LABOD izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava In tisk Dolenjski informativni center Novo mesto. labod GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO NOVO MESTO, 25. FEBRUARJA 1986 ŠTEVILKA 3 LETO 12 kljub črnim napovedim je bilo leto 1985 za labod uspešno >>V leto 1985 smo vstopili z nekoliko strahu, saj so se gospodarske težave v tem času samo še poglabljale, rast cen je bila velika, pogoji gospodarjenja vse večji. Tako gibanja v naši družbi zares niso bila preveč optimistična, zato smo se na pričakovane težave dobro pripravili in tako z dokajšnjim naporom uspešno spravili leto 1985 pod streho,« pravi naš glavni direktor. Leto 1985 pa je bilo tudi zadnje leto srednjeročnega obdobja in tudi iz tega naslova so bile pred nami še dodatne naloge v smislu realizacije zastavljenih nalog. Dorečismo morali usmeritve v zvezi s proizvodnimi programi, večjimi nalogami je bila tudi modernizacija proizvodnje, skrb za vse višjo kvaliteto izdelkov, uvajanja računalnikov itd. Vleto 1985smoštartalizničelno stopnjo rasti zaposlovanja, saj smo se že v srednjeročnem obdobju dogovorili za omejevanje rasti zaposlovanja in na drugi strani predvsem za strukturo kvalifiak-cijsko spreminjanje zaposlenih. Izrekli smo se za doseganje take kvalifikacijske strukture, kot je povprečje v konfekciji naše republike. Danes že lahko rečemo, da smo v minulih petih letih uspeli doseči pričakovano kadrovsko strukturo z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, v samih proizvodnjah pa gre menjava kvalifikacijske strukture počasneje. Leto 1985 lahko označimo kot značilno tudi po tem, da smo nadaljevali s pogumno politiko štipendiranja, saj smo samo lani podelili 60 štipendij. Poleg te oblike izobraževanja in pridobivanja kadrov je bilo v delovni organizaciji 98 delavcev vključenih v izobraževanje ob delu. Ob koncu leta 1985 nas je bilo v Labodu 2038, kar je 1.1% več kot ob koncu leta 1984 oziroma 2,2% nad planom za leto 1985 (glej tabelo 1). 1438 delavcev je bilo na normiranih delih, 600 pa na ncnormiranih delih in nalogah. In kaj smo zaposleni v Labodu ustvarili v preteklem letu? Letni plan proizvodnje smo v minulem letu realizirali s 97,4 odstotki, v primerjavi s preteklim letom pa je bilo opravljenih za 1,84% več minut ali 1,3% kosov več. Največji zaostanek v realizaciji plana je bil v prvem kvartalu, sicer pa stoodstotno ni bil plan v lanskem letu nikoli dosežen. Vzroki za to So predvsem v manjšem številu zaposlenih od planiranega števila, v zahtevnejši strukturi proizvodov, v še vedno dokaj slabi kvaliteti tkanin, v nekaterih pomanjkljivostih v organizaciji dela itd. Pregled doseganja plana po tozdih je razviden iz tabele 2a, 2b in 2c. Pričakovani trend prodaje za domači trg za leto 1985 nas je predvsem ob koncu leta pa tudi v celem drugem polletju presenetil. Presenetilo nas je nepričakovano povečanje povpraševanja po naših izdelkih v vseh programih. Sicer smo se že med letom pripravili na dopolnilno kolekcijo, s katero smo želeli pomagati trgovce m pri izbiri in nakupu. Očitno je bilo, da trgovce peste enake težave kot nas, to je pomanjkanje obratnih sredstev, modni riziko ob vprašljivih možnostih nabave surovin in njihove kvalitete. Prav z dopolnilno kolekcijo smo uspeli lansirati na domači trg vse predvidene količine. Vendar pa moramo tudi reči, da je bil lani izreden pritisk na roke plačila. Tako so v zadnjem tromesečju vse konfekcijske delovne organizacije rok podaljšale in znaša tako V povprečju 90 dni. (Iz tabele št. 3 je razvidna količinska izvršitev plana proizvodnje po posameznih programih, ob tem pa velja opozoriti, da je bil manjši obseg kooperacije že v naprej dogovorjen). Pri nabavi surovin smo se tudi v preteklem letu srečevali s slabšo kvaliteto, ki stalno pada. Trditev velja tako za domače kot tudi za uvožene materiale. Slabšo kvaliteto domačih materialov povzročajo velike težave primarcev pri nabavi kvalitetnih osnovnih surovin na eni strani in na drugi strani manjše možnosti kontrole kvalitete pri povečanem obsegu proizvodnje osnovnih tkanin (sodobna tehnologija omogoča bistveno večjo hitrost oz. večje količine v istem času). Sicer pa lahko rečemo, da je bila ponudba surovin zadostna. Vendar pa je treba ločiti pogoje pri nabavi materialov za program PŠ, kjer količinsko in rokovno ni bilo težav, ter za program VO, kjer je bil položaj težji. Proizvodnja VO je razdrobljena in skorajda že butična, zato so potrebe količine posameznih materialov sorazmerno majhne,nabava tako majhnih količin je otežkočena. (Nadaljevanje na 2. strani) V računovodstvu tozda Ločna. (Nadaljevanje s 1. strani) Za dopolnitev in popestritev ponudbe, predvsem pa za izdelavo dopolnilne kolekcije, je bilo v tem letu uvoženih več materialov kot v letu poprej. Poslovanje z ino-partnerji je v letu 1985 potekalo v pogodbenih okvirih. Količine same niso bile bistveno povečane glede na plan preteklega leta. Nadaljevala seje tendenca vse večje zahtevnosti izdelkov tako po kvaliteti izdelave, kreaciji modela in zahtevnosti tkanin. Vse to pa je zahtevalo v naših proizvodnjah veliko truda. Občutnejše težave so nastopile pri izvozu za Libijo. Izdelki so bili pripravljeni, do izdobave pa ni prišlo. Realizacija seje zavlekla v letošnje. 