NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
LETO II. ŠT. 49 (97) / TRST, GORICA ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1997
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI
*PRIHODN|A ŠTEVILKA NOVEGA GLASA liO IZŠLA V ČETRTEK, it. JANUARJA 1998.
LUC BOŽIČNEGA ROJSTVA
V	vsakodnevni naglici opravkov in skrbi sem naletel na sv. Avguština: "V sebi smo tema; če pa Luč zasije v nas, lahko postanemo luč." In sem se ustavil.
Spet je leto naokoli in že je pred vrati Božič, večno aktualni klic k miru in veselju. Hkrati se poslavljamo od enega zadnjih let tega burnega tisočletja. Kaj nam je tudi to leto prineslo? Veselje, novo življenje ali žalost in grenka razočaranja? Obračun je velikokrat neprijeten. Mnogi načrti so ostali le pobožne želje, naši napori ne prinašajo vedno pričakovanih sadov. Okrog sebe in širše po svetu dihamo nezadovoljstvo, politična in ekonomska prihodnost naše utrujene celine in sploh zelenega planeta ostaja neznanka, še se po krivici kopičijo mrliči; hudobija, ki veje vseokrog, izsrkava veselje, ustvarjalno moč in življenjsko energijo. In vendar želimo ob koncu leta 1997 z božičnim blagoslovom in s pomlajenim zaupanjem prenovljeni stopiti v novo leto. Se enkrat se skušamo odzvati vabilu, da se poboljšamo. Se enkrat skušamo "v deželi smrtne sence" porušiti zidove med sabo in drugimi, izbrisati zahrbtna sumničenja in pregnati okostenele predsodke ter z otroškim srcem prepustiti, da bi nas presijala betlehemska Luč.
V	čem je moč Božiča, če ne v tem, da se vsako leto vnovič spominjamo, kako vsak dan znova stopa v naše življenje Bog živih, nenehni ljubitelj življenja? V čem je moč skrivnostne blažene noči, če ne v priložnosti, da utrdimo najgloblje temelje našega bivanja? In še: kaj je Božič, če ne okrepljeno hrepenenje po tistem, kar presega čas in naše omejene razsežnosti? Moč božičnih praznikov ni ne v idilični romantiki jaslic ne v smrečici z lučkami ne v darilih ali poticah na rdečih prtih. Bog ne prihaja na svet hrupno, v svilenih ali krznenih oblačilih, ob trombah in ognjemetih, ampak v koraku z reveži in ljudmi odprtih src, v tišini najpreprostejših vsakdanjih trenutkov. Božič je silovit spomin na to, da Bog hoče življenje in nas vabi, da bi živeli v polnosti; to je edino poglavitno.
Prejeti življenje danes, žal, po prevladujočem mnenju predvsem mladih ni vedno lepo darilo; lepo dari-
lo	je prejeti "lepo" in bogato življenje ali vsaj veliko podedovati. Živimo pač v času individualistov, v času, ko življenjska volja strahovito upada in število nerojenih otrok skoraj presega število rojenih. Naš narod (pa ne samo on) krvavi, odteka mu življenje... In vendar ostaja Bog med nami vedno prisoten; v vsakem novem rojstvu nam pravi, da še ni obupal nad nami.
Božič je za kristjane poziv, da se moramo vedno budno in iskreno opredeljevati za življenje in skupnost. Prihajajoči Gospod naj nam podeli voljo, da bi se vsak dan neizprosno bojevali s svojim egoizmom, z lastno slepoto in z zidovi v svojem mišljenju. In postali bomo luč...
DANI)EL DEVETAK
Svetonočni mir in evangeljska poslanica ljudem dobre volje bosta v teh dneh ponesla baklo svetlobe in upanja med nas vse. Da bi to začutili in sprejeli tudi vsi naši bralci, sodelavci, prijatelji in vsi Slovenci doma in po svetu, želi z najboljšimi božičnimi in novoletnimi voščili
NOVI GLAS
MITJA VOLČIČ NOVI SENATOR
Človek, ki se bolj malo zanima za javno življenje, ni le slabič, ampak tudi nepotreben. ta
(Tukidid)
Marko Vuk / intervju MSGR. METOD PIRIH
Jošt Žabkar
OD ADENAUERJA DO KOHLA
Jurij Paljk
BOŽIČNO VOŠČILO DRUŽINAM_______________
Janez Dolenc
SVETI VEČER PO STAREM V OTALEŽU
Diomira Fabjan Bajc
"POMAGAJMO Sl SAMI" NADE PERTOT
Matjaž Rustja POGOVOR Z
NAČELNIKOMA SZSO-STS
Harjet Dornik
JESENSKI PRAZNIK V ŠOLSKEM CENTRU
Erika Jazbar / intervju PAVEL PETRICIG
Alojz Tul
FRANCOSKA “ČRNA KNJIGA KOMUNIZMA"
Erik Dolhar
NAŠ ŠPORTNIK 1997
1
ČETRTEK
18. DECEMBRA
1997
MOČNA UVELJAVITEV KANDIDATA OLJKE
MITJA VOLČIČ NOVI SENATOR
JAVNI PROTEST DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SSk
DEŽELNI SVET PROTI ZAJAMČENEMU ZASTOPSTVU
ČETRTEK 18. DECEMBRA 1997
edeljske volitve so za nami. Goriško razširjeno senatno okrožje ima spet svojega izvoljenega predstavnika v palači Madama v Rimu. To je kandidat Oljke, časnikar Mitja Volčič, ki je 14. decembra dosegel prodorno zmago in tako postal senator goriške pokrajine. Nasledil je nedavno umrlega sen. Darka Bratino, ki je tudi predstavljal koalicijo Oljke.
Udeležba na nedeljskih volitvah ni bila zelo številna. Na splošno je bilo vseh volivcev 101.795 ali 52% volilnih upravičencev. Najvišja udeležba je bila na Goriškem, kjer je dosegla dobrih 58%. Sledile so tri občine tržaške pokrajine (Devin-Na-brežina, Zgonik, Repenta-bor), kjer je bila udeležba nad 50%. V videmski pokrajini je pa iz 32 občin glasovalo skupno le dobrih 42 odstotkov volivcev. V primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami je torej lahko zabeležiti občuten padec, kar pa je tudi splošen vsedržavni pojav.
Kako je z rezultati? Kot že omenjeno, je z veliko večino zmagal Mitja Volčič. Prejel je skupno 63.192 glasov ali 65,92%. Njegov tekmec Da-rio Mulitsch, kandidat Pola svoboščin, pa je prejel 32.674 glasov oz. 34,08%. Volčič je v vseh občinah velikega volilnega okrožja (razen v Rožacu) zgovorno zmagal. Po svoji izvolitvi je sen. Mitja Volčič med drugim dejal, da je Gorica z odločitvijo za politiko Oljke jasno pokazala svojo željo po nadaljevanju odprte in do Evrope naravnane politike.
Tu bi se ne spuščali zaenkrat v podrobne analize z naštevanjem rezultatov v posameznih delih volilnega okrožja. Dejstvo je, da sedanja močna Volčičeva uveljavitev pomeni pravo osvežitev in nov veter v našem političnem ozračju. Gotovo je to tudi in predvsem pripisati sami osebnosti kandidata, ki je tudi kot Slovenec in dober poznavalec domače in mednarodne politične scene in s svojim osebnim formatom prispeval k tej odločitvi volivcev.
Novemu senatorju izrekamo prav prisrčne čestitke k izvolitvi v parlament. Prepričani smo, da bo znal voditi modro politiko in bo z diplomatsko tenkočutnostjo našel ključ za reševanje tudi delikatnih in zapletenih vprašanj našega ozemlja in naše narodne skupnosti. ---------AB
SLOVENSKA SKUPNOST pozdravlja izvolitev Mitje Volčiča na nedeljskih nadomestnih volitvah v 2. senatnem okrožju Furlanije-Julijske krajine ter mu čestita za sijajno volilno uveljavitev.
SSk izraža prepričanje, da bo novi rimski senator kar najboljše predstavljal tukajšnjo obmejno stvarnost v rimskem parlamentu ter s svojim ugledom prispeval k spodbujanju in usmerjanju njene rasti v smeri nove Evrope.
SSk z zadovoljstvom ugotavlja, da so Mitjo Volčiča na nedeljskih volitvah polnoštevilno podprli slovenski volivci in volivke.
Pričakovati je, da bo novi senator v opravljanju svojega mandata posvečal posebno pozornost reševanju odprtih problemov slovenske manjšine, začenši s prizadevanji za odobritev pravičnega zaščitnega zakona.
NAROČNINE 1998 »
Nove naročnine za naš tednik so naslednje: ENOLETNA ZA ITALIJO IN SLOVENIJO
70.000 LIR, ENOLETNA ZA TUJINO 100.000 LIR, ENOLETNA PO LETALSKI POŠTI
130.000 LIR. Naročnikom in bralcem priporočamo, naj čimprej poravnajo naročnine in tudi pridobijo nove naročnike. [Uprava]
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 048 1 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
34 1 3 3 TRST,
ULICA DONIZETTI 3
TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAIATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMI AN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000.	I"V—
INOZEMSTVO 100.000 LIR. ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je na seji dne 11. decembra 1997 med obravnavanjem reforme volilnega zakona zavrnil vse predloge, ki bi kakor koli zajamčili ali vsaj olajšali izvolitev predstavnikov slovenske manjšine v sam deželni svet.
Gre za izredno hudo in kratkovidno zadržanje, saj je deželni svet na tak način pokazal nezaslišan prezir do pravic slovenske narodnostne skupnosti, s tem pa tudi prezir do enega izmed temeljev, na katerih sloni posebna avtonomija Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.
Med obravnavo volilne reforme so v eni ali drugi obliki bili predstavljeni amandmaji, ki se navdihujejo pri vseh glavnih poznanih modelih zaščite zastopanosti manjšin v izvoljenih telesih. Tako so bili iznešeni predlogi, da bi za kandidatne liste slovenske manjšine odstranili posebne volilne pragove, da bi kandidatnim listam slovenske manjšine omogočili povezavo z drugimi listami in jim s tem olajšali vstop v deželni svet, pa tudi da bi olajšali izvolitev slovenskih kandidatov na večinskih kandidatnih listah. Z zavrnitvijo vseh teh variant in še drugih podvariant se je Dežela Furlanija-Julijska krajina še bolj oddaljila od modernega pojmovanja manjšinske zaščite, kakršno se uveljavlja drugod po Italiji in Evropi. Poudariti namreč velja, da so v
Italiji že v veljavi posebne u-stavne ali volilne norme za zagotovitev ali olajšavo zastopanosti ladinske manjšine v pokrajinskem svetu Avtonomne pokrajine Bočen, nemško govoreče skupnosti VValser v deželnem svetu Avtonomne dežele Aoste, francoske manjšine iz Aoste v italijanskem parlamentu, nemške manjšine iz Južne Tirolske v evropskem parlamentu, da ne govorimo o zajamčeni zastopanosti italijanske in madžarske manjšine v krajevnih in državnih izvoljenih telesih v Sloveniji, manjšinskih skupnosti na Hrvaškem in drugod.
Kot rečeno, pa je deželni svet s svojim negativnim stališčem do ene izmed temeljnih pravic slovenske manjšine potegnil politično kratkovidno potezo, še zlasti v času, ko si prizadeva za ohranitev posebne avtonomije Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki jo vse bolj postavljajo v dvom snujoče se ustavne reforme. Kot izhaja tudi iz X. prehodne določbe italijanske ustave, si je ta dežela pridobila posebni statut tudi zaradi prisotnosti manjšin na njenem ozemlju, še zlasti pa slovenske, zaradi česar je negativno obravnavanje slednje dejansko udarec proti posebni deželni avtonomiji.
SSk je na vse to večkrat in podrobno opozorila pristojne deželne organe, še zlasti pa predsedstvo deželnega sveta, pristojno komisijo deželnega sveta pa tudi načelnike skupin v deželnem svetu. SSk u-
gotavlja, da so njena stališča in predloge v deželnem svetu najdosledneje zagovarjali predstavniki Italijanske ljudske stranke in da so jih dokaj dosledno podpirali tudi predstavniki Demokratične stranke levice. SKP je podobno kot Zeleni pristajala izključno na tiste variante, ki so v skladu z vključevanjem Slovencev v vsedržavne stranke, vse ostale politične sile pa so bile popolnoma gluhe do problema zastopanosti slovenske manjšine, vključno Severna liga v brk svojim avtonomističnim stališčem.
