTA ob 15.00: Markovci - Dornava, Boč Poljčane - Pra-gersko, Leskovec - Rogoznica; NEDELJA ob 15.00: Gorišnica - Ormož. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Polskava avtoprevo-zništvo Polskava - Pohorje Oplotnica, Slovenja vas - Makole bar Miha, Zgornja Polskava - Majšperk; NEDELJA ob 15.00: Grajena - Lovrenc. Rokomet • 1. A DRL (m) - končnica za obstanek 3. KROG: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj (PETEK ob 20.00) 1. B DRL (m) 21. KROG: Sviš Ivančna Gorica - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00). 2. DRL (m) 15. KROG: Velika Nedelja - Pomurje (PETEK ob 19.00). 1. A DRL (ž) 19. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - Celje Celjske mesnine (SOBOTA ob 19.00). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 17. KROG: NTK Ptuj - NTK Letrika (SOBOTA ob 17.00). David Breznik Nogomet • Mlajše seiekcije 1. SMl, SKL 1. SML, 17. krog: Rudar 1:0 (0:0); 1. SKL, 17. krog: Rudar 0:0. Skupna lestvica: Aluminij -Aluminij - 1. DOMŽALE 34 23 8 3 77 2. MARIBOR 34 23 5 6 74 3. OLIMPIJA 34 18 10 6 64 4. BRAVO PUBLIKUM 34 17 9 8 60 5. KRŠKO 34 15 9 10 54 6. KOPER 34 15 8 11 53 7. NOGA TRIGLAV 34 15 6 13 51 8. I NTERBLOCK 34 12 10 12 46 9. ALUMINIJ 34 12 5 17 41 10. GORICA 34 9 9 16 36 11. KRKA 34 11 2 21 35 12. VOC CELJE 34 8 4 22 28 13. RUDAR VELENJE 34 5 11 18 26 14. ŠAMPION 34 4 6 24 18 2. SML, 2. SKL 2. SML, 16. krog: NK Drava Ptuj - NŠ Mura 0:2, Brežice -Zavrč 3:0; 2. SKL, 16. krog: NK Drava Ptuj - NŠ Mura 2:1, Brežice -Zavrč 2:0. 1. NŠ MURA 32 21 3 8 66 2. NK DRAVA PTUJ 32 16 6 10 54 3. DRAVINJA 32 14 9 9 51 4. K. E. BISTRICA 32 15 4 13 49 5. GT JARENINA 32 13 7 12 46 6. BREŽICE1919 32 13 5 14 44 7. NK MB TABOR 32 12 7 13 43 8. NK VIPOLL VERŽEJ 32 12 5 15 41 9. NŠ ZAVRČ 32 9 3 20 30 10. NK MALEČNIK 32 7 7 18 28 Liga U-15 vzhod 17. krog: Aluminij - Drava 5:0, Gerečja vas Hajdina - Vi- poll Veržej 1:2. 1. MARIBOR 17 17 0 0 87:6 51 2. ALUMINIJ 17 14 1 2 57:10 43 3. CELJE 16 13 1 2 48:7 40 4. ŠAMPION 17 13 0 4 54:19 39 5. KRŠKO 17 11 0 6 43:26 33 6. VIPOLL VERŽEJ 17 9 1 7 26:24 28 7. RUDAR VELENJE 17 7 2 8 26:28 23 8. GEREČJA VAS 17 6 1 10 36:39 19 9. MURA 17 6 1 10 30:41 19 10. DRAVA PTUJ 17 5 2 10 22:53 17 11. DRAVOGRAD 17 3 4 10 17:41 13 12. K. E. BISTRICA 17 3 3 11 21:60 12 13. DRAVINJA 17 2 1 14 23:74 7 14. ŠMARTNO 16 0 1 15 6:68 1 JM Ptujčanke poražene brez dvoboja Skozi sezono je bila ženska ekipa Kegljaškega kluba Drava v 2. ligi vzhod igralsko zdesetkana, vendar se je ves čas pogumno borila. V zadnjem krogu tekmovanja bi se morale Ptujčanke pomeriti z Nafto na kegljišču Deta centra, a zaradi bolezni igralk Drave do tekme ni prišlo. Tako so Lendavčanke zmagale z najvišjim možnim rezultatom 0:8. petek • 24. marca 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 Strelstvo • Regijsko prvenstvo 10 m 2017 Raušlova regijska prvaka Stojak in V pripravi na domači vrhunec sezone z zračnim orožjem - DP na Rogli od 1. do 2. 4. - so se strelci minuli konec tedna na regijskih prvenstvih na Ptuju, Kidričevem in v Rušah (v Podravju) borili še za zadnje vstopnice za uvrstitev na DP. Z zračno pištolo je nastopalo 44 strelcev, od tega jih je 27 doseglo normo za DP, s standardno puško je normo uspelo doseči 18 tekmovalcem od 31 nastopajočih, med najmlajšimi strelci s serijsko puško pa je med 39 tekmovalci normo doseglo 31 strelcev. Med člani s pištolo se je vnovičnega naslova regijskega prvaka pričakovano veselil favorizirani Ptujčan Sašo Stojak, ki je zmagal s 575 krogi, kar je bil drugi najboljši rezultat v vseh sedmih regijskih prvenstvih po državi. Naslov podprvaka si je s 563 krogi priboril drugi Ptujčan Matija Potočnik, bron pa je s 559 krogi osvojil Juršinčan Ludvik Pšajd. Med Kidriča-ni je najvišjo uvrstitev dosegel Uroš Mohorko, ki se je s 550 krogi uvrstil na 5. mesto. Normo za uvrstitev na DP pa 22 igralcev čez 700, Timi Kramar prvi letos čez 900 Po rezultatsko skromnem 8. krogu je vzorec mazanja Slovakia v 9. krogu znova poskrbel za visoke rezultate, povprečno celo najvišje letos. Za uvrstitev med najboljšo deseterico posameznikov je tako zadoščalo šele 750 podrtih kegljev, novi rekorder sezone pa je Timi Kramar (Dokl gostinstvo) z rezultatom 912. Če ne bi v eni rundi podrl le 165 kegljev, bi bil rezultat že blizu rekordnemu nasploh ... Tudi pri ekipah so bili rezultati zavidljivi, korak pred vsemi je Dokl gostinstvo (3179). Preko meje 3000 se je zavihtela tudi »večno druga« ekipa VGP Drava. V derbiju začelja sta se merili ekipi Saubermacher Slovenija in Novo prodaja, rezultat pa je bil po štirih igrah povsem poravnan. V derbijih zgornjega dela lestvice so daljšo potegnile ekipe Dokl gostinstvo, VGP Drava, Tames in BC Ptuj. Po dveh zaporednih ničlah se je tokrat znova izkazala ekipa Gostišče Iršič, ki Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 912, 2. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 830, 3. Branko Ke-lenc (VGP Drava) 829, 4. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 805, 5. Sašo Vi-dovič (Novo prodaja) 793, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 784, 7. Mitja Kram-berger (Saubermacher Slovenija) 772, 8. Janko Fre-šer (Gostišče Iršič) 771, 9. Aleksander Vidovič (Novo prodaja) in Silvo Predikaka (SKEI Ptuj) oba 754, 10. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 750. je z 10. mestom in 540 krogi za las uspelo ujeti še Ptujčanu Roku Veršiču. V ekipni razvrstitvi so slavili Ptujčani z visokim rezultatom 1693 krogov, ki veliko obeta tudi za DP. Ekipno normo za DP pa sta na 2. in 3. mestu dosegli tudi ekipi Juršincev s 1624 krogi in Kidričevega s 1622 krogi. Ekipi Svečine in Elektra iz Maribora nista bili uspešni na 4. in 5. mestu. Med članicami s pištolo je s 374 krogi naslov regijske prvakinje slavila Ptujčanka Majda Raušl, ki sta ji s 353 in 351 krogi sledili Mateja Pešakovic (Ptuj) in Mateja Levanič (Kidričevo). Ptuj-čankam v postavi Raušl, Pešakovic in Darinka Mojzer pa je s 1036 krogi uspelo izpolniti tudi ekipno normo za DP. Med mladimizmago slavili Tadej Širec, Tijan Veingerl in Julija Lajh Med mladinci je v polni prevladi ptujskih strelcev pa ima za vodilnimi ekipami že kar lep zaostanek, a tudi tekmo manj (z BC Ptuj). REZULTATI 8. KROGA: Perutnina Ptuj - VGP Drava 0:8, Bowling center Ptuj - Radio Tednik Ptuj 6:2, Gostišče Iršič - Tiskarna Ekart 8:0, Novo prodaja - Saubermacher Slovenija 4:4, Tames - Talum 5:3, Dokl gostinstvo - SKEI 6:2. Srečanje Restavracija Pan - Elektro Maribor je bilo prestavljeno. 1. DOKL GOSTINSTVO 8 3179 53 2. VGP DRAVA 8 3034 43 3. TAMES 8 2616 42 4. RADIO TEDNIK PTUJ 8 2606 38 5. BOWLING CENTER PTUJ 7 2779 36 6. SKEI PTUJ 8 2834 34 7. TALUM 8 2586 31 8. ELEKTRO MARIBOR 7 30 9. GOSTIŠČE IRŠIČ 7 2899 28 10. PERUTNINA PTUJ 8 2135 22 11. RESTAVRACIJA PAN 7 20 12. NOVO PRODAJA 8 2728 19 13. SAUBERMACHER SLOV. 8 2745 19 14. TISKARNA EKART 8 2411 17 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) povprečno 190.5, 2. Črtomir Goznik (Radio Tednik Ptuj) 188,7, 3. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 187,4, 4. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 187,1, 5. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 186,1, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 185,6, 7. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 184.6, 8. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 182,1, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 182,1, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 181. PARI 9. KROGA, ponedeljek, 27. 3., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Gostišče Iršič, Bovling center Ptuj - Tiskarna Ekart, SKEI -VGP Drava, Elektro Maribor -Saubermacher Slovenija; torek, 28. 3., ob 19.00: Restavracija Pan - Talum, Tames - Radio Tednik Ptuj, Dokl gostinstvo -Novo prodaja. JM svoj četrti naslov regijskega prvaka slavil Tadej Širec, ki je zmagal s 550 krogi. Srebrno in bronasto odličje sta si priborila Rok Bezjak (541) in Valentin Luževič (538). Normo za DP (510) pa je s 531 krogi na 4. mestu presegel tudi Oskar Tasovac Ivezic. Ptujčani pa so tudi v ekipnem delu z dobrim dosežkom 1629 krogov izpolnili normo za DP. Med kadeti s pištolo je prvovrstno presenečenje pripravil mariborski strelec Policista Tijan Veingerl in zmagal s 351 krogi. Srebrno in bronasto odličje sta si priborila Ptujčana Marsel 5 Sašo Vidovič v Bowling center Arena v Ljubljani je prejšnji konec tedna gostil zadnje državno prvenstvo v letošnjem tekmovalnem letu, in sicer najprestižnejše tekmovanje za naslov državnega prvaka med posamezniki. V finale se je uvrstilo 12 igralcev na podlagi doseženih rezultatov na državnem prvenstvu dvojic, trojic in peterk, torej po 18 odigranih igrah. Mednje se je uvrstil tudi Ptujčan Krajnc (349) in Nik Volge- mut (347), normo za DP pa sta na 4. in 5. mestu dosegla še Ptujčan Gregor Kola-rič (322) in Juršinčan Nejc Horvat (300). Preostala Ptujčana Klemen Vidovič in Maj Zorec sta kot novinca na tekmovanjih z 265 in 256 krogi osvojila 6. in 7. mesto. Mladi ptujski strelci pa so s 1018 krogi zanesljivo normo dosegli tudi v ekipnem tekmovanju. Med kadetinjami se je v juršinski prevladi naslova regijske prvakinje veselila Julija Lajh s 353 krogi, druga je bila mariborska strelka Policista Mihaela Šatan s 337 krogi, bronasto odličje pa si je priborila Ptujčanka Vita Volgemut s 323 krogi. Normo za DP sta na 4. in 5. mestu dosegli tudi Špela Per-ko (315) in Sandra Kumer (309), perspektivni novinki Blažki Lajh pa to ni uspelo na 6. mestu z 256 krogi. Ekipno normo z 977 krogi pa so zanesljivo dosegle juršinske strelke tudi v ekipnem tekmovanju. Ekipna zmaga in norme za DP za kidričevske kadete S standardno puško so med člani prevladovali ruški strelci, zmago pa je slavil Benjamin Jodl s 610,9 kroga. Na 6. mesto se je uvrstil Ki-dričan Aleš Pernat, ki pa mu je s 588,3 kroga norma za DP spolzela iz rok za slabe tri kroge. Med članicami je zmagala Klavdija Pufič iz S D Franc Lešnik Vuk s 411,7 kroga, Sari Srne iz SD Velka pa na 5. mestu, s 369,5 kroga, ni uspelo doseči norme za DP. Med mladinci sta za normo (575) zaostala tudi prvo- in drugo-uvrščena kidričevska