1986. leto, in sicer zaradi zapletov v meddržavnih plačilnih odnosih. Izpad tega izvoza je tudi vzrok za neizvršitev letnega plana izvoza, ki je bil realiziran v indeksu 92,3. Za izvoz je bilo angažiranih 47% proizvodnih kapacitet, kar je v strukturi lastne proizvodnje enako kot v letu 1984, v količini minut pa 2% več. Na klirinškem področju je plan izvoza dosežen 142,9-odstotno, na konvertibil- nem trgu pa zaradi omenjenih težav z izvozom v Libijo le 90,8-odstotno. V strukturi konvertibilnega izvoza predstavlja klasični izvoz. 12,6%, izvoz storitev pa 87,4%. V izvozu predstavlja program srajc 47,9%, program bluz 50,2% in vrhnjih oblačil 38,1%. V letu 1985 smo skupno investirali 216.248 tisoč din, in sicer v dopolnitev, nadomestitev in modernizacijo strojne opreme (53.695 tisoč din) in v računalniško opremo (63.701 tisoč din). Med tozdi je imela Libna največjo investicijo, in sicer za ureditev garderobe, jedilnice ter sanitarij (66.138 tisoč din), za druga manjša dela v tozdih in v DSSS pa je bilo porabljenih 32.714 tisoč din. Viri investicijskih sredstev so bili lastna sredstva (poslovni sklad, predpisana in pospešena amortizacija) in kredit za Libno v znesku 40.000.tisoč din. Povedati velja, da smo v lanskem letu prejeli vso naročeno strojno opremo, ki je sodobna in večnamenska. Dobili smo tudi procesni računalnik, ki bo montiran februarja, začetne faze našega dela (krojenje, modeliranje...) bodo stekle v marcu, ter več delovnih pripomočkov. Leto 1985 je po nečem gotovo prišlo v zgodovino. Po našem mnenju smo politiko delitve osebnih dohodkov v celoti izpustili iz rok in vsak seje obnašal kot seje vedel in znal. Nekontrolirana in že ničkolikokrat izsiljena in neupravičena rast osebnih dohodkov je naredila nepopravljivo škodo in povzročila upravičene revolte delavcev tudi pri nas. Za nas je leto 1985 značilno še po tem, da smo v drugi polovici leta menjali v osnovi tudi sistem nagrajevanja. Razkorak med povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu SRS in nami seje povečal nacca 17%, kar pravgotovo ni sprejemljivo. Omeni ti velja tudi, da smo realizirali dogovor in razdelili med letom vse kar je bilo možno, zavedajoč se, da bo tako vedno manj delitev ob periodičnih obračunih oziroma po zaključnem računu. V letu 1985 smo razpolagali skupno s 75.203.000 din stanovanjskih sredstev iz naslednjih virov: — prispevki iz OD 40.650.000 din — razporejeno v solidar. sklad 8.056.000 din — prenos neporab. sr. iz 1. 84 12.374.000 din — lastna udel. in anuitete iz indi-vid. kred. 14.123.000 din. Sredstva so bila porabljena v naslednje namene: — odplačilo obveznosti (kfediti, obresti) 6.581.000 din — nakup stanovanj 14.324.000 din — individualna gradnja 22.538.000 din — vezava 11.480.000 din — neizkoriščena sred. 20.280.000 din. Sredstva združena v solidarnostni sklad so bila dodeljena: — TOZD Ločna 315.000 din — TOZD Libna 100.000 din — TOZD Tip-Top 60.000 din — TOZD Zala 150.000 din — TOZD Commerce 130.000din — TOZD DSSS 128.000 din 1. ZAPOSLOVANJE IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH TOZD 0 Realiz. 1984 l Plan 1985 2 Realiz, 1985 3 m Indeks 3 : 2 5 LOČNA 314 317 315 100,3 99,4 LIBNA . 347 340 348 100,3 102,4 DELTA 631 595 628 99,5 105,5 TIP—TOP 155 158 I6l 103,9 101,9 TEMENICA 134 142 144 107,5 101,4 ZALA I05 ll9 I05 100,0 88,2 COMMERCE 231 224 240 103,9 107,1 DSSS 98 99 97 99,0 ■98,0 LABOD 2.015 L 994 2.038 101,1 102,2 2.a Proizvodnja v fakturiranih minutah TOZD Realizacija % Indeks 1985 1985 plana 1985 LOČNA 28.982.005 99,72 99,84 LIBNA 29.077.732 100,05 107,83 DELTA 48.089.483 93,32 101,54 TIP—TOP 13.440.464 99,55 97,90 TEMENICA 12.270.156 98,39 101,55 ZALA 10.255.261 99,50 98,79 SKUPAJ 142.115.101 97,38 101,84 Kooperacija 16.204.995 144,69 59,83 LABOD 158.320.096 100,75 95,01 2.h doseganje norme (iz izvršenih minut) TOZD 1984 1985 Indeks LOČNA 104,9 104,3 99,4 LIBNA 107,1 107,3 100,2 DELTA 94,4 96,6 102,3 TIP—TOP M 1,0 113,0 101,8 TEMENICA 104,0 112,0 107,7 ZALA 109,2 109,6 100,4 POPREČNO 102,3 103,8 101,5 2.c Ustvarjene minute na delavca TOZD Minute na delavca Indeks 1984 1985 LOČNA 99.557 99.595 100,04 LIBNA 89.649 89.470 99,80 DELTA 83.002 80.687 97,21 TIP—TOP 95.626 93.337 97,61 TEMENICA 94.360 94.386 100,03 ZALA 99.539 101.537 102.01 LABOD 75.251 74.328 