SSk namerava s politično škandaloznim zadržanjem deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine seznaniti najvišje oblasti Republike Italije in Republike Slovenije.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ SE PRIDRUŽUJE PROTESTU
Posebno izjavo je objavil tudi Svet slovenskih organizacij. Poudarja, da gre za poskus brisanja prisotnosti avtohtone slovenske manjšine na njenem zgodovinskem o-zemlju. Večinski politični krogi v deželi, poudarja SSO, so že zadušili furlansko stvarnost, slovensko prisotnost pa zakrili s krčenjem kompaktno naseljenega prostora. Tako početje pa je kratkovidno, saj se dogaja, da se zdaj isti politični krogi sklicujejo na manjšinsko prisotnost, da branijo posebnost svoje deželne avtonomije.
POVEJMO NAGLAS
L
JANEZ POVSE
KAR NAJVEČ NOTRANJEGA MIRU IN UPANJA TUDI ZA NAŠO MANJŠINO
Nepredvidljivo in marsikdaj razburkano življenje uči, da ni nikdar preveč notranjega miru in upanja, ki daje novo moč, obojnega pa si med drugim lahko še posebej zaželimo v času božičnega praznika in njegovega blagodejnega sporočila. K tem smislu je verjetno umestno in prav, da se nuje takšnih prepotrebnih darov zavemo predvsem v misli na nas same, se pravi v smislu na našo manjšino. Časi, v katerih živimo, v nobenem oziru niso lahki, saj zahtevajo od nas trdnosti, jasnega pogleda in vzdržljivosti, ker smo pač v zadnjem obdobju preživeli številne neugodnosti in težave.
V vsakem primeru tudi mi potrebujemo obilo notranjega miru in upanja. Da bi našli svoje novo mesto v odnosu do matične domovine Slovenije, da bi našli svoje novo mesto v odnosu do nastajajoče Evrope in da bi ne nazadnje našli svoje novo mesto v odnosu do samih sebe. Izkušnja uči, da sta nemara prav odnos do samega sebe in stopnja dosežene notranje harmonije med vsemi stvarmi najpomembnejša ter da odločilno vplivata na vse ostale dejavnike. Tako smo spet pri
notranjem miru in upanju, da se bodo stvari obračale v dobro in ne v slabo, zato je prav, da oboje, notranji mir in upanje, vedno na novo iščemo in se zanju priporočamo. Da bomo vsak dan bolj celovita manjšina in se bodo naše notranje razdalje manjšale; da bomo odkrivali in uresničevali vse višjo raven medsebojnega sodelovanja med vsemi dragocenimi različnostmi, ki jih premoremo; da bodo naše različnosti bogastvo, ne pa moteče neenotnosti; da se torej ne bomo zatekali v izgubo spomina zaradi preteklosti, ampak se bomo svojega izvora kar najbolj zavedali in na ta način krepili svojo razvejano identiteto oziroma posebnost. Z drugimi besedami: da ne bomo dosegali manjšinske celovitosti s kompromisarskim sporazumevanjem, ki je vse prehitro pripravljeno odstopiti od vsakršne različnosti izkušenj, pogledov in enkratnosti. Notranji mir tudi v manjšini slednjič pomeni uresničitev živega in ves čas nastajajočega ravnotežja vseh silnic, ki določeno skupnost sestavljajo, je torej prispodoba utripajočega in ves čas spreminjajočega se življenja, ki se je ujelo v srečno sozvočje številnih človeških odtenkov in barv. Notranji mir je namreč čisto nasprotje negibnemu stanju, v katerem je zamrlo sleherno spreminjanje in nastajanje novega.
Edino v notranjem miru bomo lahko sebi in drugim v korist ugledali harmonijo narodov in narodnosti oziroma manjšin, ki naj končno zaživijo na tej naši zemlji tako, da ne bo več večjih in manjših in bodo imeli vsi, a zares vsi, dovolj prostora in svetlobe. Seveda je upanje tisto, ki še posebej manjšini poma-ga verjeti, da je takšen božični mir zares uresničljiv ne samo znotraj, ampak tudi zunaj nas, na tem in na vseh koncih sveta.
AKTUALNO
INTERVJU / MSGR. METOD PIRIH
NAJMLAJŠA IN ENA NAJSTAREJŠIH
ŠKOFIJ NA SLOVENSKEM
MARKO VUK
Spoštovani g. škojl Koprska škofija, ki jo vodite, obhaja letos 20-letnico ustanovitve v sedanjem obsegu in je tako najmlajša na ozemlju republike Slovenije, zgodovinsko pa po nastanku najstarejša. Ali bi nam na kratko orisali nastanek in razvoj škofije?
Koprska škofija je najmlajša in hkrati ena najstarejših škofij na Slovenskem. Najmlajša zato, ker je bila obnovljena in povečana šele pred 20 leti, ena najstarejših pa zato, ker se že I. 599 omenja škof v Kopru. Zaradi novih meja po drugi svetovni vojni sta bili škofijski središči Trst in Gorica ločeni od zaledja, zato govorimo o slovenskem delu goriške nadškofije in tržaške škofije ter o slovenskem delu reške škofije. Stanje se je počasi urejalo in leta 1964 je papež Pavel VI. vse te dele združil v Apostolsko administraturo za Slovensko Primorje, kar je omogočilo obnovitev in povečanje koprske škofije leta 1997. Posebnost naše škofije je veliko majhnih župnij, škofijsko središče pa je na robu.
Vključitev koprske škofije v slovensko cerkveno pokrajino oz. metropolijo je vsekakor bila zgodovinski dogodek, pomemben tudi za prihodnost. Radi bi vedeli, kakšne so posebnosti verske prakse in pastorale na Primorskem oz. kako le-te izžarevajo tudi v širši prostor.
Koprska škofija se je že s prihodom škofa dr. Janeza Jenka 1964 in tudi poprej vključila v slovenski cerkveni prostor, dejansko pa se je vključila v slovensko cerkveno pokrajino pred 20 leti, ko je postala samostojna škofija. Naša škofija si v svoj in v slovenski prostor prizadeva prinašati različne pastoralne pobude. Že pred 45 leti je v Novi Gorici začel izhajati verski časopis Družina, ki danes svoje delo nadaljuje v Ljubljani. Isto leto je bilo ustanovljeno Malo semenišče v Vipavi, ki je sprejemalo fante tudi iz ljubljanske in mariborske škofije. Leta 1965 je v Kopru začela izhajati mladinska verska revija Ognjišče, na Mirenskem Gradu so že 31 let uspesni vseslovenski katehetski tečaji. Že vrsto let delujeta v škofiji Teološko-pastoral-na šola in Orglarska šola. Ti dve ustanovi pripravljata katehiste in katehi-stinje ter organiste in pevovodje. V naši škofiji se je rodila še ena pobuda. Leta 1994 je začel iz svojega studia pri cerkvi sv. Marka v Kopru z oddajami radio Ognjišče.
Od leta 1971 po vsej škofiji poteka skupna priprava zaročencev na zakon. Letos smo te tečaje izboljšali, dali smo jim novo vsebino. K sodelovanju smo povabili več laikov ter vnesli nove metode dela. Priprava, ki poteka v šestih srečanjih, zajame 80% vseh, ki se cerkveno poročijo.
Od lani naprej je po mnogih dekanijah medžupnijska priprava staršev na krst otrok. Od 2-5 srečanj je skupnih, po dve pa ima vsak duhovnik sam, prvo in zadnje.
Že nekaj let poteka v škofiji "Šola verskega poglabljanja" za odrasle.
Trenutno triletni program srečanj, dve do tri ure tedensko, poteka na devetih krajih. Vanj se vključujejo laiki, ki bi radi svoje versko znanje poglobili ter se Cerkvi dali na voljo v različnih službah. Letos je to šolo končalo okrog 70 udeležencev, diplome pa prejelo 36 ljudi.
Prav tako je po vsej škofiji vpeljan katehumenat. Traja eno leto in pol. Letos je za veliko noč zakramente uvajanja prejelo 120 odraslih oseb.
Pri zakramentu svete birme težimo za tem, da bi se starost birmancev pomaknila navzgor na sedmi in osmi razred. Okrog polovica župnij je to prakso že sprejela.
Koprska škofija danes izhaja iz v glavnem treh zgodovinskih tradicij: goriške, tržaško-koprske in reške. Že po naravi je to ozemlje kraj številnih križišč, ki se vedno znova, v vsaki zgodovinskj okoliščini med seboj prepletajo. Še posebej so se te različnosti in tudi delitve pokazale v času novejše zgodovine, po prvi svetovni vojni, v času med obema vojnama, predvsem pa med II. svetovno vojno in po njej. Zlasti v kraje ob oba-
li	se je priselilo veliko ljudi iz raznih delov takratnejugoslavije, vendar je na ozemlju škofije kot avtohtona narodnostna skupnost le italijanska manjšina. Zaradi vseh teh različnosti, s katerimi se srečujemo, je zelo razgibano tudi pastoralno delo, ki ponuja številne izzive in možnosti za uresničitev novih pastoralnih pristopov. Temeljit odgovor na te izzive je delo za duhovno in pastoralno prenovo škofije. Začelo se je leta 1989 in doseglo viden izraz v Pastoralnih smernicah 1996. Sedaj jih skušamo poglobiti in uresničiti v življenju.
Problem, ki tare različna slovenska območja, tako v domovini kot v zamejstvu, je upad rodnosti. Kako je s tem v vaši škofiji?
V	vprašanju ste dobro napisali: problem, ki tare. Leta 1996 je bilo v naši škofiji 251 smrti več kot rojstev. Upadanje prebivalstva je že nekaj let ugotovljiva stalnica, ki bo po vsej verjetnosti še nekaj časa enaka ali celo večja. Vsako leto je torej ena majhna župnija ali podružnica v naši škofiji manj. Vzrokov za to je veliko, naštejem le nekatere: zgrešena gospodarska politika podeželja v prejšnjih desetletjih, urbanizacija kot splošni svetovni pojav, potrošniška miselnost, vsemu temu vzporedno peša-nje vpliva splošnih in posebej verskih vrednot, bolj ali manj načrtno rušenje družine v času prejšnjega sistema, nespodbudni otroški dodatki, nezanimanje medijev za ta problem in sploh usmeritev sedanje liberalne pragmatične politike, ki žal ne razmišlja o bodočnosti, hoče pa na vsak način pozabiti preteklost. Problem bi moral najbolj treti prav to usmeritev in politiko, da bi nehala razmišljati le o trenutnih koristih in začela misliti tudi na prihodnje rodove.
Cerkev je bila vedno nositeljica upanja in varuhinja božjih obljub. Te vloge se zaveda tudi sedaj. Ni bilo zgolj naključno izbrano geslo vseslovenske sinode prav pod tem vidikom: Izberi življenje! To je, odloči se za:
- Boga Očeta, ki je vir življenja,
- božjega Sina, ki je v Jezusu Kristu-
su postal človek in je pot, resnica in življenje,
- Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja,
- Cerkev, ki je na zemlji živeči Kristus,
- vse, kar je deležno življenja, najbolj pa za človeka, še posebej trpečega, zapostavljenega, stiskanega, preganjanega in demografsko ogroženega-
Zaradi Boga, ki nikogar ne zapusti, če k njemu zaupno kliče, in zaradi volje Cerkve na Slovenskem, da se vedno odloča za življenje, ohranjam upanje. Kličem pa vsem ljudem dobre volje v naši škofiji in v zamejstvu: Izberite življenje!
Javnost na Primorskem, zlasti verni starši, polaga veliko upanja na mladi rod, ki se oblikuje na škofijski klasični gimnaziji v Vipa vi. Ali bi nam pojasnili pomen te šole v preteklosti in danes?
Malo semenišče v Vipavi je leta 1950 ustanovil takratni apostolski administrator dr. Mihael Toroš kot dom za fante, ki so želeli postati duhovniki; pet let kasneje - po ukinitvi gimnazije v Ajdovščini - pa še "notranjo šolo" s klasičnim programom. "Srednja verska šola" je bila namenjena izključno za pripravo duhovnikov. Oblast jo je tiho tolerirala, vendar je vse do slovenske osamosvojitve leta 1991 ni priznala. V skoraj 40 letih je v šoli nabiralo znanje preko 500 fantov iz vseh treh slovenskih škofij. Okrog 220 izmed njih je duhovnikov, ostali so izbrali druge poklice. Mnogi med njimi se danes aktivno udejstvujejo v družbenem življenju.