strelca Žan Gojkošek (566,7) in Domen Širovnik (565,1). Med mladinkami se je bleščeče zmage veselila talentirana Rušanka Urška Hrašovec z visokim rezultatom 415,1 kroga. Med kadeti je naslov prvaka osvojil Rušan Patrik Jakopiček s 396,5 kroga, srebrno odličje si je priboril Jan Soto Vargas (390,1) iz SD Trap Vitomarci, bron pa je pripadel Kidričanu Ivu Ci-cmanoviču Zimetu s 385,2 kroga. Normo za DP sta izpolnila tudi preostala Kidričana Tilen Vuk (376,1) in Mihael Mikolič Sobotič (374,7) na 5. in 6. mestu. Kidričani so s 1136,0 kroga osvojili naslov regijskih ekipnih prvakov, premagali Rušane, in se z izpolnjeno normo uvrstili na DP. «V ■ ■ ■■ VBB Posamični odličji za Juršinčana Žana Plohla in Valterja Drašlerja Med najmlajšimi strelci s serijsko puško sta v kategoriji mlajših pionirjev srebrno in bronasto odličje osvojila juršinska strelca Žan Plo-hl (172) in Valter Drašler (171), zmagal je Rušan Luka Resnik s 175 krogi. Preostala juršinska strelca Anej Ma-rušič (164) in Žan Horvat (160) sta opravila z normo za DP, podobno kot na 13. mestu tudi Ptujčan Ino Ogrizek s 156 krogi. Ekipno zmago so slavili juršinski strelci s 509 krogi pred Rušani in Svečino. Foto: CG Sašo Vidovič (BK Strike) Foto: Simeon Gönc Mladi juršinski strelci (z leve Sandra Kumer, Špela Perko, Julija Lajh, Nejc Horvat in Blažka Lajh) so bili zadovoljni s svojimi dosežki na regijskem prvenstvu na Ptuju. Regijsko prvenstvo Turnišče 2017: Kevin Venta zmagal z visokimi 582 krogi Regijsko prvenstvo za 1. regijo (Pre-kmurje in Prlekija) je organiziralo SD Štefana Kovača iz Turnišča, na njem so zelo uspešno nastopali tudi strelci z Ormoškega. V najzahtevnejši članski konkurenci s puško se je bronastega odličja veselil Ormožan Kovinarja Jan Šumak s 613,5 kroga, Tadej Horvat in Rok Šumak pa sta s 608,0 in 603,8 kroga osvojila 7. in 11. mesto. V ekipnem tekmovanju so slavili domačini iz Turnišča s 1836,8 kroga, Kovinar je s 1814,5 kroga osvojil naslov ekipnega podprvaka. Med članicami s puško je zmagala Urška Kuharič s 410,6 kroga, Petra Vernik pa je tokrat s 402,9 kroga ostala brez odličja na 4. mestu. Najboljša strelka SD TSO je bila Suzana Črnko s 392,0 kroga na 6. mestu. Med mladinci se je naslova podpr-vaka veselil Aljaž Čučko (592,6), član SD TSO. Srebrnega odličja in naslova podprvakov pa sta se med kadeti in kadetinjami s puško veselila tudi Or-možana Kovinarja Matic Slavinec (394,6) in Nuša Žnidarič (399,4). Zmago je slavila ljutomerska strelka Antonija Kosi s 405,2 kroga, med fanti pa Jure Sočič iz Murske Sobote s 397,1 kroga. V najmlajši kategoriji cicibanov sta posamično odličje osvojila tudi Lucas Vočanec (175) za 3. mesto in nova regijska prvakinja Olivia Vo-čanec s 171 krogi. Med člani s pištolo je z visokim rezultatom 582 krogov prepričljivo zmago slavil Ormožan Kevin Venta, naslov regijskega podprvaka je osvojil miklavški strelec Boštjan Simonič s 562 krogi, njegova klubska kolega Miran Miholič (557) in Aleksander Ciglarič (556) pa sta za posamičnim odličjem zaostala za krog oziroma dva. Na 11. mestu je posamično normo uspelo doseči tudi najboljšemu ormoškemu strelcu TSO, Teodorju Pevcu, ki je dosegel 541 krogov. Med mladinci s pištolo je zmagal mikavški strelec Žan Bogša, med kadetinjami pa je to uspelo njegovi sestri Nini Bogša s 320 krogi. Žan Habjanič je dosegel tretjo posamično zmago za SD Jožeta Kerenčiča med kadeti s 322 krogi. Simeon Gonc Bowling • DP posameznikov finalu državnega prvenstva Sašo Vidovič, sicer član BK Strike. O zmagovalcu finala je odločalo 11 posamičnih dvobojev po sistemu vsak z vsakim. Za vsako zmago je posameznik prejel bonus 20 kegljev, za neodločen rezultat pa 10. Mlademu Ptuj-čanu je po petih odigranih dvobojih kazalo zelo dobro, saj je med drugim premagal tudi večkratnega državnega prvaka Anžeta Grabrijana, v zadnjih 6 igrah pa je prikazal nekoliko slabšo igro in finale končal na 10. mestu. Kljub temu gre za velik uspeh, ki prinaša dodatno motivacijo za nadaljevanje športne poti. Zmagovalec in državni prvak je postal Nino Stenko, ki je za las ugnal An-žeta Grabrijana, 3. mesto pa je osvojil Žiga Zalar. Vsi trije tekmovalci so člani BK Epic iz Postojne. ČG Bowling • Podjetniška liga 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 24. marca 2017 Slov. Bistrica • Kreativni podjetniški večer Od ideje do posla Marca je Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica v sodelovanju z Ljudsko univerzo Slovenska Bistrica več izvedel podjetniški večer, ki je poudaril pomen kreativnosti. MG FOTO: Ric Slovenska Bistrica »Prepogosto se dogaja, da mladi ne vidijo perspektive v svojem domačem kraju in zato odidejo drugam, tudi v tujino. Pa imamo v Sloveniji ogromno možnosti za podjetniško udejstvovanje, če le znamo najti priložnost. Naše delavnice so namenjene vsem tistim, ki bi radi v domačem okolju ustvarili podjetniško idejo in s tem poskrbeli za svoj prihodek in za razvoj regije,« je k obisku delavnice vabil Matija Goljar, vodja socialnega podjetja Ustvarjalnik, d. o. o., in voditelja aktualne TV-oddaje Štartaj, Slovenija! Mlade ter druge, ki imajo podjetniško žilico, je prepričal, saj je bila predavalnica Ljudske univerze Slovenska Bistrica, kjer je dogodek potekal, napolnjena do zadnjega kotička. Kot je povedala Danica Košir iz RIC Slovenska Bistrica: »Z mladostno zagnanostjo, pozitivnim razmišljanjem in načinom predajanja podjetniških zgodb je skoraj 70 udeležencev večera navduševal nad podjetništvom oz. kako idejo/hobi pretvoriti v posel in pri tem zaslužiti.« MV Sveti Andraž • Nadomestne volitve Izvolili Antona Ilešiča V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so v nedeljo, 12. marca, potekale nadomestne volitve za člana sveta občine Sveti Andraž. V volilni imenik je bilo vpisanih 988 volivcev, glasovalo jih je 193 ali 19,53 odstotka vseh. Štirje so glasovali predčasno. Kandidat Anton Ilešič, predlagala ga je neodvisna lista Skupaj za ljudi! Mitja Berlak in skupina volivcev, je prejel 190 glasov od 193 oddanih. MG Ptuj • Četrtkovi večeri druženja v starem mestnem jedru Partljič z zgodbami o malih ljudeh Tretji četrtki v mesecu so po novem rezervirani za druženje Ptujčanov v The Legend pubu v Murkovi ulici. Vojo Veličkovic, ki je še ne tako davno že vodil podobna omizja v starem mestnem jedru, da bi se Ptujčani več družili ob stalnih omizjih in da bi mesto bolj živelo tudi v družabnem smislu, je skupaj z najemnikom lokala pod Mestnim gledališčem Robertom Belšakom zasnoval nove četrtkove dogodke s pridihom neke vrste legende, saj je bil tudi pub zasnovan kot hiša dobre atmosfere, v kateri se je že doslej zgodilo marsikaj veselega, družabnega. „Najstarejše slovensko mesto si zasluži prostor, kjer se dogajajo družabni (legendarni) večeri," je poudaril Belšak. Vsako druženje namreč ostaja tudi trajno zapisano v obliki intarzije: pod portretom Toneta Partljiča, pisatelja, dramatika, scenarista, komediografa, predmetnega učitelja in politika je zapis »Hvala vam, bogovi, za te blodnje«, kot je tudi naslov knjige, njegove življenjske zgodbe, ki jo je izdal ob svojem 70. rojstnem dnevu. Pred njim sta se tako zapisala že dva gosta četrtkovih druženj, ki izstopata vsak na svojem področju. Tudi po teh trajnih zapisih v obliki in-tarzij bo The Legend pub pisal čisto svojstveno zgodbo ptujskega kulturnega in družabnega utripa. V pustnem času pa se je zgodil tudi četrti četrtek s skupino 35 kurentov. Obiskovalci so svoje videnje kurenta kot osrednjega pustnega lika narisali na košček papirja, Vojo Veličkovič pa je njihove risbice prenesel v Slovenija • Projekt Zlati kamen V finale letošnjega izbora se je uvrstilo enajst razvojno najbolj prodornih slovenskih občin, med njimi tudi ljutomerska. Nagrado za najbolj razvojno občino leta je prejela občina Podčetrtek, občina Ljutomer pa je prejela plaketo za razvojni prodor 2017 v regiji vzhodna Slovenija. »Ponosna in vesela sem podatka strokovne komisije, da je naša občina od leta 2015, ko je prejela priznanje za najprodor- WS^' rft ^^"Iffiž^"^11 jfei Äs; m ITii^HIIMBtTIP JmttKF ^jiS t ■ WKSKKmmk k •• - /M V The Legend pubu v Murkovi ulici je Vojo Veličkovič 16. marca gostil Toneta Partljiča. intarzijo. Nastale so zelo zanimive in navdihujoče upodobitve. Toneta Partljiča je 16. marca spremljal urednik in direktor iz študentske založbe Litera Orlando Uršič, pri kateri je Tone Partljič doslej izdal že tri knjige. Ptujčani so na tokratnem omizju lahko podrobneje spoznali vsebino Partljičeve knjige Nebesa pod Pohorjem, ki jo je izdal v lanskem letu in ki je neke vrste tajkunska zgodba z vsemi posledicami za male ljudi. Mali človek pa je tako in tako vedno v ospredju njegovih del. Trenutno je sredi pisanja neke vrste spominov na nekatere ljudi, med drugim se bo spomnil tudi pisatelja Ivana Potrča. Tudi to knjigo želi po izidu predstaviti na Ptuju, nekje na Potrčevi poti. Tone Partljič je razveselil tudi s pripovedovanjem nekaterih svojih zgodb, med drugim o svoji „prvi poroki" pri šestih letih. Te pripoveduje tudi v domovih za starejše, svojevrsten pa je tudi projekt čitanja v zaporih, ki ga izvaja preko ministrstva za kulturo. Ob dobrih vtisih bo Toneta Partljiča na ptujski četrtek spominjal tudi Lent v intarziji, ki mu ga je ob tej priložnosti podaril Vojo Veličkovic. Kavarne pri gledališčih so nepogrešljive, nekatere že legendarne. Če bo The Legend pub v Murkovi na Ptuju posvečen kulturi, pa je še toliko bolje, je povedal Tone Partljič, ki je tudi sam pol življenja delal v gledališču v Mariboru in Ljubljani in mu je druženje v kavarni dobro znano. MG Občini Ljutomer plaketa za razvojni prodor V ljubljanski Festivalni dvorani so ob 11. dnevu občin in srečanju županov podelili nagrade najboljšim sodelujočim občinam v projektu Zlati kamen. nejšo občino v vzhodni Sloveniji, napredovala za 30 mest. Še en dokaz več, da smo na pravi poti,« je po prejemu plakete dejala županja Olga Karba. NŠ Ljutomer z višin Ptuj • Primusove vinske zgodbe Vina Goriških brd - slovenskega raja na zemlji Predzadnjo Primusovo vinsko zgodbo 13. sezone so spisali v Goriških brdih, po nekaterih trditvah je to slovenski raj na Zemlji, v vinarstvih Erzetič in Ščurek. Pri Erzetičevih prenašajo tradicijo vinogradništva in vinarstva iz roda v rod že od leta 1725. Od drugih vinarjev se razlikujejo po zorenju vina v velikih glinenih am-forah, ki so vkopane v briško zemljo. Zastavo vinorodnih Brd nosi rumena rebula, medtem ko je bila črna rebula skoraj pozabljena. Er-zetičevi so na tem območju prvi, ki ponujajo obe. Zvesti vinski tradiciji ostajajo tudi pri Ščurkovih, ki so še pose- bej ponosni na avtohtone sorte, belo in rdečo staro brajdo ter svojo posebnost, vina kontra, ki zorijo v lesenih sodih brez žvepla. Vinski vitezinji Nataši Petrovič so se pri marčevskem vinskem omizju pridružili Aleksij in Vera Erzetič ter Matjaž Ščurek, eden od petih sinov Stojana Ščurka. Meni, ki so ga postregli k šestim vinskim vzorcem, je predstavil vodja gostinstva grand hotela Primus Roman Tadina. Vino večera je postal modri pinot 2012 vinarstva Ščurek. To je vino za vse tiste, ki želijo nekaj posebnega. Je zelo zahtevno pri samem kletarjenju. „Bolj kot mu pustimo svojo pot, boljši je. Še po treh letih staranja v bariku je zelo mlado," je obrazložil Matjaž Ščurek, ki je tudi prepričan, da bi se vsak vinar moral postaviti z zvrstjo. Za kulturne utrinke je tokrat poskrbela vokalistka Mojca Ljubša. MG Nataša Petrovič, Aleksij Erzetič, Vera Erzetič in Matjaž Ščurek na predzadnji Primusovi vinski zgodbi 13. sezone. Foto: MG Foto: MG Foto: Arhiv občine Foto: ZG petek • 24. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Tilen Grah, mister Slovenije 2016 Nov izziv - uspeti kot televizijski voditelj Ptujčan Tilen Grah, mister Slovenije za leto 2016, bo titulo svojemu nasledniku predal junija. Leto mistrovanja, ki se počasi zaključuje, je bilo zelo pestro, spoznal je veliko znanih ljudi, ki jih pred tem ni poznal, ker še ni bil del te scene. Foto: zasebni arhiv Tilen Grah, mister Slovenije 2016, bo 14. aprila v dvorani grand hotela Union v Ljubljani vodil prestižni kulturni dogodek, nastop dunajskega orkestra Wise Consort, dunajskega zbora Arnold Schonn-berg Chor in mladih, večkrat mednarodno nagrajenih solistov v velikonočni mojstrovini J. S. Bacha Pasijon po Janezu pod vodstvom priznanega dirigenta Erwina Ortnerja, tudi prejemnika priznanja za klasično glasbo. Danes se z ljudmi, ki jih je še do naslova mistra Slovenije 2016 opazoval le „od daleč", druži na številnih medijsko zanimivih in odmevnih dogodkih, za katere je prepričan, da odpirajo številna vrata, tudi na oder voditelj-stva, kjer želi uspeti. Na enem od teh dogodkov se je srečal tudi s Patrikom Jagodi-čem, organizatorjem prestižnega kulturnega dogodka, nastopa dunajskega orkestra Wise Consort, ki bo 14. aprila v dvorani grand hotela Union. »V letu nosilca naslova mistra Slovenije 2016 sem imel velika pričakovanja in tudi veliko ciljev. Mnoge sem uspel uresničiti, nekaterih pa (še) ne, takšno je pač življenje. Tako sem med drugim sodeloval pri snemanju reklam svetovnih blagovnih znamk, kot sta McDonalds in Samsung, ter pri nekaterih drugih manjših projektih. Za McDonalds sem posnel reklamo za francoski trg, za Samsung pa za kanadski trg. Ne glede na številne obveznosti, povezane s tem lepotnim naslovom, pa sem tudi pridno študiral, obiskujem drugi letnik študija podjetništva. Mikajo me odri, najbolj si želim, da bi uspel kot voditelj dogodkov v živo in TV-voditelj. Zavedam se, da se bom moral zelo potruditi, se dodatno izobraževati, da mi bo uspelo, se do potankosti izpopolniti v govoru in odrskem nastopu. V pravilnem govoru se že nekaj časa izpopolnjujem pri Martinu Vrtačniku, lektorju v MGL. V veliko čast in ponos mi je, da bom vodil ta prestižni kulturni dogodek, s takšnimi gosti in takšno kulturno vsebino, ki je edinstven tudi za Slovenijo, kjer se je doslej Pasijon po Janezu, ki spada med največje mojstrovine J. S. Bacha in je del stalnega velikonočnega programa v najznamenitejših koncertnih dvoranah po svetu, zelo redko izvajal. Ker gre tudi za enega večjih kulturnih dogodkov tem letu, ki se ga bodo udeležili številnimi kulturniki, gospodarstveniki in politiki, skratka najbolj znani slovenski obrazi, pomeni to zame tudi izjemno veliko odgovornost. Ponosen pa sem tudi, da bom lahko med izvajalci na domačih tleh pozdravil tudi Davida Jagodiča v vlogi Evangelista, ki zaključuje mastrski študij samospeva in oratorija na Akademiji za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer je bil na študij sprejet s 14 preostalimi kolegi med 550 prijavlje- nimi. Na sprejemnem izpitu na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa so ga zavrnili. Zato je toliko bolj zadovoljen, da mu je uspelo v tujini in da bo pred domačim občinstvom pokazal svojo nesporno pevsko kakovost. Predvsem pa želi deliti osebno ljube- zen do glasbe s poslušalci in jih popeljati v magični svet opere, samospeva in oratorija, skupaj z vsemi drugimi, ki se bodo 14. aprila predstavili v unionski dvorani," je te dni med kratkim marčevskim obiskom domačega mesta povedal Tilen Grah. V svoje rojstno mesto se rad vrača, kadar le more. Ima ga rad, želi si, da bi vsi skupaj z mestom rasli in uspeli. Tako je med drugim želel z MO Ptuj sodelovati pri Kurentovanju, saj je želel tudi s svojim nazivom prispevati k še večji promociji oz. prepoznavnosti največje pustne prireditve v Sloveniji. „Ko gre za tvoj domači kraj, ne delaš za denar, zaradi spominov in ljubezni, ki jo čutiš, nikoli ne smeš pozabiti, od kod prihajaš. Izjemno me je presenetilo in razžalosti-lo, da nisem mogel pomagati niti brezplačno. Iz Zavoda za turizem Ptuj so mi odgovorili, da so že vsa mesta zapolnjena, četudi mislim, da sem se za sodelovanje pravočasno zanimal, pet mesecev pred začetkom prireditve," je še povedal Tilen Grah, ki se sedaj v največji meri posveča pripravam na vodenje prestižnega kulturnega dogodka, od katerega je v mnogočem odvisna tudi njegova voditeljska prihodnost. Morda pa mu bo ljubljanski dogodek „odprl" pot tudi na ptujske odre. MG Sv. Tomaž • Območna revija otroških pevskih zborov 380 mladih pevcev in pevk Za prihodnost slovenskega zborovskega petja se na Ormoškem ni treba bati. Na območni reviji otroških pevskih zborov, ki je sredi marca potekala v telovadnici Osnovne šole Sveti Tomaž, smo lahko namreč prisluhnili približno 380 mladim pevcem in pevkam. Ormoška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z OŠ Sveti Tomaž organizirala tradicionalno območno revijo otroških zborovskih skupin, poimenovano Cicido 2017. Na letošnjem srečanju se je s programom, ki zajema po eno slovensko ljudsko pesem in slovensko umetno pesem ter skladbo po lastni izbiri, predstavilo kar 11 skupin iz glasbene šole ter vrtcev in osnovnih šol iz Ormoža, Svetega Tomaža, Velike Nedelje in Središča ob Dravi. Nasto- pili so: Otroški pevski zbor Vrtca pri OŠ Sveti Tomaž pod vodstvom Milene Petek, OPZ Male Kapljice Vrtec Ormož z zborovodkinjo Jožico Hebar, OPZ Murenčki Vrtca Velika Nedelja pod vodstvom Davorine Vajd, OPZ Papagaj OŠ Ormož z zborovodkinjo Alenko Šalamon, OPZ Čebelice OŠ Stanka Vraza Ormož, ki jih vodi Alenka Nierdorfer, OPZ Mali muzikanti OŠ Ormož skupaj z zborovodki-njo Ireno Blagovič, OPZ Velika Nedelja, podružnica Podgorci in OPZ OŠ Velika Nedelja pod vod- Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.i stvom Teodore Ivanuša, OPZ OŠ Središče ob Dravi z zborovodki-njo Dragico Cvetko, OPZ OŠ Sveti Tomaž pod vodstvom Monike Kelenc in OPZ Glasbene šole Ormož, ki jih vodi Tina Pečar Laznik. Srečanje je strokovno spremljala profesorica glasbe Alenka Korpar. Monika Levanič Foto: Arhiv JSKD Ormož Na reviji otroških zborovskih skupin se je predstavilo 11 skupin iz glasbene šole ter vrtcev in osnovnih šol iz Ormoža, Svetega Tomaža, Velike Nedelje in Središča ob Dravi. Kidričevo • Delavnice za nadarjene učence v OŠ Cirkovce Noč nadarjenih V OŠ Cirkovce smo v sodelovanju s sosednjimi šolami v petek, 10. marca, organizirali delavnice, katerih namen je omogočiti druženje nadarjenih učencev iz različnih okolij glede na njihove interese in potrebe. Delavnice smo načrtovali skupaj z učenci in mentorji OŠ Cirkovce, OŠ Breg, OŠ Kidričevo s podružnico, OŠ Hajdina in OŠ Kuzma, saj želimo ustvarjati pogoje za občasno druženje nadarjenih, ki imajo posebne potrebe, pričakovanja, interese in dosežke na različnih področjih svojega razvoja in ustvarjanja: na naravoslovnem, tehniškem, umetniškem, športnem, literarnem, voditeljskem, ustvarjalnem, socialno- čustvenem. Letos se je 117 nadarjenih učencev od 4. do 9. razreda lahko odločalo med 12 delavnicami, ki so jih pripravili njihovi mentorji na skupno temo Življenje v rimskih časih. Ponudba delavnic je bila pestra. Odločali so se med izdelovanje rimskih oljenk, mozaikom, izdelovanjem rimskega deblaka, rimsko kuhinjo, kozmetiko starih Rimljanov, rimskimi oblačili, dramsko delavnico, od besede do uprizoritve, rimskim plesom in glasbo, časopisom starih Rimljanov, navidezno resničnostjo in športom starih Rimljanov. Program druženja smo si zastavili nekoliko nenavadno, in sicer je potekal od petka zvečer do sobote zjutraj, poimenovali pa smo ga tudi Noč nadarjenih. Učenci in mentorji smo se zbrali v petek, 10. 3. 