98,77 3. Proizvodnja v kosih Program 1984 1985 Indeks Srajce 1.981.034 1.937.454 97,80 Bluze 829.618 922.289 111,17 Vrhnja oblačila 221.389 211.577 95,57 Lastna proizvodnja 3.032.041 3.071.320 101,30 Kooperacija 696.507 396.412 56,91 SKUPAJ 3.728.548 3.467.732 93,00 4. FAKTURIRANA REALIZACIJA (v 000 din) PROGRAM 1984 1985 Indeks Srajce — bluze 2.657.376 4.395.089 165,4 Vrhnja oblačila 968.326 1.762.271 182,0 SKUPAJ 3.625.702 6.157.360 169,8 V tem: — za domači trg 2.824.560 5.105.775 180,8 — za izvoz 801.142 1.051.585 131,3 5. IZVRŠITEV PLANA PRODAJE (v 000 din) Plan Realizacija 1985 1985 Indeks L Domačim kupcem: SB 3.714.350 3.544.636 95,4 VO 1.285.650 1.561.139 121,4 SKUPAJ 5.000.000 5.105.775 102,1 2. Izvoz: SB 893.660 850.453 95,2 VO 256.340 201.132 78,5 SKUPAJ 1.150.000 1.051.585 91,4 3. Skupaj prodaja 6.150.000 6.157.360 100,1 4. Promet prodajaln 229.356 408.507 178,1 6. POVPREČNO IZPLAČANI OD (na delavca mesečno — neto) TOZD 1,—XI184 L—XII 85 index LOČNA 23.606 41.983 177,85 LIBNA 23.224 42.274 182,03 DELTA 22.977 38.840 169,04 T1P-TOP 26.506 47.227 178,18 TEMENICA 24.232 45.136 186,27 ZALA 26.553 48.274 181,80 COMMERCE 32.457 56.565 174,28 DSSS 33.450 60.416 180,62 DO LABOD 25.581 45.292 177,06 7. CELOTNI PRIHODEK IN DELITEV plan 85 strukl. realizac. stru kt. index 1. CELOTNI PRIHODEK 6.660.000 100 6.919.149 100 103,9 2. PORABLJENA SREDST. 4.253,639 63,9 4.436.893 64,1 104,3 3. DOHODEK 2.406.361 36,1 2.482.256 35,9 103,1 obveznosti izdoh. 512.000 7,7 602.449 8,7 117,7 4. ČISTI DOHODEK 1.894.361 28,4 1.879.807 27,2 99,2 Primerjave na dosežene rezultate v poslovnem letu so naslednje: Inde.x Celotni prihodek 166,44 porabljena sredstva 152,28 dohodek 181,61 obveznosti iz dohodka 215,64 čisti dohodek 172,87 Marsikdaj je treba še ročno polikati... posnetek je iz Zale. labod ☆ februar 1986 pridobivanje znanja za delo na procesnem računalniku Štirje delavci iz Laboda so se udeležili seminarja za delo na procesnem računalniku, ki je potekal v firmi Lectre v Franciji, natančneje v Bordeauxu. Kako je potekalo delo, je na kratko opisala Irena Opalk, ki bo tudi vodila delo na procesnem računalniku. Šolanje za procesni računalnik poteka v dveh delih. I4 dni smo bili v Franciji, 14dni pa poteka seminar v Labodu. Od 25. januarja pa do 8. februarja smo bili v Bor-deauxu. Lectra center je od samega mesta oddaljen 27 km. Če upoštevamo vsakodnevno vožnjo, je šolanje trajalo vsak dan od 8. do 18. ure. Obravnavali smo dve področji dela na procesnem računalniku: digitalizacijo E 13 in ploter (laserski rezalec) E 31 (E 21). Vsako področje ima svoj osnovni meni (OM), sestavlja pa ga določeno število funkcij. Vsaka funkcija ima še svoje podfunkcije. DIGITALIZACIJA Delo se začne pri sami nastavitvi — označbi bazične številke posameznih krojnih delov določenega modela. Vse pomembne točke je treba označiti na B-š, vsaka točka pa ima svoj tip in kod ter pravilno razmnoževanje (če se razmnožuje). To so črne točke, ki se delijo na notranje in zunanje točke. Obstajajo pa tudi rdeče točke, za katere velja pravilo, da morajo biti vedno med dvema črnima točkama. Z njima si določamo linijo. Če je parno število RT, je ravna črta, neparno število — krivulja. Te rdeče točke pa nimajo ne tipa in ne kode. Ko je bazična številka pravilno označena (vse zunanje, notranje rdeče točke), jo preneseš na digita-lizirno mizo, kjer se s pomočjo miške — majhne testature — digitalizira. Po vnosu vseh točk se prekontroliraš, sledi pa »lista«, s katero se vpišejo vse vnešene točke na ekran. Če je vse pravilno vneseno, spraviš podatke v podatkovno disketo. Vnašanje točk spada pod prvo funkcijo OM. Ta funkcija pa ima še svojih 15 podfunkcij: 1. — orientacija, 2. — vnašavanje točk, 3. — kontrola, 4. — simetrija, 5. — spremljanje točk, 6. — spreminjanje linij, 7. — brisanje forme — enega dela krajnega dela, 8. — numeriranje, 9. — lista, 10. — me- rilo, 11. — izravnava, 12. — zrcalna slika, 13. — rotacija, 14. — polaganje točk in 15. — digitalizacija. Če hočeš spremeniti linijo, je treba uporabiti 6. podfunkcijo. Zrcalno sliko — 12. podfunkcija — si lahko narediš ali po x ali po y osi. Z 2. funkcijo OM si željene podatke izpišeš na ekran ali pa vključiš tiskalnik, da dobiš željene podatke na papir. Izpišeš pa si zopet podatke, ki jih želiš oziroma ki jih potrebuješ (štiri podfunkcije). To so podatki o krojnem delu (komentar, refere-nza, mode...), vse velikosti, število točk in lipi ter njihove kode. S 3. funkcijo OM pa si lahko na novo postaviš kod. Do sedaj je v sistemu sedem kod. Pri delu pa (Nadaljevanje na 4. strani) stran 3 (Nadaljevanje s 3. strani) lahko prideš do takega primera, za katerega ne moreš opredeliti nobeno od teh sedmih kod. Na razpolago imamo še štiri nove kode. Pri gradiranju imamo možne tri načine. Sami se bomo morali odločiti za najprimernejšega. To je le kratka razlaga nekaj funkcij osnovnega menija. PLOTER (laserski rezalec) Razlika med ploterjem in laserskim rezalcem je v tem, da ploter izriše, laserski rezalec pa izreže krojni del. Pri vseh sistemih je zelo pomembna vključitev in izključitev sistema. Tako tudi pri ploterju obstaja točno določen vrstni red za vključitev (izključitev v obratnem vrstnem redu). Osnovni menije tudi tukaj sestavljen iz več funkcij oziroma podfunkcij. Na platerju pa je zopet mogočih več možnosti izrisa: — Beograd!