Na željo in prošnje krščanskih staršev se je šola takoj po osamosvojitvi leta 1991 odprla za javnost. Mnogi krščanski starši želijo - v skladu s svojim prepričanjem - mladim omogočiti šolo, ki gradi na krščanskih moralnih in etičnih načelih. Za svoje otroke želijo dobro, široko in sodobno izobrazbo, hkrati pa tudi primerno vzgojo. Gimnazija, ki je odprta za vsakega, ki sprejme to usmeritev, nudi možnost na obeh področjih. Upamo, da bo postala žarišče, kjer se bodo vzgajali novi rodovi, ki bodo z dobrim znanjem, trd-
nim vrednostnim sistemom in s plemenitostjo srca odgovorno prispevali k življenju v slovenski družbi in v naši krajevni Cerkvi. Papež Pavel VI. je v spodbudi "O evangelizaciji" zapisal: "Prelom med kulturo in e-vangelijem je brez dvoma največja drama naše dobe." Škofijska gimnazija želi na svoj način zmanjšati ta usodni prelom.
Da bi vpis na gimnazijo omogočili večjemu številu dijakov z vseh področij naše škofije, smo se odločili za gradnjo novih prostorov Škofijske gimnazije Vipava, sedanje prostore pa bomo preuredili za dijaški dom. Hkrati s pastoralno prenovo tako prav zdaj poteka zbiranje denarja za ta namen po vseh župnijah naše škofije. Naložba v mlade ljudi je najboljša za prihodnost.
Gospodarske zadeve gotovo niso glavna značilnost delovanja posamezne krajevne Cerkve. Kljub temu pa nas zanima, kako je z denacionalizacijo cerkvenega premoženja v koprski škofiji. Vprašanje denacionalizacije tudi v koprski škofiji ni v celoti rešeno, kakor drugod ne. Škofija je za vse župnije, ki jim je bilo odvzeto cerkveno premoženje, vložila zahtevek za vračilo in sedaj tečejo postopki. Nacionaliziranih je bilo 1.002 ha površin. Od tega 198 ha gozdov, drugih kmetijskih površin (polja, travniki, pašniki, vinogradi) 820 ha ter 2 ha cerkvenih stavb (190 stavb in pripadajočih površin). Za denacionalizacijo je bilo vloženih 82 zahtevkov v nekdanjih 10 primorskih občinah (sedaj jih je na ozemlju škofije 21) in en zahtevek v občini Škofja Loka za župnijo Ledine. Rešene vloge s končnimi ali delnimi odločbami so bile v naslednjih občinah: Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Nova Gorica, Postojna in Škofja Loka. Najmanj rešenih vlog je do zdaj bilo v obalnih občinah, verjetno zaradi zapletenosti postopkov ali iz kakšnih drugih vzrokov.
Iz tega sledi, da je stanje glede tega v naši škofiji drugačno kakor drugod. Škofija ni bogata. Tudi če bi občine vse vloge za denacionalizacijo rešile pozitivno, se Cerkev s tem še zdaleč ne bi mogla vzdrževati.
V	vaših govorih in javnih nastopih opažamo, da se pogosto dotikate socialne problematike, ki je na Slovenskem ta trenutek zelo pereča. Odkod izvira la Vaša posebna občutljivost?
Ko obiskujem župnije po škofiji, mi ljudje govorijo o stanju v župniji, pa tudi o problemih na njihovih območjih. Med temi so vse pogostejše tudi socialne stiske. Sodelavci Karitas so mi tudi rekli, da morajo biti bolj pozorni na stiske domačih ljudi kot na stiske beguncev, dokler so bili še pri nas. Vse to me prizadene, posebej pa me boli, da so najbolj prizadeti prav mnogi ostareli ljudje ter drugi ljudje z roba družbene lestvice ter družine s številnejšimi otroki. Kjer morem, spodbujam delo Karitas. Tudi sedaj polagam na srce vsem bralcem, naj imajo odprte oči, srce in roke za ljudi, ki imajo manj kot oni ali so v kakršnikoli stiski. Že nekajkrat sem pozval državne oblasti, naj omogočijo dostojno življenje
ljudem v stiski, zlasti mladim družinam in družinam z več otroki, ki so prihodnost naroda. Hudo mi je, ko zvem, da je propadla ta ali ona tovarna, pa ljudje pravijo, da bi do tega morda ne prišlo, če ne bi bila v ozadju nepoštenost. Zavedati se moramo, da brezposeln človek ne pomeni samo ekonomskega problema, ampak velikokrat tudi duševno trpi: več je npr. možnosti za krizo v zakonu in napetosti v družini. Slovenska družba se bo morala soočiti še s problemom narkomanije. Vesel sem, da je Cerkev med prvimi v Sloveniji, ki je nekaj storila za zasvojene. Problem zasvojenosti je še posebej občutljiv, ker kaže, da je človek v bistvu nezadovoljen s svojim življenjem, dokler mu ne najde globljega smisla. Vsi tisti, ki v naši družbi ovirajo mlade, da bi si poiskali smisel življenja tudi v veri, se morajo zaradi tega pojava zamisliti nad svojim početjem.
Od kod občutljivost za take probleme? Morda to, da sam ne izhajam iz bogate družine in da sem rasel v težkih povojnih razmerah. Stiska ljudi, bodisi duhovna ali materialna, me je vedno prizadela. Za vse te probleme pa moram biti občutljiv tudi po svoji službi, nanje opozarjati ter jih reševati skupaj z ljudmi dobre volje v Cerkvi in v družbi.
Med birmami in vizitacijami ste pogosto med ljudmi na Primorskem in prihajate z njimi v stik.
Kako bi ocenili sedanji verski trenutek v koprski škofiji?
Birme in pastoralni obiski se v naši škofiji začenjajo takoj po Veliki noči in trajajo vse nedelje in praznike, vmes tudi kakšno soboto, tja do praznika sv. Petra in Pavla. Pri tem delu mi pomaga generalni vikar msgr. Renato Podbersič. On ima zlasti vse izredne birme. Redne birme skupaj s pastoralnimi obiski so vsaka štiri leta. Sedaj delamo na tem, da bi pastoralne obiske ločili od birm ter pripravili nov vprašalnik o stanju župnij, na osnovi katerega naj bi vizita-tor poleg pogovora z župnikom in njegovimi različnimi sodelavci dobil čimbolj verodostojno stanje v duhovnem in materialnem pogledu posamezne župnije. Vedno več župnikov želi birmo tudi na jesen v septembru in oktobru, češ da je pastoralno to zelo primerno.
Ta potovanja in obiskovanja celotne škofije od morja do Triglava so po eni strani izredno lepa, po drugi pa tudi nekoliko utrujajoča in naporna zlasti proti koncu junija. V tem času, odkar sem koprski škof, sem enkrat obiskal prav vse cerkve na področju škofije, in teh je nekaj nad 600.
Kakšno pa je stanje duhovniških poklicev?
Je med mladimi dovolj zanimanja zanje?
Trenutno imamo v bogoslovju v Ljubljani 12 bogoslovcev, v semenišču v Vipavi pa 6 fantov. Zadovoljni smo s tem, kar imamo, a za redno delo bi potrebovali vsako leto 4 do 5 novomašnikov. Odkar smo v demokraciji, ne potrebujemo duhovnikov le na župnijah, ampak tudi pri sredstvih družbenega obveščanja: tisku, radiu, televiziji, potrebovali bi jih v bolnišnicah, v domovih za onemogle, po zaporih in še drugod. Že vrsto let je vsako leto v soboto po 8. septembru na Sveti gori škofijski molitveni dan z določeno temo, ob kateri razmišljamo, govorimo in molimo za nove duhovne poklice. .............DALJE	STR. 4
3
ČETRTEK
18. DECEMBRA
1997
>z ŽIVLJENJA CERKVE
S 3. STRANI
NAJMLAJŠA IN ENA NAJSTAREJŠIH ŠKOFIJ...
ČETRTEK 18. DECEMBRA 1997
To je veliko, a ni vse. Na pastoralnem obisku v Sloveniji lani nas je papež Janez Pavel II. spomnil tudi na to odgovornost in dejal, da imajo za nove duhovne poklice največjo odgovornost duhovniki v dušnem pastirstvu in starši. Kako ocenjujete delež laikov, ki pomagajo v pastoralnem delu, zlasti katehistov, pa tudi drugih pomočnikov?
Vedno bolj sem vesel laikov, ki se Kristusu odzivajo in se mu dajejo na voljo v različnih službah v Cerkvi. Veliko tega sem že omenil v odgovoru na drugo vprašanje. Tu so katehisti in katehistinje, organisti, organistinje, cerkovniki (mežnarji), ministranti, pevci, pritrkovalci, bralci, izredni delivci sv. obhajila, odgovorni in usposobljeni laiki, ki so pripravljeni sprejeti različne službe v župniji in škofiji. Vse te službe ne izhajajo predvsem iz tega, ker je premalo duhovnikov, ampak iz pravilnega pojmovanja Cerkve: iz zakramentov krsta in sv. birme.
Kako se boste v koprski škofiji pripravili na vseslovensko sinodo, ki bo potekala leta 1999?
V	koprski škofiji smo od leta 1989-1995 imeli zelo uspešno delo, tako nam priznajo drugi, za duhovno in pastoralno prenovo škofije. Sad teh prizadevanj so Pastoralne smernice, ki sem jih potrdil prav na dan obiska sv. očeta v Postojni, 18. maja 1996, in jih razglasil obvezne za vso škofijo. Upam, da bodo naše izkušnje vsaj do neke mere pomagale slovenski sinodi. Slovenska sinoda bo morala spregovoriti o treh bistvenih značilnostih našega delovanja, to so: o oznanjevanju, o bogoslužju in o karitas, ne da bi pri tem prezrla druge teme, ki nam bodo utrle pot v tretje tisočletje. Po svojih močeh in zmožnostih se bo tudi naša škofija z molitvijo in delom vključila v proces sinode.
Ob koncu še nekoliko osebnejše vprašanje. Ali bi nam orisali okolje, iz katerega izhajate?
Kakšna je bila vaša študijska in duhovniška pot?
Rodil sem se pred 61 leti v Lokovcu v družini z osmimi otroki. Oče je umrl leta 1980, mama 1995. Otroci smo še vsi živi. Živeli smo v skromni verni družini. Vsi imamo poklice. Poleg mene je redovnica še sestra Sholastika, bene-diktinka na Cresu, in bratranec župnik Vladko Pirih v Postojni. Duhovne poklice pripisujem redni družinski molitvi. Do 13. leta sem obiskoval šolo doma, klasično gimnazijo v semenišču v Pazinu (hrvaška Istra) in bogoslovje v Ljubljani. Posvečen sem bil 29. junija 1963. Eno leto sem bil kaplan v Solkanu, 10 let tajnik škofa dr. Janeza Jenka, 2
leti sem bil nato v Rimu in naredil magisterij iz duhovne teologije, nato sem bil osem let duhovni voditelj (spiritual) bogoslovcev v Ljubljani, eno leto generalni vikar v Kopru, 27. maja 1985 sem bil posvečen za škofa pomočnika, na veliki četrtek, 16. aprila 1987, pa sem sprejel vodstvo škofije in sedaj že deseto leto vztrajam v tej službi v zaupanju v Boga in v ljudi, kar izraža tudi moje škofovsko geslo 'Vate zaupam".
Ko sem bil spiritual v Ljubljani, sem izdal knjižico Z veseljem služite Bogu in lani za Radio Ognjišče, studio Koper, postne govore Spreobrnite se in verujte evangeliju. Letos so izšli v ponatisu.
Gospodu škofu se prav lepo zahvaljujemo za izčrpen prikaz trenutnega stanja v koprski škofiji in mu ob letošnjih božičnih praznikih želimo, da bi Bog obilno blagoslovil njegovo pastirsko delo. Hkrati gospodu škofu želimo mnogo zdravja v novem letu 1998!