2017, ob 18. uri v Osnovni šoli Cirkovce. Po uvodnih pozdravih ravnateljice OŠ Cirkovce Ivanke Korez, dr. Ivana Ferbežerja in podžupana občine Kidričevo Bogdana Potočnika ter predstavitvi načrtovanih aktivnosti je sledilo delo v delavnicah, ki je trajalo do 21. ure, ko nas je v avli šole pričakala prava rimska večerja. Da je bilo doživetje še bolj pristno, smo se naučili, kako si iz rjuhe pripraviti rimsko ogrinjalo in tako opravljeni smo posedli na tla k bogato obloženi mizi, kjer so nas čakale jedi, značilne za rimsko kuhinjo. Po večerji smo še dokončali delo v delavnicah in se ob 23. uri vsi zbrali v telovadnici, kjer je potekala predstavitev delavnic. Skupine so predstavile svoje delo in ustvarja- nje. Po predstavitvi smo ostali v telovadnici, kjer je potekalo druženje ob plesu in glasbi. Čas za počitek je bil kratek, a toliko bolj poseben, saj so učenci prespali kar v šoli. V razredih so si pripravili spalne vreče in zaspali do jutra, ki je prišlo kar prehitro, saj je bujenje ob 7. uri za nekatere predstavljalo pravo moro. V jedilnici je že čakal zajtrk in naše skupno, nepozabno druženje se je končalo, saj so na parkirišču že čakali starši, da otroke odpeljejo domov. Ivanka Korez Foto: Arhiv šole 18 Štajerski Nasveti petek • 24. marca 2017 Zdravstveni nasveti Ergonomija dela (3. del) Izraz 'ergonomija' izvira iz starogrških besed 'ergon' (delo) in 'nomos' (načelo ali zakon) in pomeni vedo o delu. 2. načelo: Zmanjšaj uporabo mišične sile Sila se nanaša na to, koliko napora uporabijo mišice za ohranjanje določenega položaja, izvedbo giba (premikanje telesa in/ali bremena) ali prenosa sile s telesa na predmet v okolju (potiskanje, vlečenje, držanje ali zadrževanje predmeta). Čim večja je sila, tem večje je tveganje za okvaro. Tveganje za okvaro se poveča tudi s trajanjem in ponavljanjem sile ter pogostostjo uporabe sile. Sila, potrebna za opravljanje neke naloge, se lahko poveča z maso in dimenzijami bremena, oddaljenostjo bremena od telesa, vrsto prijema. Tudi trenje predmeta vpliva na silo (spolzki predmeti zahte- vajo večjo uporabo sile). Osnovne strategije za zmanjšanje sile so razporeditev sile z uporabo vzvodov in protiuteži, uporaba strojev in orodij z lastnim pogonom ali uporaba močnejših mišic (izvedba giba v komolcu in ne zapestju). Pri tem moramo upoštevati mišično moč posameznika (moški v primerjavi z ženskami imajo večjo mišično maso). Ta se spreminja tudi s staranjem. Pri dvigovanju in nošenju bremen so potrebni takšni organizacijski ukrepi ali pomožna sredstva, da se prepreči, da bi delavec moral bremena prenašati ročno. Če se teh ukrepov ne da zagotoviti, se lahko šele takrat bremena začne prenašati ročno. Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan Pri dvigovanju težkih bremen je treba upoštevati obliko, volumen, težo in težišče bremena. Izhodiščni položaj za pravilno dvigovanje bremen je počep z vzravnano hrbtenico in razkrečenimi nogami. V tem položaju primemo breme. Bremena nikoli ne dvigujemo in ne spuščamo sunkovito. Pri premikanju ali nošenju bremena se izogibamo krožnim gibom v hrbtenici. Pri prenašanju bremen je treba vzdrževati pokončno držo telesa, telo mora biti simetrično obremenjeno, breme podpiramo s skeletom in čim bližje telesu (debelost!). Transportna pot mora biti prosta. Če breme nosi več nosačev, je potrebno, da se razporedijo po višini. načelo: Imeti vse na dosegu Če se moramo pri delu zelo stegovati, lahko pride do nepra- vilnih drž, enako pa velja za zvijanje in sklanjanje. Orodja in naloge, ki jih delavec opravlja, postavimo znotraj dosega delavca. Izdelke, dele in orodja, ki se jih pogosto uporablja, je treba pomakniti bližje k delavcu znotraj dosega iztegnjene okončine, tiste, ki se uporabljajo zelo pogosto, pa znotraj dosega podlakti. Če na istem delovišču dela več delavcev, dosege prilagodimo nižjim delavcem. Tudi komande in informacijska sredstva, ki so pogosto v rabi, morajo biti v horizontalni ravnini znotraj vidnega polja (80°). 4. načelo: Delo na ustrezni višini Če se višina delavca in delo, ki ga delavec opravlja, ne ujemata, lahko pride do nepravilne drže in posledično utrujenosti in neugodja. Višina delovne površine mora omogočati sproščen položaj zgornjih okončin. Pri tem je pomembno poudariti, da višino dela oz. delovne površine določa predmet dela in ne delovna miza. Ne glede na to, ali sedimo ali stojimo, je delo najbolje opravljati na višini komolcev ali malo nižje (do 5 cm pod višino komolcev). Pri težjih delih, ki zahtevajo moč zgornjega dela telesa, se dela opravljajo pod višino komolca (25 cm), pri natančnih delih pa na višini višji od višine komolcev (do 10 cm) oz. na oddaljenosti približno do 30 cm od oči. Dobro oblikovano delovno mesto vključuje tudi možnost prilagajanja višine delovne površine. Kadar to ni možno, se višina delovne površine prilagodi višjim delavcem, nižjim delavcem pa zagotovimo podstavke. Da bi se izognili delu v nepravilnem položaju in zagotovili delo na primerni višini, uporabljamo tudi pripomočke, ki nam omogočajo, da sklep čimbolj ohranjamo v nevtralnem položaju (teleskopska držala pri čiščenju ali pobiranju sadja). Vir: Kermavnar in Dodič Fikfak, Oblikovanje po meri človeka 2013 Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPŠ Tačke in repki Pomagajmo si Problematika bolh V prejšnjem prispevku sem opisal nevarnosti in problematiko, ki jo povzročajo klopi. Danes pa bi se osredotočil še na bolhe, saj vseskozi opažam pri svojem delu v ambulanti, da lastniki živali podcenjujejo bolhe in težave, ki jih te lahko povzročijo njihovim kosmatim ljubljenčkom. Precej lastnikov malih živali se pritožuje, da so sredstva za zatiranje bolh neučinkovita itd. O bolhah sem že pisal, vendar je problematika zelo pomembna, še posebej v tem letnem času, ko so alergije na pohodu. Psi in muce v resnici niso alergični na same bolhe, temveč na njihovo slino, ki jo ob ugrizu spustijo v kožo. Pri zdravi živali ugriz bolhe nima učinka, pri živalih z alergijo pa pride do močnega srbenja na mestu ugriza. Koža pordi in oteče, živali si s praskanjem in grizenjem še bolj poškodujejo kožo. Zaradi tega se na poškodovani koži lahko razmnožijo bakterije, ki povzročijo močno vnetje, oziroma celo gnojno vnetje kože. Reakcija na bolšjo slino je daleč najpogostejša alergična reakcija pri psih in mucah. Zato je preprečevanje bolhavosti nujno in odločilnega pomena za zdravje naših živali. Bolhe so lahko aktivne vse leto, vrh sezone je poleti. Mesto, kjer se pri psih in mačkah najraje naselijo, je nad korenom repa. Tam se živali tudi neusmiljeno praskajo in grizejo. Že pik ene same bolhe lahko povzroči ure in dneve intenzivnega srbenja in praskanja. Dlaka začne živali odpadati, se razredči, na koži se pojavijo kraste in poškodbe. Če na psu najdemo žive bolhe, pomeni, da jih ima ogromno. Odraslih bolh pogosto ne opazimo, najdemo pa njihove iztrebke v obliki majhnih črnih bunkic med dlako. To je lepo vidno pri živalih s svetlejšo dlako. Pri mucah je zadeva podobna, izpada dlaka, pojavijo se krastice, mesta brez dlake in močan srbež. Izkušen veterinar hitro postavi diagnozo alergije na bolhe. V pomoč so lahko tudi alergijski testi, čeprav jih uporabimo redkeje, saj najdeni iztrebki bolh na živali in klinični znaki zadostujejo za diagnozo. Bistvo Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zdravljenja je odpravljanje bolh s same živali in iz okolja, kjer živi. Srbenje pomirimo z zdravili zoper alergijo, vnetje kože pa z ustreznimi antibiotiki. Danes imamo na voljo več učinkovitih sredstev proti bolham. Preparati so v obliki tablet, ampul za kožni nanos, ovratnic, šamponov in drugih pripravkov. Preparate kupimo tam, kjer nam bodo znali tudi ustrezno svetovati. Učinkoviti preparati se uvrščajo med zdravila in se lahko kupijo samo v specializiranih trgovinah in pri določenih veterinarjih. Poskrbeti moramo tudi za okolje, kjer žival živi. Ta mesta je treba večkrat očistiti, saj sredstva zoper bolhe delujejo samo na odrasle bolhe, ne pa tudi na razvojne oblike. Vse te nasvete zahtevamo in jih moramo dobiti ob nakupu sredstev proti bolham. Pomembna je tudi frekvenca, kako pogosto ponavljamo terapijo na naši živali. Bolhe so bolj nevarne, kot si mislimo. Med drugim sodelujejo tudi pri širjenju zajedavskih bolezni, predvsem trakuljavosti. Povzročajo alergije in našim živalim mučne in nervozne dneve in noči, zaradi neprestanega praskanja in kasneje pravih bolezenskih stanj zaradi najrazličnejših vnetij kože. Moramo se jih lotiti pravočasno, ustrezno in strokovno. Le tako jih lahko v popolnosti odpravimo. Emil Senčar, dr. vet med. Otroci z odločbo in inkluzija (2) Pri treh letih je naša Nastja poznala vse barve, znala je šteti v treh tujih jezikih, znala je abecedo, zaznala je prvi glas v besedi, znala je nešteto pesmic, bila je učljiva, vodljiva, skratka imela je dobre učne potenciale. Ni pa znala narisati rožice, hiške; ni vedela, zakaj nataknemo pozimi rokavice; ni razumela, da lahko ptica leti in sede na drevo. Nekega dne je defektologinja rekla, da ni dvakrat za reči, da Nastja ne bi mogla iti v redno šolo. Še danes sem ji hvaležna za te izrečene besede. Pa ne zato, ker bi ji dejansko verjela, ampak zaradi njenega upanja in navdušenja. Sama pa nikoli nisem bila v prepričanju, da bo Nastja šla v redno šolo. Sploh si je nisem znala tam predstavljati. Kljub inkluziji in vsesplošnemu vključevanju v lokalno okolje. Za njeno vključevanje in socializi-ranje sva bila odgovorna starša in ljudje, s katerimi se družimo. Mislim, da če bi jo vključili v redno šolanje, bi podrli vso njeno vnemo, zadovoljstvo, zaupanje v nas. Morda bi končala prvi, morda še drugi razred, kasneje bi jo v vsakem primeru morali prepisati na osnovno šolo s prilagojenim programom. Te odločitve lahko prinesejo za seboj toliko negativnih potez, da vsa otrokova močna področja, na katerih bi lahko gradili, lahko vržemo v koš za smeti in se vdamo v usodo, da z našim otrokom ne bo nič. Kaj storimo otroku s prisiljenim učenjem, hitrim tempom, s kazanjem nezadovoljstva, s prepisom z ene šole na drugo? Totalni kaos, ki se v hujši obliki lahko razvije tudi v (auto)agresijo. Potem so krivi učitelji, kako so nesposobni učiti posebnega otroka, kako ga ne obvladajo, kako se šola ne zna organizirati ... Seveda niso sposobni! Saj niso usposobljeni za otroke z vedenjskimi težavami, za otroke z motnjo v razvoju. Bili so potisnjeni v neki novi sistem, ki so ga morali sprejeti; ne glede na njihovo izobraženost, pod-hranjen kader, preostalo števi- lo učencev ... Vemo pa vsi, da za otroke s posebnimi potrebami obstajajo ljudje, ki so se za to specifiko izobraževali in prav je, da ti strokovni delavci pomagajo in učijo te otroke. Govorimo seveda o otrocih, ki mentalno niso zmožni sodelovati v rednem šolanju, ki niso sposobni dohajati učne snovi in se v redni OŠ enostavno počutijo odrinjene in nesrečne, ker ne morejo dokazovati svojih skritih potencialov in talentov. Obstaja veliko drugih možnosti za vključevanje. Tudi šole in vrtci sodelujejo z OŠPP in se učenci med seboj srečujejo in družijo. Sem pa mnenja, da bi lahko bila ta druženja v večji meri in bolj