— izriše se bazična velikost — Beograd 42f— izriše samo velikost 42 — Beograd 42<3Ž— velikost 42 izriše 3 krat — Beograd 42 %J— velikost 42 se izriše odstotku, ki pa smo ga pred tem vnesli — Beograd, S'?— izriše se cela serija — Beograd, PPjt—štiri- velikosti —/6, 6B, 6M, 6tnajmanjša, bazična, srednja, največja) Z osmo funkcijo OM si določimo vse željene podatke — parametre: — i,me krojnega dela ali refere-ze — oznaka velikosti: da ali ne — zrcalna slika: da ali ne — smer niti po x: da ali ne — smer niti po y: da ali ne — oznaka notranjih točk: da ali ne — dolžina »knipse« — zareza — širina »knipse« — zareza — povečava po x (pomanjševanje) — povečava po y (pomanjševanje) Vse te podatke moraš, če jih želiš uporabljati tudi za naprej, shraniti. Kot rečeno, je to le kratek opis nekaterih funkcij digitalizacije in ploterja. Šolanje na grafičnem ekranu (vklaplanje krojnih delov) pa bo potekalo v Labodu. Naj na koncu omenim še eno'značilnost Lectra centra — povprečna starost zaposlenih je 27 let. IRENA OPALK IITUDE DES 1’OINTS ROUCES - c za boljše delo v programu PŠ Zadnji strokovni kolegij za program srajc in bluz je bil v Krškem. Prisotni so se pogovorili o odprtih vprašanjih, ki segajo na področje lansiranja delovnih nalogov, strojne opremljenosti in specifičnosti proizvodnje v posameznem tozdu. Pri lansiranju proizvodnje je tudi v programu srajc in bluz večkrat odložen delovni nalog za domači trg na račun izvoznega. Problematika, ki je dlje časa težila proizvodne tozde in ki se je nanašala na nepopolne delovne naloge, predvsem za domači trg, seje v zadnjem času začela pojavljati tudi pri delovnih nalogah za tuje partnerje. Zato so prisotni sprejeli sklep, da se izvozno-uvozna služba dogovori s tujimi naročniki glede popolnosti delovnega naloga. Vodja proizvodnje v Delti je poudaril izredno zahtevnost dela za izvoz, ki je vse bolj maloserijsko. Da bi zadostili visokim zahtevam, delajo na izvoznih nalogih najboljše šivilje, ki pa zaradi zahtevnosti modelov ne morejo dosegati visoke norme. Tako se vrtijo v začaranem krogu, v katerem dobijo delavke za kvalitetnejše in zahtevnejše delo manj plačila kot bi ga lahko dosegle sicer. Precej je bilo rečenega tudi o strojni opremljenosti, o nabavi novih strojev in o potrebni dokumentaciji. Strokovni kolegij pa je menil, da je treba vrednotenje za nekatera dela in naloge v programu PŠ dopolniti, zato je posredoval komisiji za nagrajevanje svoje pripombe. Beseda je tekla tudi o potrebi po enakomernejši težavnostni obremenitvi, brigad v enem tozdu. Seveda pa je bila tudi tokrat močno poudarjena kvaliteta. Predvsem so prisotni menili, da nabavljene surovine niso vedno najkvalitetnejše, kar povzroča v proizvodnjah precej težav. Veliko pripomb je prišlo tudi na račun bucik, kijih uporabljamo pri zlaganju nekaterih izdelkov. Če te niso dovolj kvalitetne, lahko celo poškodujejo izdelek, zato je treba to vprašanje ustrezno rešiti. Posebno področje je zlaganje bluz, ki imajo v zadnjem času vse pogosteje podložena ramena. Tak izdelek, zložen v vrečki, izgubi na videzu, zato je kolegij sprejel sklep, da bluz s podloženimi rameni ne bomo zlagali, ampak jih bomo obešali na obešalnike. Razmisliti pa je treba tudi o ideji, da bi na zahtevnejše srajce vezli znak in ime Laboda. »Samo ob 2. uri popoldne se lahko takole dobimo in malce pogovorimo,« pravijo kuharic? iz Delte naši izdelki za najzah- tevnejše kupce Tržišče seje ob zadnji kolekciji za Labod korenito preoblikovalo, saj tokrat prvič ne bomo prodajali naše kolekcije vrhnjih oblačil južneje od Beograda. Zakaj? Izkušnje so pokazale, da so naši kupci zelo zahtevni, da so to ženske srednjih let, ki teže k modnosti in eleganci. Tako so naša najmočnejša prodajna področja poleg Slovenije še Zagreb, Istra in Dalmacija, BiH in tja do Beograda. Kljub temu da smo v prodaji vrhnjih oblačil tržišče omejili, pa rezultati po prvi polovici zaključevanja kažejo, da prodaja vrhnjih oblačil celo napreduje. Ob dejstvu, da je kupna moč vse manjša, pove ta podatek, da so naša vrhnja oblačila vse bolj iskana. Torej smo se pravilno usmerili. Sicer pa velja za kolekcijo programa vrhnjih oblačil, da je zares lepa in da ji gre