V	SLOVENIJI DOBRI EKUMENSKI ODNOSI
Dne 11. decembra je ljubljanski nadškof Franc Rode sprejel na obisk predstavnike srbske pravoslavne Cerkve v Sloveniji, in sicer zagrebško-Ijubljanskega metropolita Jovana in protojereja Perana Bo-škoviča. Sprejema sta se udeležila tudi prof. dr. Bogdan Dolenc, predsednik slovenskega ekumenskega sveta, in dr. Janez Gril, vodja tiskovnega urada. Srečanje je poteka-
lo	v prijateljskem in ekumenskem duhu. Nadškof Rode je izrazil veselje, ker vladajo v Sloveniji zelo dobri odnosi med sestrinskima Cerkvama. Takšno oceno odnosov je ponovil tudi metropolit Jovan, ki je dejal, da se ekumenizem v Sloveniji kaže tako, da je lahko pravoslavno bogoslužje v katoliških cerkvah, kar je spodbuda in zgled tudi za druge dežele in Cerkve.
Nadškof Rode je gostoma zagotovil, da bo prizadevanje katoliške Cerkve za ureditev odnosov z državo, potrjeno z mednarodnimi pogodbami med Sv. sedežem in RS, pripomoglo k ureditvi odnosov med srbsko pravoslavno Cerkvijo v Sloveniji in slovensko državo. Visoka gosta sta potrdila takšna pričakovanja in povedala, kako si tudi srbska pravoslavna Cerkev prizadeva za novo evangelizacijo in verski pouk v šoli. V Ljubljani npr. potrebujejo novo pastoralno središče. Gostje in gostitelji so si na koncu obiska izmenjali božična in novoletna voščila.
BOŽIČNO VOŠČILO DRUŽINAM
SREČNO, DRUŽINA!
JURIJ PALJK
Ko pred Božičem, praznikom družine, razmišljamo o tej osnovni celici vsake družbe, nočemo govoriti o tem, kako je družina danes v krizi, kako družine razpadajo in podobno. Radi bi samo povedali, daje družina danes v krizi zaradi našega ritma življenja, ki nam sicer res daje materialne udobnosti in (nepotrebne stvari, jemlje pa nam človeško toplino, čas za otroke in vso tisto duhovno plat človeka, ki nekoga naredi zares človeka in ga tako loči od črede.
Otroci imajo pretanjen čut za opazovanje, posebno tisti v prvih letih življenja. Kot suhe spužve so, ki vse vsrkavajo vase, vsako našo kretnjo, vsako našo besedo. Če molijo, molijo zato, ker nas vidijo moliti; če kolnejo, to počno zato, ker mi kolnemo. Kolikorat nam naši malčki mimogrede povejo, da nas ni nikdar doma, da nimamo časa zanje? Kolikokrat jih slišimo, kako govorijo, da bi bilo lepo, ko bi bili več skupaj, ko bi se skupaj smejali?
Družina naj bi bila povezana, naša pa je taka, da vsi prihajamo domov le jest in spat, gledat televizijo in molčat, bolščat nekam predse, po možnosti pred televizijo, na kavču, sami, nezadovoljni in pusti, neživljenjski, odbijajoči.
1
Družina naj bi bila polna veselja, naša pa je taka, da v njej govorimo samo o denarju in o tem, kako bomo ali pa bi radi kupili neko novo, (ne)po-trebno stvar. Ne smejemo se več, ne govorimo, kaj šele, da bi molili, da bi se zares radi imeli.
Naša družina pred Božičem misli na potico in na peneče se vino - še na to ne več, ker smo vsega siti. Naši otroci pa čakajo in nas opazujejo s svetlimi očkami. Ne čakajo
na nepotrebne in predrage, neumne igrače, čakajo na naš nasmeh, na našo dobro voljo, na to, da bomo spet družina.
Vesele praznike torej, družina! Vsaj za Božič in novo leto skušajmo iz naših družin napraviti nekaj podobnega Sveti družini: povezanost, preprostost, medsebojno razumevanje, ljubezen, tiho veselje, mir. Če bo Bog navrgel še kaj zdravja, bomo imeli vse. Srečno!
PRAZNIČEN UTRIP V MARIJINEM SVETIŠČU NA SVETI GORI
MARJAN DROBEZ
V večerih in nočeh pred božičnimi prazniki se bazilika na Sveti gori blešči v lučeh; njena podoba je vidna v širšem okolju, ki sega v velik del Goriške in tudi čez mejo v Italijo. Zaključuje se leto, ki je bilo za to božjo pot pomembno, saj je potekalo v znamenju 280-letnice kronanja milostne podobe Svetogorske Matere božje.
Sv. gora že stoletja dolgo navdihuje vernike in k razmišljanju vabi tudi druge, ki Mater Marijo časte kot božji in narodni simbol. Tako pravi p. Pashal, ki tudi poudarja, 'da je mnogo gora, ki so lepše, bolj mogočne, bolj znane, toda najbrž niso tako naše, kot je Sv. gora. Kdorkoli jo je iskal, jo je našel. Postala je njegova. Kot da bi mu dala del sebe, da jo nosi s seboj. Za vedno, kot si otrok vtisne v srce materin glas in ga nosi v sebi skozi vse življenje, tako se nam v srce vtisne Sv. gora. Naseli se v nas in ostane; četudi smo nemara zelo daleč v svetu, je z nami."
V jubilejnem letu so ob verskih slovesnostih, ki jih je ob-
iskalo veliko romarjev iz vse Slovenije, a tudi iz tujine, največ iz Italije in Avstrije, potekala tudi razna dela, ki naj izboljšajo videz in stanje bazilike. Obnovili so okoli tretjino strehe na cerkvi, uredili parkirni prostor za vozila vernikov, izvedli nadaljnja dela pri obnovi Romarskega doma, zgradili kapelo za prižiganje sveč v baziliki ter zagotovili izdelavo projektov za napeljavo vodovoda. Za omenjene posege je imela razumevanje tudi Mestna občina v Novi Gorici, ki je financirala del stroškov.
S	prispevkom se je odzvalo tudi Ministrstvo za kulturo.
Prihajata čas in vzdušje božičnih in novoletnih praznikov. P Pashal, ki je gvardijan svetišča, je v baziliki uredil jaslice, ki so v marsičem izvirne in vzbujajo veliko zanimanje obiskovalcev. Izšla je tudi slavnostna številka Svetogorske kraljice, glasila, ki ga izdajajo patri frančiškani. Tokrat mu je priložen koledar. Uvodnik, napisal ga je p. Pashal, obravnava poslanstvo in podobo Matere Marije, pri čemer so navedena tudi razmišljanja sv. očeta, ki je med o-
biskom v Postojni molil pred podobo Svetogorske Marije.
Sv. gora je pomemben verski, kulturni in narodni simbol Slovencev iz naših krajev, njen pomen in ugled pa sta se razvila iz zgodovine. Toda preteklost Sv. gore še ni povsem ugotovljena in znana. Podrobnosti postopno razkriva p. Pavel, ki raziskuje doslej neznane dokumente in drugo gradivo iz arhivov. Izsledke objavlja v Svetogorski kraljici.
V	novi slavnostni številki, posvečeni božičnim in novoletnim praznikom, predstavlja listino o posvečenju cerkve na Sv. gori 12. oktobra 1544. Dokument je shranjen v Frančiškanskem provincialatu v Ljubljani ter ima pečat Oglejskega patriarhata.
Na Sv. gori živi in opravlja svoje poslanstvo 5 patrov frančiškanov, en frančiškan-brat, trije novinci, dve sestri in en uslužbenec. V zbranosti in skromnosti, ki sta njihovi veliki vrlini, se pripravljajo na bližnje praznike in obisk vernikov pri verskih obredih. Vse, kar je doslej znanega o sve-togorskem svetišču in romarski poti, pa je zapisano v prvi barvni monografiji, posvečeni Sv. gori, ki je natisnjena v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku. Dobiti jo je na Sv. gori..
VOŠČILO SLOVENSKE CERKVE ROJAKOM PO SVETU
Ljubljanski škof Alojz U-ran je v imenu slovenskih škofov poslal božično in novoletno voščilo rojakom po svetu. Objavljeno je bilo v zadnji številki revije Rodna gruda.
Ko je razmišljal o dogodkih v letu 1997, ki so "pomembno zaznamovali naše življenje," je najprej poudaril zakrament birme. "Verjetno večinoma nosite v sebi lepe spomine na svoj birmanski praznik. Okoliščine pa so se v tem času zelo spremenile: ugotavljamo manjši vpliv družine, močan vpliv javnih občil in javnega mnenja, ki ni naklonjeno duhovnim vrednotam. Zato je za marsikoga birma nepotreben zakrament, saj se v burnih letih mladosti mnogi oddaljujejo od Cerkve in vere, ki je imela prešibke temelje, da bi lahko postala vrednota, ki o-svetljuje in navdihuje vse življenjske dogodke.
Na belo nedeljo, 6. aprila 1 997, je bil v ljubljanski stolnici posvečen novi nadškof in metropolit dr. Franc Rode, dotlej drugi človek v rimski Kongregaciji za kulturo. Z nekaterimi jasnimi izjavami o vzgoji in poslanstvu Cerkve v slovenskem narodu je sicer vzbudil precej polemik in odkritih napadov v javnosti, vendar pa njegova beseda zbuja tudi upanje, da bomo razrešili bistvena vprašanja, ki se v času prehoda v nov družbeni in politični sistem preveč zavlačujejo in ovirajo našo skupno pot v prihodnost."
Škof Alojzij Uran omenja med pomembnimi dogodki, ki so se zvrstili v letu 1997, srečanje mladih s papežem
v	Parizu ter obisk milostnega kipa Marije Romarice iz Fatime na Portugalskem, ki je v Slovenijo prišel konec avgusta. Njene besede "molite in ponovno se oklenite Boga!" so tudi danes aktualne. Slovensko ljudstvo se tega zaveda, kar dokazuje tudi izreden obisk ob srečanju z Marijo po župnijah. Duhovniki presenečeno sporočajo, da je obisk ljudi večji kakor ob največjih praznikih.
Božično in novoletno voščilo zaključuje z naslednjimi mislimi in željami: "Z no,-vim upanjem se oziramo v prihodnost, v novo tisočletje, ki bo moralo biti obdobje duha ali pa ga sploh ne bo. Nanj se želimo v Cerkvi na Slovenskem pripraviti s posebno sinodo, ki nosi geslo Izberi življenje/ To bo veliko srečanje katoličanov, drugih vernikov in ljudi dobre volje za duhovno prenovo našega naroda. Rojake po svetu vabim, da se z molitvijo in spremljanjem dogajanja vključijo v to prenovo."
 M.
KAMPANJA ZA VZDRZEVANJE DUHOVNIKOV
POMAGAJ "MOŽEM SOLIDARNOSTI"!
Prav v teh dneh lahko poslušate po radiu in televiziji oglase, ki govorijo o tem, da se lahko Dar za vzdrževanje duhovnikov odšteje pri naslednji prijavi davkov, če ga darujete do 31. decembra letos.
Poleg dejstva, da so Daro-
vi	za vzdrževanje duhovnikov zelo pomembni za Cerkev, i-majo tudi konkretno pred-
Letošnji advent je še posebej razgibal Brkinsko-Kraško planoto v pričakovanju na fa-timsko Marijo. S temeljito pripravo in vzorno organizacijo kraških duhovnikov pod vodstvom senožeškega dekana g. Franca Rasporja je ta kraški misijon v malem v celoti uspel. Za sprejem fatimske Romari-ce so bili izbrani štirje kraji, ki so središčnega pomena za povezovanje vernikov v kraški dekaniji. Izbira ni bila slučajna; botrovala ji je posebna pastoralna specifika. Tako je Klanec, kot duhovno središče mladih, prvi sprejel Marijin
SVETI OČE BO OBISKAL KUBO
V	polnem teku so priprave za obisk sv. očeta na Kubi. Obiskal jo bo od 21. do 25. januarja. Tudi predsednik Fi-del Castro se pripravlja na ta obisk. Kot posebnost je določil, da se tudi na Kubi letos obhaja Božič kot praznični dan, medtem ko je bil do danes le navaden delavnik. U-pajmo, da ne gre le za spravljivo gesto, temveč da bo ostal Božič civilno zapovedan praznik tudi v prihodnje.