kakovostno preživeta. Tudi »zdravi« učenci se namreč lahko veliko iz tega naučijo, morda dobijo kakšno smernico za naprej v življenju. Pomembno je, da opazujemo, poslušamo svoje otroke. Da ne igramo na prvo žogo, lahko se prikotali še kakšna druga; boljša, lepša, privlačnejša. Obstaja več programov za naše otroke. Prav je, da preverimo, pogledamo, primerjamo, se posvetujemo. Starši namreč nismo zmeraj objektivni, ker so vmešane čustvene vezi. Moramo pa vzeti na znanje, da vsi ne moremo biti doktorji znanosti, inženirji, menedžerji, politiki ... In prav je tako. V tem primeru bi bil svet dolgočasen. Romana Bošnik Foto: osebni arhiv petek • 24. marca 2Q17 Za kratek čas Štajerski 19 VARSTVO FRANCOSKI ALPSKI SMUČAR (JEAN-NOEL) BISTVO, VSEBINA LEZAJ PRI STROJU ČIŠČENJE DIMNIKA PONOVNA RAST PO KOŠNJI DEČEK V REJI, REJENEC POSEKA V GOZDU UTRIP, PULZ DANSKO MOŠKO IME HR. SLIKAR (JOSIP) ULIČNA PRODAJALKA ČASOPISOV GOSPODAR. DEJAVNOST PRIPADNICA MAOROV PORTUGALSKI NOGOMETAŠ COSTA DERIVAT BENZENA BREZREPA OPICA ZITNA ENOTA POHORSKI VRH AM. PISEC (GORE) NEM. PISEC (LUDWIG) BRANKO DOBRAVC KRAJ NA KOROŠKEM ARHITEKT (BORUT) KRADLJIVEC FR. PISEC (ANDRE) KORAČNICA FRKLJA MOKA IZ STRŽENA SAGOVCA PISANJE KOMEDIJ FRIDOLIN ČLAN DRUŠTVA TRIGLAV FR. TEKAČ (GUY) NEM. PISEC (LUDWIG) MAJDA RENKO ADAM BOHORIČ NAS HOKEJIST (DOMEN) NOVA VERZIJA KAKEGA FILMA RT V ZAHODNI GRČIJI GRŠKI REČNI BOG IZ BESEDE ENAKO OGNJENO RDEČA BARVA NORVEŠKA ALPSKA SMUČARKA (TRINE) UGANKARSKI SLOVARČEK: AITON = ime za Odiseja, AUGERT = francoski alpski smučar (Jean-Noel), DRUT = francoski tekač (Guy), JUVANEC = slovenski arhitekt (Borut), ROCA = hrvaški slikar (Josip), SEBER = pripadnik nižjega sloja, VEDLIN = slovenski hokejist (Domen), VIDAL = ameriški pisatelj (Gore). iviviva 'i\na»s 'nvbvio 'now 'aviviAiaa 'nucha 'nnbn 'inaa 'NVAraai VridvaooiaaiAiovi 'oovs 'm 'oaNVAnr 'Niva 'aa 'az 'looviAi 'N3aus 'ina 'lAiaziam 'wiaaiaodTovi 'ona 'vsvr 'isvaaods 'amaoiniAi 'nohv 'viotj 'aaaas 'jtoqv :ouabjopoa ^nvzihm 3i asiissh Ptuj • Koncert ZPZ Kombinat Ženske, za pravice se je treba boriti, opozarjati nase in se upirati V počastitev mednarodnega dneva žena so 11. marca v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj zadonele pesmi ljudskega upora z vsega sveta v izvedbi zasedbe Ženskega pevskega zbora Kombinat. SVIZ Območni odbor Ptuj ostaja zvest svoji tradiciji, zato so tudi letos v počastitev 8. marca - mednarodnega dneva žensk -, ki ga praznujejo v več kot 100 državah sveta, pripravili kulturno prireditev. „Z njo smo se spomnili več kot stoletnega organiziranega boja žensk za njihov enakopravni položaj v družbi, za njihove človekove pravice in dostojanstvo. V tem času je bil glede družbenega položaja žensk sicer dosežen velikanski napredek, vendar so razlike v pravicah, obravnavanju in usodi žensk po svetu še vedno ogromne in nesprejemljive," pravi Milan Kumer, član SVIZ OO Ptuj in soorganizator dogodka. Pred začetkom koncerta je o tem, da ženska enakopravnost v Sloveniji še zmeraj ni v celoti dosežena, spregovoril Marjan Gojkovič, pomočnik glavnega tajnika SVIZ Slovenije. Izpostavil je zanimiv podatek Statističnega urada RS, da so ženske pri nas v povprečju bolje izobražene, a so v letu 2015 zaslužile v povprečju 101 evro bruto manj kot moški. A če smo ženske pri plačilu za opravljeno delo v slabšem položaju od moških, smo na nekaterih področjih nepremagljive. Recimo v pesmih. To je Foto: Mitja Vidovič dokazal tudi Ženski pevski zbor Kombinat, ki je bil ustanovljen leta 2008, vse od takrat do danes pa ga vodi zborovodkinja Mateja Mavri. Že ob ustanovitvi so se dekleta odločila, da bodo prepevala pesmi upora z vsega sveta, v svojem delovanju pa zagovarjajo solidarnost, tovarištvo, pogum in pokončnost. Leta 2013 so izdale prvo zgoščenko, lani pa je bil o delovanju zbora posnet tudi dokumentarni film. Pesmi, ki jih prepevajo, so skrbno izbrane in so najgloblji izraz upora in boja proti neenakostim, družbenim krivicam, trpljenju ter nasilju. V politično ideologijo se ne spuščajo; vse, kar poudarjajo, je želja po enakosti in enakopravni obravnavi moških in žensk. Predsednica SVIZ OO Ptuj Majda Anželc, ki je prevzela levji delež organizacije tega dogodka, je bila tako nad koncertom izjemno navdušena. Med drugim je dejala, da enkrat pridobljena pravica še ne pomeni absolutne zmage in da se je treba tudi, ko pravico imaš, zanjo boriti, opozarjati nase in se upirati. Dženana Kmetec Štajerski 1 T DNIK www.tednik.si F3stajerskitednik □ Stajerskitednik Poljčane, Boč Prebujena velikonocnica Velikonočnica, edinstvena znanilka pomladi z Boča, je začela te dni poganjati prve cvetove, z njimi pa je obarvan tudi zaščiten travnik na Ponikvi. Redkost si ogledajo številni ljubitelji narave, še posebno so nanjo ponosni planinci. Na Boču so komaj ohranili nekaj prelepih velikonočnic, saj jih nekateri kar odtrgajo, čeprav so zaščitene. Že od leta 1949 je z zakonom zavarovana in uvrščena na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk. Dandanes je rožo mogoče kupiti tudi pri vrtnarjih, sicer ni tako žametna kot v naravi, ji je pa zelo podobna. Brigita Ptičar Foto: Brigita Ptičar 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 24. marca 2017 Piše: Dani Zorko • Islandija (28.) Nazaj v Reykjaviku Borgarnes mi je ostal v spominu kot eno bolj simpatičnih mestec. Sicer ga k celini držita zgolj dva nasipa s cesto in bo verjetno čez nekaj sto let napredoval v otok, vendar mi je bilo tu najbolj všeč to, da ne gre za tipični ribiški kraj in da je gospodarsko zelo razgiban. Če človek že v vsakem kraju voha same ribe, mu po tolikem času kak industrijski dimnik že prav zadiši. Zaliv Hvalfjördur, krasen izlet z Reykjavika Moja krožna pot se je počasi zaključevala. Za zvečer sem bil zmenjen, da avto vrnem, tako da sem imel še samo en dan mobilnosti pred sabo. Z Borgarnesa sem jo mahnil proti Reykjaviku, a s precejšnjim ovinkom. Zaliv Hvalfjördur sicer povezuje podvodni predor, jaz pa sem se odločil za vožnjo okoli zaliva, saj je v najbolj oddaljeni točki zaliva najvišji slap Islandije, Glymur Res sem si obljubil, da ne bom več hodil gledat slapov, pa za tega zadnjega sem se še pregovoril. V višino meri kar 198 metrov, pot do tja pa je bila krasna - na eni strani modri zaliv, na drugi strani hribi, na sredi pa moj piči-poki, umazan do vrha antene. Položaj pri tem slapu je malce neroden, saj ga je treba gledati navzdol, na robu nasprotnega hriba. Če bi se malo bolj nagnil naprej, bi verjetno opravil svoje. Na Islandiji nikjer nisem opazil prevelikih in neestetskih ograj ali drugih varnostnih elementov, pa čeprav imajo ljudje dostop do vulkanov, ledenikov, prepadov ipd., prav tako pa nisem nikjer slišal, da bi se kdaj pripetila kakšna nesreča, da bi si kdo kaj naredil. Pot do Reykjavika je potem potekala nemoteno. Vmes sem ustavil še na počivališču, kjer so imeli velik koš za smeti, da sem malo očedil avto. Prav čudno mi je bilo za volanom, ko sem znova stal na semaforju in ko sem naenkrat videl več kot tri avtomobile. Stanovanje sem si tokrat uredil bliže avtobusne postaje, tako da sem tam najprej razpakiral moje stvari, nato pa sem hotel vrniti avto. Glej ga zlomka, pisarno so zaprli že ob štirih. Ko sem jih poklical, so mi dovolili, da avto vrnem pač naslednji dan. Super, lahko sem se še peljal v center, da pozdravim dva znanca iz Slovenije, ki delata v gostilni. Nekih posebnih označb ni bilo videti, zato sem kar parkiral na označeno mesto in skočil v trgovino, da si potem zvečer naredim en štajerski obed za večerjo. Še dobro, da nisem šel takoj do naše gostilne. Ko sem vehementno prikorakal s polkilskim zrezkom iz trgovine, je poleg mojega avta pravkar ustavil mestni redar in že brskal po žepu. Vljudnost je mati modrosti in ko sem možakarja na lep način prosil, naj zamiži na obe očesi, sploh ni bilo težav. Hkrati s tem mi je pokazal mesto, kjer je nekoč stala tabla za prepoved parkiranja, a jo je nekdo sunil. Ta bi bila dobra, da bi dobil kazen takrat, ko avto uradno sploh ni bil več moj ... V avtu mi je ostalo kar nekaj hrane ter začimb in nisem vedel, kaj naj s tem storim. Ko sem tako v skupni kuhinji mlatil moj predimenzionirani zrezek, si je prišel kuhat tudi en Kitajec, ki je moral imeti že preko petdeset let. Tam na polici v hladilniku sem videl, da ni preveč polna, za kosilo pa si je naredil pest riža in nekaj malega suhe zelenjave. Možak je znal morda tri besede angleško in se mi je malce zasmilil. Najprej sem mu dal kos mojega mesa, ki ga je zmlatil, kot da je praznik, nato pa sem spakiral še vso ostalo hrano in mu jo dal. Kaj si nor, možakar se razjokal od sreče. Evo, ker je bil danes redar prijazen in mi prihranil kak evro, pa sem tudi jaz naredil dobro delo in osrečil neznanca. Zvečer me je možak poiskal in mi v zahvalo podaril čisto novo spalno vrečo, ki oven (21.3. - 20.4.) Globoko v sebi boste občutili neko notranjo moč in pogum. Ozavestili boste, kaj morate narediti in v pogledu službe je razbrati več sodelovanja. Našli boste tudi mnogo načinov, da se približate srčnemu izvoljencu. Pesem o sreči bo v vašem primeru donela na intenziven in i način. ¿bik (21.4. - 20.5.) Pomladno hrepenenje bo božalo vašo dušo. Več bopriložno-sti, da se izkažete v umetnosti in pri kreativnem izražanju. Pomembno bo, da najdete v sebi način umiritve. Na materinski dan (25. marec) se vam bo lahko izpolnila srčna želja. V ljubezni boste morali reči bobu bob. «a (21.6. - 22.7.) Ptički bodo veselo prepevali in veselilo se bo tudi vaše srce. V tem tednu boste imeli priložnost, da naredite neke zaključke in da se odločite, kaj boste spremenili. V ljubezni se bo zmešala delavnost in romantika. Prijetno boste presenečeni. Na delovnem mestu bo več učenja. rak je bila gotovo ogromno vredna. Z mahanjem rok mi je pokazal, da ima zdaj hrane za teden dni in da je zato izjemno vesel. Zjutraj sem na hitro vrnil avto, ki ga nihče ni posebej pregledal, ampak sem takoj dobil podpis. Prevozil sem okoli 3.200 kilometrov, lep del tudi na makadamu. Let nazaj v Slovenijo je potekal preko Londona, kjer sem se ob tej priložnosti ustavil za tri dni. Ker sem ljubitelj angleške humoristič-ne serije 'Samo bedaki in konji', sem si hotel privoščiti pivo v priljubljeni pivnici iz te serije. Ze prvi dan sem našel 'Kobiljo glavo' (ali Nag'sHead po angleško), ki je bila res identično urejena kot tista iz serije, še bolj vesel pa sem bil, da je bilo pivo dvakrat cenejše kot na Islandiji. Reportažo o Islandiji zaključujem z mislijo, da nam ne sme biti škoda časovnega in finančnega vložka v raziskovanje tujih dežel, saj s tem hkrati investiramo tudi vase, v svoj značaj. Ko vedno znova doživljamo, da je svet lep in da so ljudje povsod krasni, postajamo s tem vedno bogatejši. lev dvojčka ^ (21.5. - 20.6.) Ah, ~ Ko bo v deželo stopila pomlad, bo za vas obdobje, v katerem boste našli veliko izzivov. Ce boste zelo optimistični, se vam bodo zadeve odvijale tako, kot si boste želeli. Na delovnem mestu bo potrebno veliko energije. V ljubezni bo obdobje romantičnih večerov. fiT (23.7. - 22.8.) Energije planetnih vibracij vam bodo v celoti naklonjene in našli boste določene izzive. Ce-prav boste strmeli po samostojnosti, vam bodo nasveti ljudi, ki so vam blizu, dobrodošli. Nekaj zdravepre-vidnosti ne bo odveč v pogledu denarja. V ljubezni boste našli navdih in oazo priložnosti. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Harmonija časa vam bo vlivala voljo. Delovne naloge boste opravljali zelo temeljito in pri tem boste prejeli pohvalo. Osrečilo vas bo neko povabilo in v ljubezni boste naredili korak naprej. Vila kreativnosti vas bo obiska doma. Narava vam bo podarila navdih in priložnost duhovnih razsežnosti. tehtnica (23.9. - 23.10.) Lotila se vas bo spomla- -danska utrujenost. Tako boste proste urice porabili za lahkotno brezdelje. Ce imate družino, bo omenjeno prava redkost. Nektar pomladi boste občutili v ljubezni in prebudili svoje občutke. Vsekakor se lenobnosti izo-lovnem mestu. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Mirno se boste odpravili naprej po svoji poti in ustvarjali. V duhu prijetne energije najdete tudi priložnost, da se boste umirili in raz- — mislili, kaj vas veseli. Na delovnem O mestu se bodo zahtevale pridne roke in učinkoviti načrti. Blesteli boste tako sami kot tudi v neki skupini. strelec r 7 (23.11. - 21.12.) Učili se boste o življenju, o plesu, o ljubezni in na splošno boste uživali. Prvi pomladni teden vam bo vir navdiha in prijetnih dogodivščin v službi. Borili se boste za Q pravico in resnico. Ceprav boste svojo srečo iskali vsepovsod, jo boste našli doma. Lotili se boste spomladanskega čiščenja. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) S Vaše sanje bodo v prenesenem pomenu postale resničnost. Našli boste tudi mnogo motivacije in boste tako kos vsem obveznostim in nalogam. V komunikaciji bo več priložnosti, da naredite korak naprej. K V ljubezni boste morali najti most in pogumno pospešiti korak naprej. vodnar (21.1. -18.2.) o Igra življenja bo šla naprej in imeli boste veliko možnosti za razvoj tako na osebni kot duhovni ravni. Istočasno bo tako, da boste morali najti ravnovesje v svojem srcu. Zelo dobro se boste odrezali na delovnem mestu - tu vas bo obiskala vila kreativnosti. Sprostila vas bo narava. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Pomladno sonce bo v vas prebudilo prijetne občutke. Tako boste v pisani vsakdan znali vnašati živahne barve. Pravzaprav bo v tem tednu veliko možnosti, da se dokažete in izrazito bo izstopala delovna vnema. Izkazali se boste v komunikaciji in pri študijskih obveznostih. romantika. P Foto: Dani Zorko Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAROOLNICA ZA Ime In priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Glymur, najvišji slap na Islandiji Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Foto: DZ petek • 24. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Gorišnica • Dvojni visoki jubilej občank Dve čili devetdesetletnici V Društvu upokojencev Zagojiči sta člana UO Anka Feguš in predsednik Janez Horvat obiskala dve dolgoletni članici, ki sta nedavno praznovali častitljivih devetdeset let. Ob prijetnem kramljanju in obujanju spominov so jima v imenu društva izročili skromna darila. Marija Šumenjak iz Sobetin-cev se je rodila leta 1927 kmečkim staršem v Placerovcih, kjer je preživljala mladostniška leta. Po poroki se je priženila v Sobetince, kjer so se rodile tri hčerke in sin. Vdova je že polnih devetintrideset let. V vsem tem času je skrbela za svojo mnogoštevilno družino. Na jesen življenja za njo skrbita hčerka Milena in zet Branko. Marija je še vedno čila in zdrava ter še vedno rada opravlja mala gospodinjska dela. Olga Sisinger, ki je tudi dolgoletna članica DU Zagojiči, se je rodila leta 1927 v Mezgovcih v občini Dornava. Pozneje, ko je dedovala majhno posestvo s hiško, se je preselila na Formin, kjer je precej časa živela sama. Toda naključje je hotelo, da se je pozneje poročila s sosedom vdovcem. Skupaj sta potem lažje prenašala radosti in tegobe, ki jih prinaša življenje. V hudih poplavah, ki so prizadele tudi hidroelektrarno Formin, voda ni prizanesla niti njej, saj ji je odnesla dobršen del hiše, njo so pa z ogroženega območja rešili gasilci. In spet se je odselila domov v Me-zgovce v svoj rojstni kraj, kjer preživlja jesen svojega življenja ob podpori nečakinje Milene in njenega moža Jožeta. Lojze Župec Podlehnik • Z občnega zbora Društva upokojencev Nageljni za nove člane Predsednica društva Anka Pernek je delovanje društva predstavila na občnem zboru v kulturno-turističnem centru v Podlehniku. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, saj je v društvo včlanjenih okrog 200 občanov. Od leta 2008 je društvo vključeno v projekt Starejši za starejše. V domači občini je 260 občanov, starejših od 69 let, ki jih njihove prostovoljke obiskujejo na domu. V lanskem letu so dosegli vse zastavljene cilje, s čimer so zelo zadovoljni. V marcu poteka usposabljanje koordinatoric v projektu Starejši za starejše. Pridružijo se tudi vsakoletni čistilni akciji v domači občini, ki jo organizira TD Podlehnik v sodelovanju z občino. Vsako leto se udeležijo srečanja z okoliškimi društvi in športnih iger. Sodelujejo pri postavitvi klopotca TD na Gorci in pri družabnih igrah. Udeležijo se trgatve pri vinogradniku Stanku Plavčaku. Ena njihovih aktivnosti je tudi jesensko varovanje otrok ob prehodu za pešce ob izstopu z avtobusa in vstopu nanj. V decembru člani pripravijo darila in obiščejo starejše od 80 let. Vsako leto se udeležijo pokrajinskega srečanja društev PZDU Sp. Podravje. Prav tako so vključeni v zvezo upokojencev ZDUS. Zbrane na občnem zboru so razveselili učenci OŠ Pod-lehnik s kulturnim programom, pevke ljudskih pesmi Trstenke, Jablovški ljudski pevci in šaljivi nastop prijateljic Cile in Lize iz TD Pod-lehnik. Nove člane so medse sprejeli z nageljnom, z minuto molka pa so se poklonili pokojnim članom. Zdenka Golub Badminton • Ptuj Open 2017 » Badminton akcija« Gimnazija Ptuj je bila v soboto prizorišče 2. rekreativnega badminton turnirja dvojic - Ptuj Open 2017. Ta atraktiven športni dogodek so organizirali člani Badminton kluba Ptuj, na njem pa je nastopilo 22 dvojic. Te so prišle iz Hrvaške in Slovenije iz desetih različnih klubov: ŠD Badminton Ljubljana, BK Branik Maribor, BC Celje, BK Ljutomer, PLB Lenart, ŠD Badminton Slovenske Konjice, ŠD Sele Vrhe, ŠD Sveta Ana BK Marlex Varaždin in BK Ptuj. Domačini so imeli na turnirju tri moške in dve mešani dvojici. V osnovi se je turnir odvijal na šestih igriščih, tekmovanje pa je bilo razdeljeno na moške dvojice skupina A, moške dvojice skupina B, ženske dvojice in mešane dvojice. Najboljši rekreativni igralci so bili v A-skupini, kjer so prikazali zelo kakovostne tekme, med štirimi dvojicami pa so prevladovali hrvaški igralci. Prvi mesti sta namreč šli v Varaždin, iz BK Marlex sta prišla zmagovalca Petar Vodopija in Marijan Stepan. Na moškem B-tur-nirju dvojic so prevladovali domači igralci, saj sta se v finale uvrstili dve ptujski dvojici. Zmage sta se na koncu veselila Aleš Menhart in Kristijan Krajnc, druga sta bila Bojan Mihajlovič in Andrej Hebar. Med ženskimi dvojicami sta slavili hrvaški igralki Emilija Talan in Suzana Gumbas (BK Marlex Varaždin), med- tem ko je med mešanimi dvojicami v konkurenci devetih prijavljenih parov zmaga šla v roke Nikoli Vodopiji in Emiliji Talan (BK Marlex Varaždin). 2. rekreativnem badminton turnirju dvojic Ptuj Open 2017 je skozi ves dan prinesel številne zanimive dvoboje in odlično organizacijo ptujskega kluba. Dušan Bosilj, predsednik BK Ptuj: »Priprave na ta turnir smo začeli že takoj po novem letu, saj je treba organizirati veliko stvari, od te- lovadnice, nagrad in še vsega ostalega. Z obiskom igralcev smo zadovoljni, mislim, da je zadeva zelo dobro uspela. Želimo si, da bi v prihodnosti še organizirali podobne turnirje.« David Breznik OORAPAK TEHNIKA NAJVEČJI DOGODEK NA HRVAŠKEM začetek: ob 10. in 14. uri VEC KOT 100 STROJEV NA ENEM MESTU! 20 MIN VOŽNJE OD ORMOŽA Dogajanje: 25./26.03.2017 SOBOTA / NEDELJA Predstavitev prodajnega programa Fendt, Valtra, Kverneland in ostale tehnike, ki so prodajni program podjetja GRAPAK NOVO! Otvoritev maloprodajne trgovine rezervnih delov za traktorje in ostalo kmetijske stroje - vse na enem mestu! Akcijska ponudba rezervnih delov! VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! DOGAJANJE BO V VARAZDINU: Grapak d.o.o., M. Schlengera 5, G.Kneginec, 42204 Turčin - Prodajni center Varaždin • tel.: 00385 (0)42 209 236 / www.grapak.com www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. marca 2Q17 Prireditvenik Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva seat leon 1.6tdi scorpion 2010 8.400,00« prvi last. rdeCa hyundai 1.6 glcoupe 2005 2.830,00« serv. knjiga kov. modra renault scenic u kl dynamique grand 2005 2.650,00« 7 sedežev kov. sv. modra nissan quashqai 1.616v acenta 2013 13.790,00 £ 37.495 prev. bela volkswagen golf 1.416v 1999 1.990,00€ klima rdeča renault cli01.216v expression 2012 7.700,00« prvi last. bela opel meriva1.616v enjoy 2004 3.090/10 { prvi last. kov. Črna renault cli01.216v storia 2006 2.890,00« klima rdeča audi a62.0tdi limuzina 2007 11.200/10« prvi last. kov. srebrna ssangyongkyron 2.7davt. xdiawd 2008 6.500,00 £ serv. knjiga kov. siva renault megane 1.616v privilege luxgt 2006 3.690/10« serv. knjiga kov. siva renault cli01.416v expression 2006 3.790/10« serv. knjiga kov. zlata seat alhambra 1.9 tdistylance 2006 5.900/10« 7 sedežev kov. črna skoda rapid 1.4tdi ambition 2015 12.800/10« prvi last. rdeča volkswagen golf 1.9tdi trendline 2006 6.350,00« serv. knjiga kov. srebrna renault modus grand 1.216v expression 2008 4.490/10« klima kov. viola citroen cs 2.0 hdi sx limuzina 2004 2.390/10« avl. deli. klima kov. srebrna bmw 320 d limuzina 2006 7.990/10« prva reg. 2007 kov. srebrna mazda î 1.61 plinska naprava 2008 5.990/10« prvi last. kov. črna volkswagen sharan 2.0 tdi bluemo. comfor. 