vsa pohvala. Znotraj te so tudi krila, ki se tokrat izredno dobro prodajajo in žanjejo na tržišču veliko priznanj. Pravzaprav je največja rast prodaje prav v krilih in ženskih hlačah. V celotni lanski sezoni jesen-zima smo teh artiklov prodali 49.000 kosov, letos pa že v prvi polovici zaključevanja 40.000 kosov. Ocena pravi, da naj bi bilo za celotno sezono letos zaključenih 50.000 kosov teh izdelkov. Za ostali program vrhnjih oblačil lahko navedemo podatek, da je bilo v prvem tednu zaključevanja prodanih 30.000 kosov, lani pa je bilo za celo sezono prodanih 70.000 kosov. Ocenjujemo, da bo ta številka tudi letos dosežena, kar nam znova narekuje iskanje kooperantov oziroma možnosti predelave. Do sedaj je prodanih 70.000 bluz, lani je bila prodaja teh za celo sezono 147.000. Upajmo, da bo ta odstotek dosežen tudi letos. Srajc smo lani v tej sezoni prodali okoli 200.000, letos pa po enem tednu zaključevanja 500.000 Ob tem velja poudariti, da smo se v tokratni kolekciji predstavili s celotnim programom srajc — od športnih do elegantnih. Do sedaj smo bili znani kot najboljši proizvajalci športnega programa moških srajc, tokrat pa smo se, po Zaradi zelo težkih in utesnjenih delovnih razmerje letos Temenica — skupaj z Zalo na prioritetni listi za reševanje in humaniziranje dela in delovnih razmer. desetih letih, ponovno potrdili tudi z elegantnejšimi. Skrbimo tudi za hitro prodajo teh, saj pripravljamo program Amadeus, kjer bo 5 modelov elegantnih moških srajc na prodaj že konec marca ali v začetku aprila. Torej lahko ocenimo kolekcijo kot izredno lepo. Usmeritev v iz- In kaj pravi ob teh obveznostih Verstovšek, vodja prodaje? »Predvsem bi želel poudariti nujnost doseganja stoodstotnega plana. Tega se moramo zavedati prav vsi — še najbolj pa seveda vodilni in vodstveni delavci. Pravilno planiranje in sprotna realizacija morata biti naš moto, saj na tej osnovi lahko načrtujemo tudi delo s kooperanti. Po dosedanjih rezultatih pa seje bati, da plan za prvo polletje ne bo dosežen, saj je do srede februarja občutno zaostaja- ključno ženska vrhnja oblačila v strogo izbrano tržišče (moškega programa ni več za domači trg v naših proizvodnjah) seje izkazala kot pravilna. Poglejmo po programih, kakšne so naše obveznosti za predelavo v letošnjem prvem in v drugem polletju: la odprema vrhnjih oblačil, in vprašati se moramo, kaj bo, če zamujenega ne bomo mogli nadoknaditi. Vsi pa vemo, kaj v naši dejavnosti pomeni spoštovanje rokov odpreme... Zato je treba v programu VO napeti zares vse sile! Nekaj zamikov je tudi pri bluzah in tozdoma, ki izdelujeta bluze, tudi velja poziv za dosledno izpolnjevanje obveznosti. Plan v programu srajc pa je v tem času že dosežen.« pobuda komunistov Komunisti v enoti Commerce v Ljubljani, katere sekretarje Stevo Dušenovič, in OO ZK v tozdu Tip-top, katere sekretarka je Marjana Lerič, so na skupni seji med drugim menili, da bi bilo nujno do srede aprila sklicati konferenco vseh komunistov v naši delovni organizaciji. Tema konference bi bila analiza poti za doseg cilja, ki terja opiranje na lastne sile, in pa kritična analiza sistema socialističnega samoupravljanja. EBEEiizji/ tEB Delavski svet delovne organizacije je na zadnji seji ponovno potrdil Milana Bratoža za našega glavnega direktorja. Za nami so torej štiri leta, v katerih smo z. glavnim direktorjem na čelu potrdili in učvrstili že zastavljeno pot Laboda in uspešno kljubovali še tako težkim zunanjim in notranjim vplivom na gospodarjenje. V tem zaostrenem času gospodarjenja ni bilo lahko uspešno voditi naše barke, zato smo zadovoljni, da lahko ob tej priložnosti ponovno čestitamo tov. Bratožu za sprejem del in nalog glavnega direktorja tudi za naslednje mandatno obdobje in se mu zahvalimo za uspešno in varno vodenje delovne organizacije in za dosledno izvajanje samoupravnih poti odločanja. Organi upravljanja in DPO DO Labod L polletje 2. polletje VO 600 700 kosov krila, hlače 690 l100 kosov srajce 2570 2780 kosov bluze 1900 1800 kosov smo z našim glasilom zadovoljni? Vsako leto objavimo na začetku leta vsebinsko analizo glasila Labod za preteklo leto in pregled stroškov. Tudi stroški tiskanja, papirja in Grafičnih storitev se naglo večajo, zato je prav, da vsebini, ki smo jo objavljali, in načrtovani vsebinski zasnovi glasila za naprej posvetimo vso pozornost. Lani smo izdali 17 številk Laboda. Dve številki sta bili »posebni«, bi lahko rekli, saj smo eno posvetili inventivni dejavnosti v Labodu, drugo pa referendumu ob sprejemanju aktov s področja delitve sredstev za osebne dohodke in uporabo sredstev skupne porabe. S tem smo zajeli tisti dve osrednji področji, ki sta označevali leto 1985 v Labodu. Sicer pa so se vsebine obeh prepletale skozi celo leto, kar nam kaže tudi pregled