Tudi v Sloveniji je bil Božič dolga leta navaden delavnik, že nekaj let pa se obhaja tudi kot državni praznik.
nost: če jih darujete do 31. decembra letos, jih lahko v celoti odštejete pri naslednji prijavi davkov (do dveh milijonov lir). Nakazilnice, ki so naslovljene na poštni tekoči račun št. 57803009 in naslovljene na Istituto Centrale So-stentamento Clero, lahko dobite v župnišču ali pa na pošti. Svoj Dar za vzdrževanje du-
kip, ki je priromal z Obale. Sprejem je bil nadvse veličasten. Pisana množica mladih z gorečimi svečami in ubranim petjem se je zvrstila v sugestivno procesijo od vaške kapelice v prostorno župno cerkev, ki je bila do kraja zasedena. Evharističnemu bogoslužju je predsedoval dekan Raspor ob somaševanju vseh kraških župnikov. Mogočno ljudsko petje, ki ga je vodil Edi Race, je slovesnost še bolj o-plemenitilo. Naslednja romarska postaja je bila Sežana, kjer so se pod vodstvom svojih župnikov zvrstile okoliške župnije. Prav tako so imeli svojo molitveno uro vsi imenovani dušni pastirji. Po slovesnem svetem opravilu v nabito polni sežanski cerkvi je Marijin kip poromal v Tomaj. Tudi tu mu je župnija, pod vodstvom krajevnega župnika Furlana, pripravila kraljevski sprejem. Posebej velja omeniti lepo organizirano nočno bdenje, med katerim sta se prepleta-
li	pesem in molitev vseh domačih in okoliških vernikov do nedeljskega jutra, ko je fa-timska Marija nadaljevala svojo romarsko pot v častitljivo župnijo Komen. Veličastno marijansko slavje v Komnu je bilo krona celoletnemu praznovanju ob 750-letnici te župnije.
---------KS
hovnikov pa lahko oddaste tudi na škofijskem uradu za vzdrževanje duhovnikov ali pa z bančnim nakazilom. Če hočete to opraviti v banki, dobite ustrezne obrazce v ljudskih hranilnicah (Banche di Credi-to Cooperativo), v agencijah banke Banca Popolare di Verona in v agencijah banke Banca Commerciale Italiana.
FATIMSKA MARIJA OD MIRENSKEGA GRADU DO SVETE GORE IN NAZAJ
V	FATIMO
V	nedeljo, 14. decembra, so ob 21. uri pripeljali na Mirenski Grad kip fatimske Matere božje. Tam jo je sprejela velika množica vernikov, ki je nato s kipom obkrožila Grad. Po procesiji je bilo v cerkvi somaševanje vseh duhovnikov šempetrske dekanije, nato pa je sledilo nočno bdenje v cerkvi. Naslednji dan so kip za kratek postanek prenesli v Dornberk. Od tam je kip začel potovati po drugih župnijah šempetrskega dekanata; od tam bo obiskal solkansko dekanijo, nato tolminsko in bovško. V vsaki župniji se kip ustavi le za kratko uro. Njegov obisk v župnijah koprske škofije se bo končal na praznik sv. Štefana, ko ga bodo prepeljali na Sveto goro. Od tam bo zvečer odpotoval proti Fatimi.
Tako bo fatimska Marija sklenila svoj obisk po slovenskih župnijah, saj so verniki ljubljanske in mariborske škofije že imeli možnost pomoliti pred njenim kipom. Povsod so ga sprejeli z veliko častjo in se Mariji priporočali tudi za božji blagoslov za bližajočo se vseslovensko sinodo.
Zakaj bi morali darovati de-j nar za 38.000 škofijskih duhovnikov? Kdo jih sploh pozna? To so razumljiva vprašanja, na katera moramo dati odgovore in se nad njimi tudi zamisliti. Pa poglejmo prvo vprašanje. Dnevna kronika nam o duhovnikih govori vča-| sih dobro in včasih manj dobro. Duhovniški poklic in njegovo poslanstvo pa presegata vsakodnevno kroniko. Duhovniki so prvi znanilci ljubezni in s tem, da oznanjajo evangelij, ga morajo tudi živeti. Prav zato konkretno pomagajo ubogim in tako telesno kot duševno potrebnim. Pomagajo mladim na poti, ko iščejo pomoč in pomen življenja, pomagajo možem in ženam, ki nimajo več moči, da bi nadaljevali svojo pot. Že samo te stvari bi lahko bile odgovor na prvo vprašanje.
Med temi duhovniki - ki so tolažniki, se zavzemajo za mir v svetu in so posebni "zdravniki" v službi Boga in ljudi - je gotovo tudi vaš župnik.
500.000	ljudi je od leta 1989 ! do danes dalo svoj Dar za vzdrževanje duhovnikov; tuji ljudje so pomislili tudi na vašega župnika, obenem pa še na potrebne, uboge, mlade in d ruži ne, ki so v težavah i n j i m je vaš župnik lahko pomagal samo zaradi tega daru za vzdrževanje duhovnikov. To je odgovor na drugo vprašanje.
Res je. Ne poznamo vseh duhovnikov, ki bi jim lahko dali Dar za vzdrževanje duho-
I	vnikov, tako kot ne poznamo tistih ubogih, bolnikov, mladih ali družin, katerim vsak dan pomagajo prav duhovniki. Pa je res tako pomembno vedno dajati solidarnosti , obraz?
Dar za vzdrževanje duhovnikov je torej priložnost dobrega dejanja za vse, ker o-mogoča duhovnikom, "možem solidarnosti", da lahko udejanjajo solidarnost. Obenem ta dar tudi združuje vse krščene, da lahko tudi gospodarsko pomagajo naši Cerkvi.
IZREDEN ODZIV VERNIKOV
OBISK FATIMSKE MARIJE V KRAŠKI DEKANIJI
Sicer pa v 3 Mz 19,18 beremo:
“Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Stavek ne potrebuje nobenih arheoloških izkopavanj in ne zgodovinskih potrditev. Pa v človeštvu nikoli ni bil sprejet niti z dvotretjinsko večino. Res ni modro, da kdo v SP preceja komarje, kamelo pa požre (prim. Mt 23,24). Če pa kaj takega celo duhovnik počne, je zares slep vodnik. Zato ni modro, da bi koga motilo, če je Martin Noht zapisal, da je od Adama do vštevši Mojzesa v SP vse v znanstvenem mraku. To dognanje tudi nje-
ga ni motilo v njegovi osebni veri. Čemu le spraševanje po Matuzalemovih 969 letih!
Še nekaj za smeh.
Preroka Jona v roke! Samo 4 poglavja ima. Ko so ga vrgli v morje, ga je pogoltnila riba. V njenem trebuhu je prebil tri dni; ko gaje izbruhala na obalo, je po Ninivah oznanjal pokoro tri dni. Tudi Ninive so bile mesto treh dni hoda. Torej vse na tri. Že to bi bilo dovolj, da bi znanstvenik zmajal z glavo. Toda v pripovedi je še nekaj bolj zanimivega: Jona je v trebuhu ribe očitno imel na razpolago svetilko, pisalno mizo, pisalo in papir, časa pa seveda zopet tri dni. In v tem času je v trebuhu ribe spisal molitev, pesem, ki ima 36 vrstic.
Kaj je torej srž te na prvi pogled smešne zgodbe? Dobri Bog, ki celo poganom prizanese, če se spokorijo. To pa zvemo šele in samo v zadnji vrstici: 'Jaz pa naj ne bi žaloval zaradi Niniv, velikega mesta, v katerem je več kot sto dvajset tisoč ljudi, ki ne ločijo svoje desne od svoje leve, in toliko živine?"
Še na nekaj bi rad opozoril, a izposodil si bom misli Klausa Einspielerja. Ta nas je namreč opozoril, da je obrazec 10 zapovedi, kakor se ga že pri verouku na pamet naučimo, pomanjkljiv. Sv. Avguštin da je izpustil svetopisemski uvodni stavek, ki pa so ga Judje ohranili. Uvodni stavek v zapovedi se glasi: “Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti" (2 Mz 20,2 in 5 Mz 5,6). Škoda, da krščansko občestvo tega uvodnega stavka ni upoštevalo, ko
vendar prav s tem stavkom vse zapovedi dobijo drugačno barvo: Jahve je kot zakonodajalec tisti isti, ki je Izrael rešil iz sužnosti, sedaj pa mu daje zapovedi in ga s tem vnaprej rešuje druge sužnosti, moralne sužnosti. Tako pa božje zapovedi ne visijo v zraku in niso nekakšen tiranski diktat, marveč odraz božje rešiteljske skrbi in prizadevanja, kakršna je bila na delu že od Egipta do Jerihe.
Naj Sveto pismo vendarle dobi svoje častitljivo mesto na naših mizah, naj se mu pozna, da smo ga odpirali. Izvirne Božje besede ne bomo našli v časnikih ne na RTV. Izvirne, pravim. Ne pri Aristotelu ne pri Tomažu Akvinskem in ne pri Kierkegaardu, marveč v Bibliji, pa najsi bo Dalmatinova ali Slovenski standardni prevod.
——DALJE
BESEDA ŽIVLJENJ/V
4. ADVENTNA NEDELJA
SILVESTER ČUK I
BOG ODPUŠČANJA IN BLIŽINE
Naša srca je že začelo osvajati blago božično razpoloženje. Razpoloženje je kakor vreme, ki se naglo menja. Božičnih praznikov ne obhajamo zato, da bi se ob jaslicah, razsvetljenem božičnem drevescu in mehkih melodijah božičnih pesmi raznežili. Obhajamo jih zato, da bi se iz njihove globoke vsebine hranila naša vera, naša zvestoba božjemu načrtu za slehernega izmed nas.
Jutranja molitev Kristusa, ki prihaja na svet v zakotnem Betlehemu kot otrok preprostega dekleta Marije iz Nazareta, je povzeta v današnjem berilu iz Nove zaveze, iz Pisma Hebrejcem: "Glej, prihajam, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo!" Svojim učencem je Kristus večkrat povedal: "Moja jed je, da vršim voljo nebeškega Očeta." Naučil nas je moliti: "Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji." To zahteva našo resno prizadevnost, sicer ostane vse pri besedah.
Bojim se, da bi nam Bog lahko večkrat očital to, kar je po svojih prerokih vrgel v obraz izvoljenemu ljudstvu stare zaveze: "Čemu mi bodo vaše številne daritve, govori Gospod. Sit sem vaših žgalnih daritev... Kadar iztegujete svoje roke, si zakrivam oči pred vatni. Tudi če množite svoje molitve, vas ne poslušam, vaše roke so polne krvi. Umijte se, očistite se! Odstranite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte delati hudo. Naučite se delati dobro, skrbite za pravico." V novi zavezi pa je Jezus zavrnil zlagano pobožnost farizejev: "To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce pa je daleč od mene." Vsi smo polni krivde pred Bogom, vsi smo grešniki, potrebni odrešenika. Kdor misli, da je (v primerjavi z drugimi) še kar dober, Božiča ne bo doživel prav.
Evangelij govori: Kristus že prihaja. Pod srcem deviške Matere živi in že prinaša veselje. Študent doktorand Perry iz Južne Afrike je na praznik Brezmadežne vprašal duhovnika Paula Gauthierja, ki je živel kot delavec v Nazaretu: "Zakaj ima Marija v vaši veri tako odlično mesto f" Potem pa je po kratkem premisleku sam našel odgovor: "Študiral sem različne religije in pri tem razmišljal. Zdi se mi, da je prava tista vera, kjer je prvi korak k Bogu odpuščanje, kajti Bog je neskončno svet, človek pa grešnik. Če torej človek hoče k Bogu, mu mora biti najprej odpuščeno, iz izkušnje vem: ko hoče človek doseči odpuščanje, se veliko lažje obrne k neki ženi, zlasti k ženi, ki je mati: še več, ki je njegova mati." Vse te lastnosti ima Marija. Prava mati mora znati poslušati. Če zna prav poslušati, se bo v tistega, ki govori, vživela, ga bo razumela, mu odpustila. To je naša pot.
Neka socialna delavka je zapisala o današnjih starših: "Starši so danes premalo pripravljeni otroke poslušati in se jim v določenem času povsem posvetiti. Pripravljeni so mnogo bolj in prej otroke zasipati z materialnimi dobrinami in z njimi dokazovati svojo ljubezen in skrb, kakor pa se en večer z otroki pogovarjati." Naj nam bližnji božični praznik prinese več družinske ljubezni, več posluha! Po vsakem od nas naj govori učlovečeni Bog - Bog odpuščanja in bližine.