2011 13.990/10« serv. knjiga kov. črna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENA { OPR. BARVA BMW 318D SPORT 2015 27.890 ODLIČEN, SAMO 19.600KM BELA CHEVROLET CRUZE 1.616V 2012 7.980 1.LAST, REDNO SERV. BELA DACIA SANDER01.216V STORY 2013 6.490 0DLIČEN.SAM014.100 KM KOV. ZLATA FORD BMAX 1.4 TUEND 2013 10.990 SAMO 38.700KM, 1.LAST. BELA FORD FIESTA 1.5 TDCI-DIESEL 2014 10.990 1.LAST., SAMO 25.600KM BELA FORD FOCUS 1.6 TUEND 2006 4.390 1.1AST, REDNI SERV. KOV. ZELENA FORD GALAXY 2.0 Ml TITANIUM 2011 15.990 7 SEDEŽEV, ODUČEN KOV. SREBRNA FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2014 18.490 1.LAST, ODLIČNA, SK KOV. ZELENA OPEL CORSA 1.4 2012 7.990 1.LAST.. 43875 KM KOV. SREBRNA OPEL ZAFIRAC0SM0.7 SEDEŽEV 2010 7.590 ODLIČEN, REDNI SERV. KOV. SREBRNA RENAULT CAP™ TCE 0.9 2013 11.790 1.LAST., SAMO 34426 KM KOV. SREBRNA RENAULT GRAND SCENIC 1.616V 2010 7.790 ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK KOV. T. SIVA RENAULT TWINGO 5 VRAT DYNAMIC 2015 8.590 SAMO 48.358 KM, ZELO LEP KOV. MODRA ŠKODA QCTAVIA 1.9 TDI 2004 3.990 ODLIČEN, VINJETA TRAJNIK KOV. T. SIVA TOYOTA YARIS 1.0 WT1TIRRA 2008 5.490 ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK ČRNA LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 4X4 2013 18.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDIA5S-UNE 2013 23.990 1.LAST., ODLIČEN ČRNI BMW 118 D M-PAKET 2013 15.500 1.LAST., ODLIČEN MODRA BMW 520D TOURING 2013 20.990 1.LAST..NAVI BELA BMWX5X-DRIVE 2009 17.990 SLO, VSA OPREMA ČRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2012 7.990 1.LAST., ODLIČEN SIVA FORDS-MAX TITANIUM 2010 12.990 1.LAST., VSA OPREMA BELA HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA 2003 1.799 ZELO UGODEN SV. KOV. MODRA MERCEDES BENZ B 200 2013 15.990 LEPO OHRANJEN ČRNA OPEL ASTRA SW1,7 C0SM0 2012 9.490 1.LAST. SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 2011 7.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 USNJE 2011 9.390 1.LAST., ODLIČEN SIVA VW GOLF TDI 2005 4.990 1 LAST., SLOVENSKI ČRNA VWGOLFTDIV. GOAL 2006 5.500 1.LAST. SREBRNA VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 11.490 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJAL. 2011 11.300 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV VW TOURAN 2,0 TDI NÄVI 2014 13.490 1.LAST. ČRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Oh Difluí 3a, 2250 Ptuj ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525 D KARAVAN 2008 7.990 ODLIČEN TEMNO MODRA VW SHARAN 2.0 TDI 2014 22.990 ODLIČEN SREBRNA SSANY0NG KYR0N 2006 4.290 ODLIČEN SREBRNA VW TOURAN 1.9 TDI 2009 8.990 ODLIČEN SREBRNA BMW 318 2006 5.990 LIMUZINA MIŠJE SIVA PEUGEOT 407 COUPE 2007 5.990 ODLIČEN SREBRNA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA SEAT LEON 1.9 IDI 2010 8.990 ODLIČEN SREBRNA NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 ODLIČEN SIVA BMW 520 2015 33.990 KOT NOV SREBRNA FORD GALAXY 2.0 TDCi 2014 13.900 D. OHRANJEN SREBRNA PEUGEOT 508 2.0 HYBRID 2013 13.990 ODLIČEN ČRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se m® www0tedMfc„sii MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov [ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokliiite. Štajerski' PVC okna, vrata, senčila v Štajerski TEDNIK www.tednik.si ABA Stajerskrtednik Stajerskrtednik PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Petek, 24. marec 10:00 Makole, Stari grad 83, Kmetija Jožeta Vovka, delavnica predstavitve rezi visokodebelnih sadnih dreves in projekta Life to grasslands 18:00 Ptuj, restavracija Gastro, konferenca območnega združenja slovenskih častnikov 18:00 Slovenska Bistrica, grad, predavanje dr. Janka Rodeta, Raznolikost uporabe zelišč in bonton nabiranja 18:00 Sv. Trojica, športna dvorana šole, proslava ob materinskem dnevu 19:00 Sp. Polskava, telovadnica OŠ, koncert ob praznovanju materinskega dne 19:00 Cirkulane, gostišče Krona, redni letni zbor članov Društva za oživitev gradu Borl 19:30 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, koncert harfistke in skladateljice Monike Stadler Sobota, 25. marec 10:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Prešernova ul., otroška likovna delavnica v okviru razstave After China 2016 Group, brezplačno 17:00 Draženci, Dom vaščanov, proslava ob materinskem dnevu 18:00 Skorba, Dom krajanov, proslava ob materinskem dnevu 18:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, koncert ob materinskem dnevu, klapa Čikat iz Malega Lošinja 19:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture, projekcija filma Brezmejno in pogovor z avtorjem besedila Alešem Štegerjem 19:00 Grabe, cerkev sv. Duha, koncert Želja, Ženska vokalna skupina Jua z gosti Nedelja, 26. marec 08:00 Zg. Polskava, Kulturni dom, otroška predstava Pik Pak 14:00 Podlehnik, večnamenski kulturno-turistični center, komedija Zgodbe iz Butal 14:00 Kidričevo, velika dvorana restavracije Pan, muzikal Prijatelji, ostanimo prijatelji, z najlepšo Avsenikovo glasbo, ob materinskem dnevu 16:00 Zg. Polskava, Kulturni dom, predstava Video klub 16:00 Bukovci, dvorana PGD Bukovci, proslava ob materinskem dnevu Ponedeljek, 27. marec 08:15 Podlehnik, večnamenski kulturno turistični center, območno srečanje lutkovnih skupin Dober dan lutka 2017 14:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, potopisno predavanje Braneta Ternovška Malezija Mestni kino Ptuj Petek, 24. marec: 16:00 Povedka o jezeru; 18:00 Mesečina; 20:00 Lev: Dolga pot domov. Sobota, 25. marec: 10.00 Kinoskop: Deček in svet, ustvarjalna delavnica Moj likovni svet s Tjašo Čuš; 16:00 Povedka o jezeru; 18:00 Lev: Dolga pot domov; 20:20 Mesečina. Nedelja, 26. marec: 16:00 Povedka o jezeru; 18:00 Lev: Dolga pot domov; 20:20 Jaz, Daniel Blake. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Poslanska skupina SMC v Spodnjem Podravju; Galerija mesta Ptuj v prenovljenih prostorih; ZRS Bistra Ptuj gostila pomembno delegacijo iz občine Te-šanj iz Bosne in Hercegovine; Iniciativa za ustanovitev waldorfske šole Ptuj; Vseslovenski pohod z rdečimi baloni; Projekcija filma - Brezmejno v Mestnem kinu Ptuj; Koncert humanitarnega društva Soroptimist Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizije Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. PETKOV VEČER Bodite nocoj t> družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tadnik.si I 08:00 120 let TamburaSev Goninica 10:00 Oddaja iz Slovenskih Gofic 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Športnik leta Slovenskih Goric 20:00 Revija OPZ, 1. del 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEBN IK vflč na spletnih atnnGh www 3tptv.lt 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Materinski dan na O S Hajdina 11:00 Veselo na Jozefovo, 1. del 13:00 Materinski dan v občini Dornava 15:00 Revija OPZ, 1. del 17:00 Kronika ii občine Destrnik 18:30 Športnik leta Slovenskih Goric 20:00 Materinski dan v Ziatoličju 21:30 V zvezdah 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Predavanje o delovanju metode EFT 09:10 ŠKL 09:40 Ptujska Kronka 10:00 športnik leta Slovenskih Goric 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Materinski dan v Majšperku 20:00 Koncert ljudskih pesmi "Pa se s!iš" 21:15 Ujemi sanje, polka in Majolka program v 2lVOi;ud-preko epleln www.siptv.si 08:00 Dan Civilne zaščite 09:30 ŠKL 10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Veselo na Jožefovo, l.del 20:00 Koncert ljudskih pesmi "Pa se sliš" 21:15 Predavanje o delovanju metode EFT petek • 24. marca 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KOKOŠI nesnice, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajmo, telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek , Starše 23. DOM-STANOVANJE VZAMEM v najem enosobno stanovanje na Ptuju ali v okolici. 041 212 136. V PTUJU sprejmemo na stanovanje in polno oskrbo starejšo osebo. Tel. 031 219 184. NEPREMIČNINE PRODAM 2,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju, Rimska ploščad. En. izk. št. 2017-347-231-47850. Tel. 031 366 875. V KVEDROVI ULICI 2 na Ptuju prodamo enosobno stanovanje v pritličju, brez bremena, št. en. izk. 2016-34723138736, telefon 041 669 710. PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju, z balkonom, Rimska ploščad. En. izk. 2017/1 1-17-46975. Tel. 040 249 077, po 13. uri. VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. V NAJEM vzamem njive na območju občin Videm in Hajdina. 041 315 392. KUPIM bikce simentalce, stare do enega meseca. Tel. 041 875 779. PRODAM 200-kg svinjo domače reje. Tel. 02 753 75 31. PRODAMO prašiče domače reje, 150 do 180 kg, možnost zakola pri nas. Tel. 051 201 762, Martin Vidovič. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 40 do 110 kg, prodamo. Možnost čiščenja. Tel. 041 978 309. BUČNICE odlične kakovosti, pakirane po 35 kg, ugodno prodam. Tel. 031 743 951. PRODAM frezo in pogon kose za Gorenje Muta, okrogli priklop. Tel. 051 376 732. DROBILNIK zrnja Ciklo 100 prodam. Tel. 031 732 288. PRODAM rotacijsko kosilnico 165 SIP in 250-kg svinjo. Tel. 041 848 359. PRODAM telico, brejo 7 mesecev, ali kravo, brejo tretjega teleta. Tel. 031 291 954. PRODAM seno v kockah po 1,60 €. Tel. 040 630 551 ali 751 39 41 KUPIM enoosno kiper prikolico in prodam telico, brejo 8 mesecev, pašno. Tel. 041 288 063. PIŠČANCE, purane in bele kokoši prodajamo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek , Starše 23. PRODAM dve telički simentalki, stari 10 in 12 dni. Tel. 031 840 282. ZAPOSLIMO več delavcev, zidarjev in pomočnikov, z možnostjo redne zaposlitve. Gradbeništvo Emil Jasenc, s. p., Dornava 85 a. Telefon 041 601 249. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM vrtno garnituro, spodaj betonski elementi, zgoraj les, za šest oseb. Tel. 041 267 402. PRODAMO - večetažna hiša na Ptuju, letnik 1971, obnovljena 2003, 135 m2, parcela 600 m2 - lepa, mirna lokacija v nase- . Iju, Cena: 90.000 EUR ^mL VXffVmL Kontakt: 041/933 151 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio RADIOPTUJ 89,8 «98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Ljudje, ki jih ljubimo, ne gredo proč, z nami hodijo nevedoč. Ne vidimo jih in ne slišimo, a vendar so z nami še vedno ljubljeni, pogrešani, nam najdražji. V objemu si zaspal in vedi, tam tudi boš ostal. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od dragega moža, očeta, sina, brata, zeta, svaka in botra Bruna Keresa BOROVCI 9 11. 10. 1968 t 8. 3. 2017 Ob mnogo prerani izgubi Bruna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam in Brunu v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje, svete maše ter vsak vaš stisk roke. Hvala učencem 9. razreda in vodstvu OŠ Markovci, sodelavcem Palfinger-Marine, bivšim sodelavcem Taluma ter sodelavcem Safila. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Hedviki za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zdravstvenemu osebju ter pogrebnemu podjetju Mir. Prav posebej hvala vsem, ki ste Bruna pospremili na njegovi zadnji poti in nam na kakršen koli način pomagali. Vedno boš ostal v našem srcu. Njegovi najdražji www.tednik.s tednik@tednik.s Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., Miklošičeva ul. 12, 2250 Ptuj pristopa k izvedbi projekta »Odkupno-prodajni center Gorišnica« v Gorišnici. Vse zainteresirane izvajalce vabimo, da podate svojo ponudbo za izvedbo projekta. Pričakovan začetek del je 3. 5. 201 7, tehnični pregled objekta do 31. 7. 2017. Vlogo za posredovanje projektne dokumentacije in popisa del pošljite na e-naslov: i nfo@kz-ptuj.si. Rok za oddajo ponudbe je 15. 4. 2017. Proizvodnja, montaža, prodaja raznovrstnih mrež, vrat. in pribora za ograje z do 25 % popustom! MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj i f/p Uporabna površina - 470.45 m2 ) L_ Dvorišče-442 m2. 10 parkirišč iDp^ Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., L— * Poraba energije za ogrevanje: 02/ 749 34 10 V 101.°° kWh/m2 na leto Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Jožefe Beranič 1925-2017 IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 61 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, govornici, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vnuk Franc, hčerki Anica in Katica, vnukinja Romana ter sestra Anika z družinami in preostali sorodniki Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas ... So vezi močnejše... Ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas ... (M. Kačič) ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Franc Emeršiča IZ GRAJENŠČAKA 94 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Veri za molitev in govor in podjetju Maher. Žena Cecilija, hčerki Cilika in Tatjana ter sin Branko z družinami Preveč je žalostnih dni že minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke dve leti gorijo. V SPOMIN ob boleči izgubi dragega moža, ata in dedka Cirila Krebsa ARNUŠEVA 7, PTUJ Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji amnoseH spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA-LANCOVAVAS 2 b Slovenija, Podravje • Leta 2016 najmanj ubojev in umorov v zgodovini samostojne države Lani 13 ubojev in 13 umorov Statistični podatki generalne policije kažejo, da se je v lanskem letu zgodilo 13 ubojev in 13 umorov (všteta so dokončana kazniva dejanja in poskusi), skupaj torej 26, kar pomeni najmanj v času od osamosvojitve Slovenije do danes. Od tega je bilo dokončanih osem umorov in dva uboja. Kot kaže, smo bili lani precej bolj varni kot pretekla leta, celo najvarnejši v zgodovini Slovenije. V letu 2015 46, leta 2014 33 umorov in obojev Leto prej so namreč kriminalisti obravnavali kar 46 tovrstnih kaznivih dejanj, od tega pet dokončanih ubojev in 16 poskusov ter 15 dokončanih umorov in 10 poskusov. Leta 2014 so imeli preiskovalci krvnih deliktov v obravnavi skupaj 33 umorov in ubojev (skupaj s poskusi), od tega pet dokončanih ubojev in 13 poskusov ter 11 dokončanih umorov in štiri poskuse. Veliko dela so imeli kriminalisti tudi v letih 2013, ko so našteli 40 umorov in ubojev skupaj s Foto: Times.si poskusi (od teh šest dokončanih ubojev in prav toliko umorov ter skupaj 28 poskusov obeh), ter v Manj ubojev, več umorov 2012, ko so našteli kar 44 umorov in ubojev (od teh štiri dokončane uboje in deset dokončanih umorov ter 30 poskusov). Krvavo leto 1996: 98 zločinov Če se ozremo dve desetletji nazaj, pa je bilo krvavih zločinov bistveno več. Leta 1995 so jih kriminalisti obravnavali 90, leto pozneje kar 98. Potem je število z manjšimi nihanji počasi upadalo. Povprečje za zadnje desetletje znaša slabih 41 umorov ali ubojev oziroma poskusov tovrstnih kaznivih dejanj. Po statističnih Število obsojenih polnoletnih oseb zaradi umorov s evilo vseh ubojev St. dokončanih ubojev Stevilo vseh 1 umorov 1 St. dokončanih umorov 2006 69 10 7 2 2007 39 21 8 3 2008 25 6 5 5 2009 35 4 16 9 2010 26 2 15 8 2011 32 4 18 12 2012 25 4 19 10 2013 25 6 15 6 2014 18 5 15 11 2015 21 5 25 15 2016 13 2 13 8 Vir: Policija Zaporna kazen nad 15 do 20 in 30 let 4 4 1 0 2 0 2 2 0 0 Z. k. nad 10 do 15 let 11 5 6 3 1 0 0 0 2 0 Z. k. nad 5 do 10 let 10 7 10 4 1 1 3 0 0 0 Z. k. nad 3 do 5 let 10 7 4 0 1 0 1 0 0 0 Z. k. nad 2 do 3 leta 0 1 1 1 1 1 0 1 0 0 Z. k. nad 1 do 2 leti 2 2 1 5 1 2 0 0 1 0 Z. k. nad 6 mesecev do 1 leta 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 Z. k. nad 3 do 6 mesecev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Z. k. nad 2 do 3 mesece 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 Z. k. nad 1 do 2 meseca 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 Z. k. do 30 dni 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Varnostni ukrep brez izreka kazni 5 1 4 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 42 29 27 18 7 4 6 4 3 1 r Tudi pogojno obsojeni podatkih sodeč je uspešnost preiskav teh najokrutnejših zločinov skoraj stoodstotna. Takšna je bila v letih 2016, 2014 in 2013, leta 2012 je znašala 97,73 %, leta 2015 pa 97,83 %. Desetim obsojencem varnostni ukrep brez izreka kazni Za uboj je po slovenski zakonodaji predvidenih od pet do največ petnajst let, za umor pa najmanj petnajst let. Če gre za dva ali več umorov, sodišče storilcu lahko izreče kazen dosmrtnega zapora. V našem največjem zaporu na Dobu ni nikogar, ki bi smrt dočakal v zaporu. Kitajski državljan Zuxiong Wu pa je bil prvi obdolženec pri nas, za katerega je tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, a so mu na koncu dosodili 30 let. V zadnjih desetih letih je bilo sicer zaradi umora obsojenih 141 polnoletnih oseb, največ 2006, in sicer 42, najmanj 2015, le eden. Na zaporno kazen so obsodili 131 polnoletnih oseb, od tega leta 2006 kar 37. Največ (36) jih je bilo obsojenih na za- Slovenski zapori še naprej prenaseljeni Slovenija spada med države z nizkim deležem zapornikov, a so slovenski zapori še naprej prenaseljeni, v poročilu o zaporih za leto 2015 ugotavlja Svet Evrope (SE). Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, ter rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji, vsak deseti pa je bil zaprt zaradi umora ali poskusa umora. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 oseb, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod povprečjem SE, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Med letoma 2006 in 2014 je število zapornikov na 100.000 prebivalcev ves čas naraščalo, in sicer s 64,9 zapornika na 100.000 prebivalcev v letu 2006 do 74 na 100.000 v letu 2014. V tem obdobju se je število zaprtih gibalo med 1301 in 1399. Med članicami SE z največjim številom zapornikov na 100.000 prebivalcev izstopa Rusija s 439,2 zapornika na 100.000, sledi Litva z 277,7 zapornika na 100.000 prebivalcev, in Gruzija z 274,6 zapornika na 100.000 prebivalcev. Poročilo izpostavlja tudi podatke o zaprtih ženskah. Med slovenskimi zaporniki je 5,8 odstotka žensk, kar je nekoliko nad povprečjem Sveta Evrope (5,2 odstotka), tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, zabeležili niso niti enega samomora. Zgodil se je en primer pobega iz zapora zaprtega tipa in 44 primerov pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. (sta) porno kazen nad 5 do deset let, 21 % je takih, ki prestajajo med 10 in 15 let zapora, na tri do pet let dolgo zaporno kazen je bilo obsojenih 28 storilcev, 15 morilcev pa prestaja najdaljšo, med 15 do 20 in 30 let dolgo zaporno kazen. Desetim obsojencem pa je sodišče dosodilo varnostni ukrep brez izreka kazni. Monika Levanič OKNA, VRATA , GARAŽNA VRAM www.naitors.si BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI i NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO NAITORS, Hardek 34g, 2270 Ormož Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 sladice s Napoved vremena za Slovenijo Čokolada Pasijonka Mille Follie www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si Danes bo večinoma sončno z občasno povečano koprenasto oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju 9, najvišje dnevne od 17 do 24 stopinj C. Obeti V soboto zjutraj in dopoldne bo zmerno oblačno, popoldne pa precej jasno. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem večinoma šibka burja. V nedeljo dopoldne se bo pooblačilo, sredi dneva in popoldne bodo padavine zajele večji del Slovenije. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo ponekod približala nižinam. Na Primorskem bo proti večeru zapihala zmerna burja. Vremenska slika Od JZ doteka k nam razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. Vir: SURS 02 788 00 28