števila naslovov, zajetih v osrednjih vsebinskih sklopih: Teme Št. prispevkov L Gospodarjenje 54 2. Samoupravljanje 24 3. D PO 24 4. Kadrovanje- izobraževanje 20 5. Družbeni standard 18 6. Kultura 16 7. Šport 12 8. Sejmi, novosti v branži 10 9. Predstavitve 10 10. Izven 10 11. Nagrajevanje 8 12. Naši upokojenci 8 13. SLO 6 14. Varstvo pri delu 5 15. Literarni prispevki 5 16. Inovacije +posebna številka 5 17. Obveščanja 2 Ob tem je treba povedati, da področje gospodarjenja zajema široke vsebine, vezane na delo v proizvodnjah, na spoštovanje rokov, kvaliteto dela, investicije, strojno opremo, delovno disciplino... Področje samouprave pa seveda vse normativno urejevanje. delo organov upravljanja, odločanje, delegatske pobude in vsebine v tej smeri. Lani se je znova pojavilo nekoliko več naslovov s področja »izven«. Ne gre za sestavke. ki so bili objavljeni povsem mimo našega dela in življenja, saj je bil tu sestavek b Coco Shanel, iz glasila učencev šole, pobratene z našim tozdom, zdravstveni sestavki in podobno. Glede na vse to lahko rečemo, da je število na- slovov sledilo vsebinski zasnovi glasila in da je tudi teža oziroma število teh pravilno porazdeljeno. Dokaj redni sta bili rubriki »Predstavljamo vam« in »Naš pogovor«. Več pa bi vsekakor morali pisati o naših upokojencih oziroma bi se morali tudi oni sami večkrat oglasiti, pa še o katerem področju! Osrednji problem glasila je še vedno število dopisnikov. Pravzaprav jih je bilo lani več kot leta poprej, a še ne dovolj. Aii bolje rečeno, želeli bi si stalnega in rednega dopisovanja, več avtomatizacije bi morali doseči tu. Gre za vse pomembnejše dogodke v tozdu, za odmevnejše seje organov upravljanja ali DPO, o katerih še vedno premalo pišemo. Na kratko Naklada našega glasila je 2650 izvodov (prejemajo ga tudi naši upokojenci in štipendisti ter občinski in republiški organi DPS). Glede na stroške novinarskega servisa, grafične priprave in tiska je ob laki nakladi stal en izvod glasila Labod lani 35,20 din. L. JEŽ torno luzar, trgovski zastopnik Smo sredi zaključevanja kolekcije za jesen-zimo 1986-87. To pa je tudi čas, ko so naši trgovski zastopniki sredi velikega dela. Na delovno soboto se je po dolgem času vrnil domov in se seveda takoj oglasil v prodaji trgovski zastopnik programa VO za tržišče sicer pišemo v informativnem biltenu, širše pa bi lahko o tem spregovorili tudi odgovorni iz tozdov prek našega glasila. Seveda to velja za neposredno dopisovanje v glasilu, kajti lahko sesamo pohvalimo, da so za to obliko obveščanja povsod vedno odprta vrata. Do sedaj ni bilo nikomur odveč »pokramljati« za naš časopis, kar je nadvse prijetno dejstvo in gre vsem zahvala za sodelovanje! O najboljšem dopisniku za preteklo leto bo spregovoril uredniški odbor. Sedaj lahko rečemo, da je bilo lani precej več imen oz. podpisov v našem glasilu, da so se nekateri pojavljali večkrat, kar je dalo Labodu gotovo več aktualnosti in zanimivosti. Med temi Istre in DalmacijeTomo LUZAR. — Kakšni so torej vtisi s terena ob zaključevanju kolekcije za naslednjo jesensko-zimsko sezono? »Na mojem področju lahko rečem, da vrhnja oblačila dobro prodajamo in da imamo zares lepo in predvsem prodajno kolekcijo. Seveda pa je to obmorsko področje, kjer zime niso tako izrazite, zato je tudi struktura najbolj iskanih izdelkov drugačna kot v kontinentalnem delu. Manj gredo v prodajo plašči, zelo pa so iskani kostimi, jakne, debelejša krila. Kot zanimivost naj povem, daje na tem področju veliko sindikalnih posojil za nakupe v raznih trgovinah, kijih omogočajo posamezne delovne organizacije svojim zaposlenim.« — Mentaliteta ljudi, ki žive ob morju, je drugačna od naše. Kakšni kupci so to? »To so mirni, poslovni ljudje, predvsem pa nadvse zahtevni kupci, ki teže k najvišji kvaliteti in so dragoceni prispevki vodij služb, poslovnih sekretarjev in seveda vseh drugih, ki so po službeni dolžnosti zadolženi tudi za obveščanje. Še vedno pa se premalokrat oglasijo predstavniki organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij! Najdragocenejši pa je delež tistih, ki mimo svojih službenih dolžnosti skrbe za razgibanost našega glasila. Tudi takih prispevkov je bilo lani precej. Zato vabimo avtorje, ki so se oglasili enkrat ali dvakrat, da sodelujejo tudi v bodoče. Le tako bomo dosegli demokratičnost glasila, ki naj bi, kot pravimo, postalo zares tribuna labodovcev. visoki modnosti. Vemo, da tamkajšnji prebivalci precej kupujejo v tujini in da imajo dokajšen finančni potencial. Blago z napako ali povprečni izdelki zato na tem tržišču nimajo kupca. Reči pa tudi moram, da so izredno natančni pri rokih in da so zelo poslovni. Ves odnos je zastavljen izključno na dobri in korektni ponudbi, drugih stvari, ki bi vplivale na prodajo, ni. Lahko rečem, da ima Labod z vsemi močnejšimi in vidnejšimi trgovinskimi delovnimi organizacijami v Istri in Dalmaciji dobre poslovne odnose in da sedaj, ko se med seboj dobro poznamo, skupno in predvsem strpno rešujemo morebitne probleme. V našem delu je gotovo bistvenega pomena sprotno reševanje vprašanj in gradnja odnosov na poslovnosti.