LETOŠNJI "LJUDJE ODPRTIH ROK"
Revij a Naša žena je letos že četrtič izbrala t.i. Ljudi odprtih rok. Svečana razglasitev je bilasredi novembra v Narodni galeriji v Ljubljani. Za dobrotnico '97 je bila izbrana Metka Pavšič. Slepa je, vendar je absolventka Visoke šole za socialno delo. Kot prostovoljka dela pri telefonu za pomoč otrokom in mladostnikom pa tudi v Domu upokojencev v Idriji, kjer vodi skupino za samopomoč. Pogosto vzame kitaro in z njimi tudi zapoje. Za izjemno osebnost leta so izbrali upokojenega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ker je vedno kazal izredno skrb za invalide. Dal je tudi pobudo za ustanovitev slovenske Karitas po župnijah.
1
RADIO OGNJIŠČE ODDAJA PROGRAM IZ STUDIA V KOPRU VSAK DAN MED 16. IN 19. URO. POSLUŠATE GA LAHKO NA FREKVENCAH 107,5 - SVETA GORA (GORIŠKA IN FURLANIJA) IN 91,2 - TINJAN (TRST).
V PONEDELJEK OB 17.10 LAHKO PRISLUHNETE POPOTNIŠKI ODDAJI "NAŠ MALI SVET”, v KATERI BO OPIS TURČIJE (SLOVENSKA SESTRA
V CARIGRADU, EFEZ, MARIJINA HIŠA...) Z IZVIRNO TURŠKO GLASBO. Z MALCE SREČE Sl BOSTE PRISLUŽILI TUDI KAKO NAGRADO.
OTMAR CRNILOGAR
5
ČETRTEK
18. DECEMBRA
1997
TEKLO JE DAVNO LETO 1872...
SVETI VEČER PQ STAREM V OTALEZU
JANEZ DOLENC
ČETRTEK 18. DECEMBRA 1997
Jeseni 1871 je prišel na go-riško gimnazijo kot na svoje prvo službeno mesto mladi profesor Fran Levec iz Ljubljane in poučeval slovenščino v vseh razredih. Dijake je navajal, da so v počitnicah zapisovali ljudska izročila in ljudske šege. Vse te zapise je po vrnitvi v Ljubljano izročil graškemu slavistu dr. Gregorju Kreku. Njemu je namreč Slovenska matica zaupala uredništvo izdaje slovenskih ljudskih pesmi. Zaradi sporov z moralisti v odboru Matice ni prišlo do te izdaje, ampak jo je šele 25 let kasneje u-resničil dr. Karel Štrekelj. Zaradi nesoglasij z njim mu dr. Krek ni izročil zapisov goriških dijakov in so tako ostali neobjavljeni. Krekova vnukinja Milena, ki živi na Dunaju, je šele nedavno to zapuščino posredovala v rokopisni oddelek NUK. V njej je več zbirk ljudske poezije in proze, opis šeg pa je en sam; zapisal ga je četrtošolec J. Jereb verjetno leta 1872 med počitnicami v rojstnem kraju Ota-ležu. Ker se bliža Božič, naj ta Jerebov zanimivi spis objavim po originalnem zapisu z le nekaterimi nujnimi popravki.
Jedva sem že čakal božičnih počitnic. Ko so se približale, sem z veseljem pospravil grške in latinske kalamone' in jo ubrisal čez hribe in doline. Jaz sem daleč doma, toda nič ne de. Čim daljša je pot, tem raje grem. Ko pridem na sveti večer domov, so ravno ogenj, oljko in blagoslovljeno vodo pripravljali. Cez četrt ure so šli kropit in kadit vse shrambe in tudi živino. Tamošnji ljudje mislijo, da zategadelj lezerčina2 v hišo ne sili in da je rojeni bogek raje v hiši, kjer lepše diši. Predno je avemarijo3 odzvonilo, so streljali4, da je bilo veselje slišati. Ko seje storila noč, smo se usedli okoli peči in nekoliko peli. Nasitivši se petja, jamejo pripovedovati vraže drug za drugim. Spanec se me je bil že polastil, a čuvši, da
Pozdrav iz uiakža
Razglednica iz avstrijskih časov prikazuje gostilno Jereb v Otaležu, pokrito Se s slamnato streho. Najbrž je bil pod to streho doma tudi J. Jereb, avtor objavljenega zapisa. (Iz zbirke razglednic Borisa Mlakarja)
pripovedujejo vraže, sem se zopet predramil in nastavil ušesa.
Prvi pripoveduje, da ko bi šel o polnoči k maši in bi nesel s seboj stol iz devetih sort lesa narejen - namreč takega lesa, ki nima listja, ampak igle
-	in bi se usedel nanj, bi se stegnil velik mož čez pokopališče in bi hotel stol kupiti, ako tudi ves svet stane.
Drugi ga zavrne rekoč: Ni tako, ampak coprnice bi videl, ako bi imel tak stol. Vse bi bile proti durim obrnjene. A po "Ite missa est"5 bi moral hitro teči čez bližnji potok. Ako ga coprnice do potoka doidejo, ga raztrgajo. Kaj misliš, da ne vem, saj so bile sosedovega Tončka skoro ulovile, ker je bil poskusil to "ceremonijo". Košček suknje so mu bile že odtrgale, ko je ravno čez potok skočil.
Zopet drugi pravi: Pojmo v ris6 pa bo prišel hudič in bo nastavil nad nami goreče gore. Pa prmojruha, da jaz ne uidem, ako nastavi nad mene tudi celi svet. Ako dostane-mo7 pa bomo tirjali, kar bomo hoteli, nam bo moral dati. Medtem pade kolovrat na tla in jaz pravim, da to tudi kaj pomeni: da nas bo kdo ubil ali kaj drugega. Na tihem pa sem se smejal v pest, ko sem videl, kako so neumni.
Vesel Božič in srečno novo leto 1998 z željo, da bi Slovenci v Italiji presegli negativno dediščino preteklosti in zaživeli v novi slogi.
SLOVENSKA SKUPNOST
Vesel Božič in srečno novo leto 1998 želimo celotni manjšinski skupnosti v upanju, da bomo še oplemenitili značaj medsebojnega sodelovanja.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Četrti pa jame pripovedovati: Kar vi pravite, ni res; pa poslušajte, jaz vam povem, kar se na sveti večer zgodi. Med tem, ko je to govoril, mu je pala fajfa iz ust in na vso moč jame kleti. Ko se potolaži, zopet nadaljuje: Kdor gre opolunoči na pokopališče in nese s seboj praprotno vejico z roso sv. Ivana poškropljeno, spozna vsakega mrliča v grobu, ali je zveličan ali ne.
A berač, ki pri peči mirno sedi in prav slasnto vleče iz faj-fe turški tobak8, ker je celo leto komis9 puhal, se oglasi rekoč:
V	vsem, kar pravite, je le malo ali pa nič resnice. A jaz zagotavljam, da je prav gola resnica, da fant na sveti večer v vodi vidi svojo prihodnjo nevesto in dekle svojega prihodnjega ženina. Tudi se vidijo v vodi tisti, ki imajo prihodnje leto umreti.
Zdaj pa zvonovi milo in veličastno k maši zadonijo. Vsak jo tedaj pobriše na svojo pot. Večidel k maši, a nekateri tudi v ris; pa ne vem, ali so kaj dobili ali nič.
OPOMBE
' Kalamon je prvotno pomenil v 18. stoletju tiskano črno vezano knjižico z naslovom "Kolomonov žegen", v kateri so bile nenavadne molitve, zagovori in zarotitve. Po prepričanju preprostih ljudi seje da-
lo	z njo tudi preklicati ali odgnati hudiča. V prenesenem pomenu pa je beseda dobila pomen za šolske knjige.
2 Lezerčina je pomenila vse, kar "leze": kače, kuščarji ipd.
3 Avemarija je večerno zvonjenje v Marijino čast.
4 Za Božič ali Veliko noč je bilo nekoč v navadi streljanje z malimi železnimi možnarji,
kar so kljub prepovedim oblasti v bližini cerkve opravljali moški.
5 "Ite, missa est" pomeni v latinščini zaključne besede maše v pomenu "pojdite, maša je končana".
6 Pri nas pravijo ris krogu, ki se s šibo naredi na sveti večer v samoti, kamor se ne sliši ne zvona ne petelina. (Opomba avtorja Jereba).
7 Dostati, stara beseda za "vzdržati". (Pleteršnik)
8 Turški tobak, ki je slovel kot najboljši, so tedaj tihotapili največ iz turške Bosne. Prim. Jurčičevo povest Tihotapec.
9 Komis, najbrž tedaj najcenejši in najslabši "komisni", vojaški tobak.
„ v NEKOČ JE SPET BOŽIČNI DANES
VLADIMIR KOS
O, Betlehem, med griči zgodovine! Čeprav le s piko tko te v zemljevide, v srce si vtkan, ker v tebi Božji Sin Otrok se iz Brezmadežne rodil je.
Nekoč in danes! Saj v Nebesih dnevi so en sam Zdaj - naš Bog se ne spreminja. Pred Njim med zvezdami je sveti hlev, čeprav ni več na ilnih tleh stopinje.
In jaslice postavljamo veseli, s pastirji pesmim Angelov sledimo do Njega, ki ljubit nas je prišel, Svoj križ podarjat našim žalostinkam.
O, Božič, ki nikdar, nikdar ne mineš! Čeprav se sneg stopi in smreka zvene in lesk daril je le še bled spomin... in svet ostaja s srcem nebogljenim.
"Od sebe do drugih"
PREDBOŽIČNO
SREČANJE
ALEKSIJ PREGARC
Čim bližji so prazniki, ki so v krščanskem svetu po nedeljenem prepričanju nabiti z žlahtno vsebino, tembolj je človeku, v sodobnem vrvenju, v enoletni krožnici usojeno podvreči se mnogoletnemu kroženju smisla "od sebe do sebe". Prav to stalno povratništvo pa se izvotljuje, ko ugotovimo, da na tej poti srečujemo vse manj resnično in oplemeniteno sredoto-žnost, ki edina lahko zaobjame več enako utripajočih src, takih, ki bi se vsaj za hipec odpovedala duhovni tekmovalnosti o neki namišljeni absolutni večvrednosti.
Sprašujem se, če je trdna naveza “od sebe do sebe" res samo usodnost ali pa pretkano sestavljen sistem polvred-not, ki visijo kot obrabljene cunje na vrvi spogledovanja z vsepričujočo uspešnostjo? Bogata pogostitev, ekskluzivna darila, blišč za vsako ceno, sreča in veselje nad nečimrnostjo in pozunanjenost-jo: mamon nas na svetek in petek zalezuje in postaja še mamljivejši, medtem ko bi se moral v trenutkih iskrene človeške preprostosti umakniti pred varljivim virom človeške ujetosti. Obračun torej, ki je v vsakem zadnjem tednu leta neobvladljiv in sila nesorazmeren med golo duhov-
Ob božičnih
m novoletnih
pro/rnkih
Vam voseuno
/Vu,-\ M c IV I NSKI KATCM ISM
nostjo in skeletom vidnega sveta.
Ta razmišljanja res niso za vsakdan in kdor se temu predaja, je na vpogled vsaj čuden, če ne kar trčen, tak sistem pa smo si ustvarili s skupnimi močmi, vsak z lastno odgovornostjo - veliko ali majhno.
Kot upokojenec, ki ga na srečo več ne bremeni magnetna kartica ob vstopu skozi službena vrata, sem se zlasti med sivimi dopoldnevi jeseni večkrat zamislil, hkrati pa se zazrl v retrospektivo mnogih srečanj z ljudmi, ki jih vedno redkeje srečujem, bodisi ker so jim bile življenjske tegobe odvzete bodisi zaradi razpršenosti osebkov mojega zanimanja bodisi zaradi osebne zapadlosti prevladujočemu brezdušju...
Utrnilo se mi je v takem sivo jesenskem jutru. Sedem v avto in grem poizvedovat za svojim prijateljem msgr. Marjanom Živicem, nekdanjim bazovskim župnikom, prijateljem, sodelavcem, so-trudnikom pri marsikateri pobudi, včasih človekom z nevsakdanjo trmo (tudi sporekla sva se zaradi različnih si razlag o kakem neustreznem pristopu do občih problemov), vendar pa Slovencem z veliko začetnico. Nekoč sem mu zabrusil: Ti si pravi vrag. Ostrmel je, a sem precej dodal: škoda, ker ni pri nas na Primorskem več takih vragov med nami. Ostala sva vsak pri svojem, toda prasnila sva v smeh.