« — Tretje leto opravljaš to delo in rezultati so iz sezone v sezono vidnejši, saj podatki kažejo, da prodaja na tem področju raste za okoli 30 odstotkov. PREGLED STROŠKOV GLASILA št. glas. Št. strani novinarski servis grafična priprava tisk papir skupaj I 8 8.640,00 45.388,00 32.736,00 76.764,50 2 8 8.640,00 38.310,00 33.433,00 80.383,00 3 8 8.640,00 39.659,00 35.743,00 84.042,50 4 8 8.640,00 48.750,00 30.169,00 87.559,00 5 12 12.960,00 62.313,00 59.029,00 143.302,50 6 8 1.760,00 42.805,50 30.803,00 85.368,50 7 8 11.280,00 45.504,00 30.803,00 87.587,00 8 10 12.690,00 50.448,00 38.939,00 102.077,00 9 ■8 11.280,00 39.381,00 31.203,00 81.864,00 l() 4 5.640,00 25.992,00 22.232,00 53.864,00 11 8 11.280,00 58.563,00 33.688,00 103.531,00 12 8 11.280,00 53.587,00 23.433,00 98.300,00 I3 9 16.560.00 49.625,00 39.358,00 105.543,00 14 8 14.720,00 52.683,00 35.490,00 102.893,00 15 8 14.720,00 71.594,00 35.358,00 121.672,00 16 ' 17 I2 22.080,00 95.992,00 58,975,00 171.047,00 "Res nismo imeli labodovci tega tržiSča obdelanega, kar se tiče vrhnjih oblačil. Vendar so ljudje tam dobro poznali Labod po zaslugi izrednega prizadevanja trgovskega zastopnika za PŠ program Borisa Fučka. Niso pa vedeli, da izdelujemo tudi tako lepa in kvalitetna vrhnja oblačila. V času Tip-topa je bilo tudi to tržišče obdelano, kasneje pa močno zanemarjeno. V teh treh letih smo delno nadoknadili zamujeno. Danes poznajo naša vrhnja oblačila in mislim, da smo kar v samem vrhu iskanih proizvajalcev tudi v težki konfekciji. Moje izkušnje pravijo, da se da veliko narediti na tržišču, samo ogromno pozornosti, časa in intenzivne, načrtne obdelave potrebuje. Zato vidim pred seboj še veliko dela, ki pa bo kljub že dokaj trdni zasidranosti Laboda, naši poslovnosti in nadaljevanju dosedanje usmeritve še vedno zahtevno. Zadovoljiti kupca, žensko srednjih let, ki dobro ve kaj hoče, zahteva od vseh nas veliko načrtnega dela.« Tomo Luzar — Kaj te pri tvojem delu najbolj razveseljuje? »Veseli me delo z ljudmi, delo na terenu, ki je vedno dinamično, zanimivo, pa čeprav naporno. Ob tem tudi daljše odsotnosti dobro prenašam za sedaj. Ne vem, kako bo kasneje... Veseli me, ker so rezultati vidni. S tem je ves trud poplačan. Veseli pa me tudi dejstvo, ki ga mi na terenu gotovo zelo izrazito občutimo, da so Labodovi izdelki vse bolj iskani. Torej, da napredujemo, da smo se pravilno naravnali in da je hkrati to dejavnost, kjer se da še veliko, veliko narediti.« Torej je bila odločitev prodajne službe, da tudi za področje Istre in Dalmacije nastavi trgovskega zastopnika za program VO, še kako pravilna. Mlada moč Tomo LUZAR, rojen 12.02. 1957, pa je znal Pravilno pristopiti na zahtevno in 2 naše strani neobdelano tržišče in vsidrati Labod med najiskanejše konfekcionarje v Istri in Dalmaciji- prijavite se na seminarje! Te dni smo v tozde dobili lična vabila na seminarje s kratkimi opisi. Organizira jih Center za razvijanje obveščanja v združenem delu, ponuja pa pester program, od izobraževanja za ob- veščanje preko glasila, biltenov, razglasnih postaj do oglasnih desk in na drugi strani pisanja zapisnikov, javnega nastopanja in umetnosti ter moči govorništva. Seminarji so gotovo lepa priložnost, da si naberemo malo več znanja o področju, ki mu doslej nismo posvečali ne vem koliko pozornosti in za katero se nam je zdelo, da imamo znanja kar dovolj. Sodobni tokovi in potrebe na področju obveščanja v združenem delu pa nas vsakdodnev-no prepričujejo, da imamo prav za to področje še veliko premalo znanja. Cesto čutimo voljo, vidimo potrebe po tem, ustavi pa se pri znanju. Tam torej, kjer smo bili prepričani, da to pride samo od sebe... Da bi vse oblike obveščanja v združenem delu dobile svoje mesto in vlogo v naših kolektivih, se moramo potruditi prav vsi. Zato velja povabilo k sodelovanju. Naj vsak tozd pošlje vsaj kakšnega kandidata na posamezne oblike izobraževanja, saj je naše delo zastavljeno tako, da se nas mnogih to področje še kako neposredno tiče. Ne nazadnje si lahko po taki obliki izobraževanja obetamo tudi pestrejše, zanimivejše naše glasilo in novih pobud za vse oblike obveščanja, ki je bistveni del samoupravljanja. Izkoristimo planirana sredstva za izobraževanje tudi za dograjevanje znanja na področju obveščanja! Uredništvo Seminar 1 V petih dneh od rokopisa do časopisa za večjo časovno aktualnost informacij • Od 25. do 27. februarja Seminar 2 Kako poceniti urejanje in tiskanje