Zdaj je naš Marjan gost nekakšnega doma za ostarele "Jeralla" na Padričah... Težko se premika, česar mi ne bo odkrito priznal, toda njegova oporna palica in moj laket sta mu bila v pomoč pri skoraj enournem sprehodu znotraj zamejenega zemljišča tistega doma.
"Vidiš," mi pravi, "preko mreže sami tuje?'. “Vidiš," mi pravi, "moj Kras (dve lepi vrtači sta v soseščini). To je zame zdravje." "Mašuješ tu v slovenščini7" “Komu? Tu ni Slovencev?!"
Biva v dokaj tesni sobici z mini kopalnico.
"Si zadovoljen ?" “Snažno je in urejeno. Oskrba je dobra." “Zakaj nisi, denimo, pri Sv. Ivanu," povzamem. "Ni prostora... Pa je že prav tako, so veliko hujši slučaji. Božja previdnost je z menoj."
Marjan Živic je človek, ki je Bazovcem razdajal neoskrunjeno in stežka (včasih na navidezno sporen način) pridobljeno duhovno in materialno bogastvo, s kakršnim se lahko ponaša le maloka-tera naša skupnost; predvsem pa je to dosegel s svojo neomajno privrženostjo krščanstvu in veri v slovenstvo; skupno bogastvo, ki se zrcali v prekrasni cerkvi, v Slomškovem domu, v kinodvorani, v koloniji v Dragi in še v marsičem, kar bo slovenskim ljudem trajno na razpolago.
Spominjam se, ko me je pred mnogimi leti skoraj izzivalno povabil k sodelovanju za praznovanje 1. maja: godrnjanje in prezir marsikaterega vaščana nista zmotila najinega praznika. Njegovo češčenje Antona Martina Slomška je že pregovorno in naša skupina Beseda, ki je udejanjila kot prva med Slovenci laično pričevanje o tem velikem škofu, je za krajši čas dobila streho za vaje prav pri prijatelju Marjanu. Prav tako Tržaški oktet.
Še veliko drugih stikov in pobud je bilo med nama, takih, ki velike javnosti ne zanimajo. Predvsem pa ni zanemarljivo dejstvo, da se s svojo družino najraje podajam k polnočnici v bazovsko cerkev, kjer so me že pevci počastili z mojo morda najbolj občuteno pesmijo: 0-trok v božični noči.
Hvala, prijatelj Marjan, tebe nič ne motita zdajšnja skromnost in ponižnost, s katerima prenašaš visoka leta svojega življenja: vse si poklonil drugim; zato je bil moj obisk pri tebi le nenehno potrjevanje najine božične u-glašenosti. Prav zato je brez-vezje “od sebe do drugih" zame veliko bolj razumljivo...
Še te bom obiskal, moj dobri stari prijatelj, to bo meni v prid.
Srečen Božič, Marjan Živic!
IZŠEL JE 1 1 . ZVEZEK
SLOVENCI V ITALIJI SO VSTOPILI V ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE
POGOVOR Z AVTORJEM IN REŽISERJEM JANEZOM POVŠETOM
"SREČANJE Z LOJZETOM BRATUŽEM ME JE OBOGATILO”
Na začetku decembra so v Ljubljani na priložnostni slovesnosti predstavili enajsti zvezek Enciklopedije Slovenije, ki jo izdaja Mladinska knjiga.
Če ga skušamo na kratko predstaviti, moramo najprej povedati, da gre od gesla Savske elektrarne do Slovenska mladina. Vseh gesel v zvezku je 473, od teh je 239 stvarnih in 234 biografskih gesel. Vseh ilustracij je 945, od teh 461 barvnih in 484 črno-belih fotografij. Med ilustracijami je 32 portretov, 141 umetnostnih posnetkov, 56 tematskih kart in zemljevidov, 12 grafikonov, 37 risb, 105 pokrajinskih posnetkov, 245 rokopisov in tiskov ter 282 dokumentarnih posnetkov. Zemljevide je izdelal Geodetski zavod Slovenije, medtem ko je za izdelavo grafikonov poskrbel Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG iz Ljubljane. Besedila je prispevalo 194 posameznikov in 95 ustanov, fotografije je prispevalo 111 posameznikov in še bi lahko naštevali podatke, saj gre za eno najbolj tehtnih del na Slovenskem. Povejmo še, da je bila urednica enajstega zvezka Alenka Dermastia, odgovorni urednik Martin Ivanič, glavni urednik pa Dušan Voglar. U-vod obsega 15 strani. Enciklopedija Slovenije je izšla v 18 tisoč izvodih.
Pod geslom Slovenci je zajetnih 93 strani teksta, medtem ko je geslu Slovenija posvečenih 81 strani. Geslo Slovenci v Italiji samo obsega 33 strani; to temeljno geslo si velja pobliže ogledati, saj sta ga napisala zgodovinarka Milica Kacin VVohinz in tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. V tem zapisu sta prikazana zgodovina in delo Slovencev v Italiji vse do današnjih dni. Prof. Pirjevcu gre zasluga, da je prikazal objektivno tudi politično življenje in delo Slovencev v Italiji, s posebnim poudarkom na zadnje pretrese v naši narodni skupnosti, ko smo Slovenci v Italiji izgubili dva slovenska bančna zavoda. Poleg tega so v enajstem zvezku Enciklopedije Slovenije tudi geslo Slovenska kulturno-gospo-darska zveza, ki ga je napisal Milan Pahor, geslo o Slovenski čitalnici v Gorici, geslo o Slovenski demokratski zvezi na Goriškem in Tržaškem in seveda tudi druga gesla o življenju Slovencev v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Med zanimivejšimi biografskimi gesli omenimo gesla o igralcih Savi in Stanetu Severju, o pisatelju Zorku Simčiču, o izseljeniški kulturni delavki Tončki Simčič, geslo o literarnem zgodovinarju Antonu Slodnjaku in velikem škofu, teologu, pisatelju, pesniku in pedagogu Antonu Martinu Slomšku.
Vsekakor je Enciklopedija Slovenije temeljno delo za slovenskega človeka in je zares prvi poskus, kako slovenskemu bralcu prikazati čimveč podatkov o življenju Slovencev in o slovenski zgodovini. Dodajmo še to, da seje uredništvo Enciklopedije držalo obljube in je v zadnjih zvezkih zares skušalo na čimbolj demokratičen in znanstven na-
čin prikazati vse ugledne slovenske ljudi, ne glede na njihovo politično prepričanje. V naslednjih dveh letih pričakujemo še dva zvezka, s katerima naj bi se Enciklopedija Slovenije zaključila. Že sedaj pa je jasno, da bo potreben dodatek. Mladinska knjiga pa napoveduje za leto 2000 tudi enciklopedijo na CD ROM plošči, tako da jo bo lahko vsakdo imel pri roki v osebnem računalniku.
------------JUP
BRIJNA PFRTOT
BOŽIČ...
Božič... Božič je v zraku, na vsakem koraku, na vsakem koraku.
A ni od sveta, a ni za vse.
Je le za pregnance, je le za izbrance: z nečim, ki nima imena, jim polni srce.
So	jaslice v mahu in luči in zvonjenje, pozabljeno tli še nekje hrepenenje.
A Božič v zraku ob vsakem koraku, ni od tega sveta: je dan le pregnancem, je dan le izbrancem za vdani njih "da".
|H|!ovek vzame z veseljem v roke lično knjigo, z moderno dvobarvno naslovno platnico (ni naveden njen oblikovalec) in z izzivalnim naslovom Pomagajmo si sami avtorice Nade Pertot. Naslov je izzivalen, ker nas vabi k delu (takorekoč v ameriškem stilu), ne da bi pravzaprav vedeli, za kaj gre. Sele na notranjih straneh zvemo, da je to jezikovni priročnik. Končno imamo pred seboj priročnik, ki ne zgleda jezikovni priročnik, pač pa je elegantna, fina, izbrana knjiga!
Kot je nekonvencionalna oblika, tako je nekonvencionalna tudi vsebina! Navajeni smo na solidne, težke, tehtne, znanstvene in izčrpne slovnice, ki nas plašijo s svojo težko razvozljivo vsebino, tako da si z njimi pravzaprav niti ne znamo pomagati v trenutkih, ko bi jih potrebovali. Ta knjiga pa deluje na nas pomirjujoče, spodbudno in prijazno, kot nam je nakazal že sam naslov: pomagajmo si sami, pravi avtorica, kar pomeni, da si smemo in znamo sami pomagati, seveda ob njeni budni pozornosti.
Kar nas še nadalje razbremeni in sprosti, pa so izredno posrečeni naslovi kratkih, včasih samo eno stran dolgih po-
Na valovih slovenskega Radia Trst A je vsako soboto in nedeljo na programu "Pasijon po Lojzetu Bratužu", igra o življenju in usodi izjemne osebnosti našega prostora. Kateri so bili razlogi, da ste o njem pripravili oddajo v kar osmih dramskih nadaljevanjih? Zunanji razlog je bil obhajanje 60-letnice njegove smrti, pomembnejši pa je bil notranji nagib. Globoko me je namreč pritegnilo vprašanje, kaj je ta enkratni človek doživljal prav zadnje tedne svojega življenja. Ob sicer znani njegovi zgodbi, ki seje za vse nas spremenila v svetel simbol in nam daje moči in poguma še danes, sem se vprašal, kaj vse je moral ta izbranec v zadnjih dnevnih živeti in podoživeti. Kako je moral dati svojemu življenju smisel prav zato, ker se je tako tragično zaključilo. Z eno besedo: z vso silovitostjo meje pritegnila njegova o-sebnost, kiji nemara dolgujemo še več sočutnega spomina.
Zakaj ste se odločili za "pasijon" kot tisto obliko in vsebino, ki naj ponazori podobo Lojzeta Bratuža danes?
Ker je pasijon tista zgodba o trpljenju in mučeništvu, ki je v bistvu svetal zanos enkrat-nosti in neponovljivosti življe-
DIOMIRA FABJAN BAJC
glavij, npr. Nečaki in vnuki, sinovi in otroci; Ta imena pa vendar niso tako tuja; Nesrečni napram, potom, zaradi in za; Imena naših šok, Narekovaji in prepovedane navedni-ce; Seminarji, semenišča, vrstniki in rojaki; Učenci, dijaki in študentje; Veseli me spoznanja, stojim dobro in se slišim močnega -, Pes in dan; Bežimo, tecimo, itd. Že ti naslovi vzbujajo radovednost, kot da bi to bila poglavja romana, v katerem se dogajajo vse mogoče čudne stvari. In resje tako!
Profesorica Nada Pertot, dobro znana stotinam bivših dijakov, je v tej ne predebeli knjigi strnila svoja zapažanja
o	jeziku nasploh in o jeziku, ki ga govorimo v zamejstvu, ter nam jih ponuja v kramljajoči in nevsiljivi obliki. Nevsiljivi do take mere, da od časa do časa vzklikne, kako tudi sama dela napake, pred katerimi nas opozarja! Ne stopa na kateder in nam zviška žuga s prstom, to ni v njenem stilu, pač pa se vživi v vsakega jezikovnega uporabnika ali govorca, tako kot bi govorila sa-
nja. Pasijon je pravzaprav priznanje tistim velikim osebnostim, ki so dale smisel svojemu življenju in življenju drugih. Pasijon je zmagovita borba za svetlobo v človeku in v njegovem srcu, ki razžari še tako kruto zunanjo zgodbo, kot je bila zgodba Lojzeta Bratuža. Pasijon pomeni, da je v našem primeru Lojze Bratuž, in v to sem globoko prepričan, do kraja sprejel nase vso svojo težko usodo in jo razsvetlil s svojo vero in ljubeznijo do svojega naroda in sploh vseh ljudi, posebej pa še s prepričanjem v smisel nesebičnega delovanja za druge. Gre torej za izbranca, za izbrance pa je predvsem značilno, da jih odlikuje veliko srce.
Kaj je po vašem mnenju za življenje Lojzeta Bratuža najbolj značilno, kaj ga najmočneje obeležuje?