glasila OZD z boljšo ureditvijo dela in s cenejšim tiskom • Od 4. do 6. marca Seminar 3 Sodobno novinarsko sporočanje v OZD z glasilom, biltenom, oglasnimi deskami in razglasno postajo • Od 18. do 20. marca Seminar 4 Zapisnik, zabeležka in potočilo v medsebojnem obveščanju delavcev v OZD • Od 1. do 3. aprila usmerjenost ženske mode v naslednji zimi Ze sezono jesen — zima 1986— 87 velja, da imajo atraktivni dodatki še posebno veljavno. Nosili jih bomo, bodisi izključno kot dodatek ali pa zalo, da : njimi poudarimo željeni stil. Zgornji deli, ki jih bomo nosili h krilu, so pogostokrat pleteni ali iz jerseya. Popularni so rol ali kapuci- nasti ovratniki. Precej je kombinacij platna in pletenin, zgornji ženski deli pa so nekoliko bolj po telesu krojeni, kot so to bili do sedaj. Za športne priložnosti bomo nosile srajce, ki so nekoliko strožje: stoječi ovratniki, plastroji, z detajli z unifrom. Za svečanejše priložnosti pa so tu še vedno svilene bluze. Te so še široke, vendar se znova vračajo všitki. Na sprednjih delih so pogostokrat gube in vijugasti efekti. Krila so vseh dolžin, od mini pa do meč. Polne so različnih presenečenj, veliko pa je tudi izrazito ozkih kril, ki imajo vedno razporek ali gubo. Krila z rustikalno noto in v folklornem stilu so vesela, s poudarjenimi boki in velikimi žepi. Hlače so ali zelo ozke ali zelo široke v gležnjih, še vedno pa je več ožjih kot širokih. Prevladujejo hlače z bočnimi gubami in v obliki keliha. Elegantne in lepe so svečanejše hlače s poudarjenimi boki in skoraj zvončasto širino. Zelo modne pa so tudi jahalne hlače. MISLI 8! 8i S-: DA BOMO V ŽIVLJENJU USPELI, SE MORAMO DELATI Si: Si: NEUMNE IN BITI MODRI. i$ s: s; iS SREČEN JE TISTI ČLOVEK, KI GA OPOMINJAJO TUJE Si: i;S NAPAKE. ijs ŠŠ S? VEDNO JE TREBA CENITI DOBROTO BOU KOTfg liji:;: SPOSOBNOST. gi; jiS ŽIVETI ZA DRUGE NI SAMO ZAKON DOLŽNOSTI. AM- iS iS PAK TUDI ZAKON SREČE. ^ j:;:!: TISTI, KI NIKOLI NE UMAKNEJO S VOJ IH BESED, IMAJO §2 iS RAJE SEBE KOT RESNICO. Si; Si:| BLAGOR TISTEMU, KI ZNA ZDRUŽITI VLJUDNOST s| MPONOSOM. KOTIČEK ZA JEZIK V našem vsakdanjem jeziku se poslužujemo marsikaterega hrvatizma. Besede so nam tako blizu, da kmalu pozabimo, da niso slovenske in tako jih naprej z občutkom nepravilnosti, kasneje pa že brez tega, mimogrede začnemo uporabljati namesto slovenskih. 1. besede, poedinci(posamezniki), sprovajati (izvajati), napram (nasproti), SIP (SZZ — sekretariat za zunanje zadeve), krivica (krivda), razdelati (obdelati), donekle(do neke mere) ipd., 2. slovnico: koiniteta (komiteja), izpod častjo (pod č.) kar zadeva drugih predstavnikov (druge p.), in etnično in širše (tako — kot), ta zadeva je tako začela (seje z.) itd., 3. v besedotvorju: region (regija, domače seveda področje), izseljeništvo (izseljenstvo), po vezah (po zvezah), odnošaji (odnosi), povratek (vrnitev). Temu in podobnemu se mimogrede pridružijo še druge »cvetke«, na primer, brez da si povabljen (brez povabila, nepovabljen), kot to določa predpis (brez to), brez zadnje misli (skrite), za emigracijo in izseljeništvo (zadošča izseljenstvo). Vse take slabosti bi bilo treba zbrati in izdati v drobnem zve-ščku. po katerem bi ogroženi lahko vsak čas posegel ali pa bi mu drugi pri tem pomagali. Potem njegova vse bolj razslovenjena slovenščina poslušalcev ne bo motila, ampak bodo nemoteno sledili njegovi misli, zaradi katere drug drugega poslušamo in drug drugemu govorimo. Iz jezikovnega razsodišča (32) dobro zasedena zelenica l.etos je bilo zanimanje za počitnice v našem domu na Ljubelju izredno veliko. Dom je od novega leta stalno zaseden, rezervacije pa segajo vse do sredine marca. Očitno je ta oblika smučanja še vedno daleč najcenejša, saj za odraslo osebo stane dnevno bivanje 500 din, smučarska karta pa je na dan 700 din. K temu je treba prišteti še turistično takso, za hrano pa poskrbi vsak sam, saj so kuhinjski boksi primerni /a pripravo celih obrokov. Dom je v tem času primerno oskrbovan in vsi, ki so preživeli tam zimske počitnice, se pohvalijo. Nadvse veseli so možnosti nakupa osnovnih živil v domu, kar smučarjem precej olajša bivanje. Precej labodovih delavcev je v tem obdobju uporabljalo naše prostore, v nekaterih terminih pa smo jih odstopili drugim solastnikom doma, da bi si tako lahko zagotovili ža čas smučarskega tečaja cel dom (40 postelj za pet dni). Tudi otroci posavskih šol so imeli šolo v naravi v domu oziroma na Zelenici. Tako si člani Počitniške skupnosti Krško pomagamo in sodelujemo. Cesta na Ljubelj je bila letos nekajkrat zaprta, vendar ne za dlje časa. Tako se smučarji v domu niso čutili ogrožene. Seveda pa ne bo odveč opozorilo tistim, ki ste še namenjeni na Ljubelj in Zelenico, da obstaja nevarnost snežnih plazov in da velja previdnost na vsakem koraku!