Posebej pretresljivo je, da je živel v zelo težkih prelomnih časih, ob tem pa je bila njegova notranja dobrota močnejša od vsega, pa najsi gre za nelahko otroštvo, grozo prve svetovne vojne ali prihajajočo temno diktaturo, ki se je na koncu znesla nad njim. Pretresljivo je dejstvo, da je bil s svojo miroljubnostjo, strpnostjo in blagostjo ves čas v spotiko nasilju in da v svoji skromnosti ni mogel do kraja sprejeti spoznanja, kako je s svojo krotkostjo tako neznansko vpliven in močan, da se ga boji prav nasilje in mu streže po življenju. Posebej sem vesel, da so spodbudni in tudi navdušeni odzivi ob predvajanju
ma sebi, in ga prepričuje, da je pameten, zato naj vendar neha pačiti in kvariti meterin-ščino, naj se že enkrat zave, da je lepa, bogata in da jo je treba gojiti kot rastlino in varovati kot zaklad!
Knjiga je razdeljena na tri dele: v prvem so naše glavne jezikovne pomanjkljivosti in težave, od sklanjatve imen in priimkov do krajevnih imen in prebivalcev, od imen naših šol do uporabe velikih in malih začetnic za praznike itd., skratka, naš vsakdanji kruh v šoli, na radiu, na Tv, pri časopisih. Marsikdaj se avtorica oddalji od osrednje slovenskih nemalokrat samovoljnih zapovedi in prepovedi, kot so npr. imena naših šol v rodilniku (licej Franceta Prešerna) ter zagovarja stališče, naj bi ostala poimenovanja taka, kot so bila (licej France Prešeren). Tudi glede pisanja velikih in malih začetnic zagovarja stališče, naj bi praznike pisali z veliko začetnico, imena krajev pa naj bi pisali, kot smo jih doslej. Sploh je Nada Pertot ogorčena nad samovoljnimi spremembami, ki jih uvajajo slov-
prvih od osmih nadaljevanj govorili prav o tej globoki pretresenosti, ki poslušalca na poseben način razsvetljuje ter ga navdaja z navdušenjem, seveda v prvi vrsti po zaslugi enkratne osebnosti Lojzeta Bratuža. Želel sem si, da bi poslušalci občutili vsaj nekaj tistega, kar sem sam doživljal v srečanju s tem dragocenim človekom, ki meje s svojo držo močno obogatil.
Kako pa je potekala radijska realizacija "Pasijona po Lojzetu Bratužu "?
To je bila srečna zgodba. Naša radijska hiša je predlog sprejela z veliko prepričanostjo in celo zanosom. Naj med drugim omenim ravnatelja Fi-liberta Benedetiča, urednico Natašo Sosič, Janka Bana, ki mi je posredoval informacije
o	zborovksih posnetkih, ter
ničarji v Sloveniji. Če se ozremo na Italijo, vidimo, da slovničarji sicer dajejo navodila za pravilno rabo jezika, ozirajo pa se na uporabnike in jemljejo na znanje že več desetletij trajajočo jezikovno rabo, kar je tudi pravilno. Slovničar je pač strokovnjak, ki zna prisluhniti večini kultiviranih govorcev in uzakoni spremembe, ki so se uveljavile in so bile splošno sprejete, ne upa si pa svojeglavo ukazovati.
V drugem delu se avtorica spopada predvsem z najrazličnejšimi interferencami z italijanščino, večinoma s kalki, in nam svetuje, kako naj jih pravilno nadomeščamo. Kalkovje v naši govorici silno veliko in se jih marsikdaj niti ne zavedamo, zato jih zmotno uporabljamo ne samo v pogovoru, marveč tudi v občilih, in to kar vsak dan. Dogaja se tudi, da sicer uporabljamo slovenske besede, a mislimo po italijansko.
V tretjem delu se je avtorica lotila bolj kompliciranih problemov, predvsem sklanjatev in spregatev. Ta del je bolj podoben slovnici, saj je avtorica tu sistematično in urejeno
seveda igralce, ki so delo izvedli. V osrednji vlogi nastopa Stojan Colja, v vlogi njegovih samoizpraševalcev Vladimir Jurc, Maja Blagovič in Vojko Belšak, v vlogi oseb, ki so bile osrednji del Bratuževega življenja, pa Lučka Počkaj, Bogdana Bratuž, Anton Petje, Drago Gorup in Alojz Milič. Reči moram, da nisem pričakoval tako izjemne zavzetosti, ki so jo pokazali vsi sodelujoči igralci. Da ne bo pomote, zavzetost obstaja z njihove strani ob vsakem delu, ampak v tem primeru je bila še globlja in še močnejša, prav gotovo v duhu iskrenega spoštovanja do osrednje osebe, do njene osebnosti oziroma življenja. Ob tem tudi ni mogoče mimo velikega in dobrohotnega zanimanja, ki sta ga temu našemu pasijonu ves čas izkazovala Lojzka in Andrej Bratuž, še posebej z izrazi vedrega zadovoljstva ob dokončanem in izvedenem delu.
Kako se bo do konca odvijal
"Pasijon po Lojzetu Bratužu " na slovenskem Radiu Trst A?
Vsako soboto ob 18. uri s ponovitvijo v nedeljo ob 14.10 ves december tja do 24. oziroma 25. januarja. Seveda ob tej priložnosti vabim vse, da se pridružijo tistim, ki delu sledijo že od pričetka. Prepričan sem, da nikomur ne bo žal, tudi če bo prisluhnil pasijonu kasneje. Saj pač vemo, da je pasijon kot življenje sestavljen iz postaj, med katerimi je vsaka samosvoja, vendar nekje v globini podobna drugim. V našem primeru je vsaka postaja srečanje z Lojzetom Bratužem.
obdelala marsikateri slovnični problem. S posebno pozornostjo obravnava npr. glagolski vid, kar je slovenska značilnost, ki jo zamejci marsikdaj opuščamo, ker je italijanščina nima.
Zanimiv avtoričin pristop k jeziku in k jezikovnim problemom izhaja iz njene velike ljubezni do slovenščine in do življenjskega poklica, to je poučevanja. V knjigi se to dvoje žlahtno prepleta.
Čeprav izhajajo tudi v Sloveniji jezikovni priročniki (Tomo Korošec, Boris Urbančič, Janez Gradišnik...), se mi zdi, da je priročnik Nade Pertot bolj podoben tovrstnim italijanskim knjigam, kot je npr.
Si	dice o non si dice? Alda Ga-briellija (Mondadori 1976), v kateri avtor neprisiljeno in sproščeno kramlja o jezikovnih problemih in rešuje iz zadrege italijanskega govorca in pisca. Vsekakor prinaša knjiga Nade Pertot v naš slovenski zamejski prostor jasno besedo o naših jezikovnih stiskah, a tudi optimističen zagon in gotovost, da bomo jezikovne težave premostili. Ko jo prebiram, se sprašujem: kako je mogoče, da je šele zdaj nastala tako prepotrebna knjiga?
IZ KNJIŽNE ZBIRKE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
POMAGAJMO SI SAMI!
7
ČETRTEK 18. DECEMBRA!
1997
KULTURA
MIRA C EN CIC: TIGR
8
TIGR V BOJU ZA NARODNI OBSTOJ
RAZMIŠLJANJA OB FRANCOSKI "CRNI KNJIGI KOMUNIZMA"
ČETRTEK 18. DECEMBRA 1997
Učitelj Anton Rutar iz Čadrga nad Tolminom, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v Novi Gorici in umrl lansko leto v visoki starosti 95 let, je bil eden najbolj dejavnih pripadnikovTIGR-a, organizacije za osvoboditev Primorske izpod fašizma.
Na predvečer svoje smrti je prof. Miri Cencič izročil svoje številne zapiske z besedami: "Naredite kaj, da bi ne bili pozabljeni ti naši zlati fantje."
Na osnovi teh zapiskov je nastala knjiga, nadvse pomembno študijsko pričevanje
o	TIGR-u in o njegovih pogumnih članih, ki so bili v vseh povojnih letih Jugoslavije zamolčani in bili celo preganjani. Njihova organizacija je bila namreč narodna in se je borila za narodni obstoj Primorcev, medtem ko je slovenski in jugoslovanski partiji šlo prvenstveno za oblast in revolucijo, po navodilih Kominterne. Primerjaj str. 314 o stališčih CK KPS doTIGR-a, iz leta 1958.
Knjiga nam predoča TIGR-ovo delovanje predvsem na območju Krasa in Vipavske, Tolminsko in Pivka še čakata na obdelavo. Toda že ob tem, le delnem prikazu, se razgrne pred nami paleta imen, dejanj, vrsta pogumnih preprostih ljudi, ki so se postavi-
li	v obrambo svojega naroda in svoje osebnosti z vsem mladostnim žarom, ne da bi se spraševali o tem, kakšen bo jutri. Strmimo nad neverjetno organizacijo, ki bi jim jo zavidali celo vojaški strategi.
Mira Cencič
TIGR
^ A GOHISKA |Ull MOHORJEVA ^7 nRUŽBA
KNJIŽNA ZBIRKA
ZA LETO 1998
KOLEDAR 1998
Nada Pertot
POMAGAJMO Sl SAMI
Jezikovni priročnik
Janko Jež
ŽIVLJENJE MOJE
Z Akcijskim odborom za zedinjeno Slovenijo
Vigj Scuete
MEŽNARJEVE PRIDIGE
Organizacija TIGR-a je potekala po trojkah, ki so bile vezane na celice. Iz njih so prihajala navodila. Na Gornjem Krasu so bile take celice v Tomaju, Avberju in Lokvi, na Dolnjem Krasu v Lipi, Komnu, na Vipavskem v Vipavi, Ajdovščini, Gočah, Rihenber-ku, Renčah, Gradišču.
V prikazu delovanja organizacije izstopajo mnoga imena, zlasti v njenem vrhu; med najbolj zaslužnimi Albert Rejec iz Tolmina in Zorko Jelinčič iz Trsta.
Najbolj usodno za organizacijo je bilo leto 1930, leto znanega procesa proti tigrovcem, z obsodbami več njegovih pripadnikov na težka leta ječe in z ustrelitvami v Bazovici. Toda organizacija, ki jo je oblast za nekaj časa ohromila, si je kmalu opomogla in delovala naprej, vse do začetkov partizanskega odpora leta 1941.
Najbolj tragično obdobje za tigrovce pa je bila prav o-svoboditev ob koncu druge vojne. Partijska oblast pod Ju-
goslavijo jim je očitala, da so bili povezani z angleško obveščevalno službo, torej z imperialisti. V tem znamenju so potekala zasliševanja in preganjanja. Mnogi so se morali j iz jugoslovanske cone B ali takoj po njeni priključitvi zateči na italijansko stran.
Odhajali so tisti, pravi avtorica, ki so nosili v srcu svojo domovino; ki so imeli izobli-j kovano narodno zavest. Predstavljajmo si absurd in stisko ljudi, ki so se tako srdito bojevali proti italijanskemu oku-
1	patorju, najprej kot tigrovci, potem kot partizani, in se nazadnje z osvobojenega ozemlja izselili na italijansko okupatorjevo stran.
Težka posledica le-tega je tudi potvorjena narodna zgodovina. Uradno slovensko zgodovinopisje še danes ni spremenilo svojega stališča do tigrovskega boja, četudi je predsednik Kučan pred kakim letom sodeloval pri odkritju spominske plošče tigrovcem ! na Nanosu...
Naj dodamo še, da ob 50-letnici proslav za priključitev Primorske k matici ni padla nobena beseda o tem, kako
I	so si po letu 1947 tisoči primorskih ljudi s pobegom na Zahod poiskali svobodo in ka-
1	ko je nova oblast postopoma | zatrla kmečke vasi, kjer zevajo danes številni zidovi namesto domov, v katerih je nekoč klilo življenje.
----------JŠ
ALOJZ TUL
llfcJlacizem je bil premagan z vojaško silo zahodnih demokracij in komunistične Sovjetske zveze pred 50 leti. Realni komunizem v vseh njegovih različicah (vključno jugoslovanski in izvzemši kubanski) pa seje v devetdestih letih sesul takorekoč sam od sebe. 0-ba politična sistema sta bila totalitarna, kar pomeni, da nista trpela nasprotnikov ne na ravni posameznikov ne na ravni organiziranih skupin. Oba sta nadalje vladala ustrezno svoji nedemokratični naravi, zato sta preganjala in uničevala svoje dejanske, potencialne ali namišljene nasprotnike, poslužujoč se pri tem enakih ali podobnih metod.
Nacizmu pripisujejo za obdobje 15 let (1930-45) 20 milijonov žrtev, komunizmu za sicer mnogo daljše obdobje (1917-90) blizu 100 milijonov človeških žrtev (20 milijonov
v	Sovjetski zvezi, 65 milijonov na Kitajskem, po 1 milijon v Vzhodni Evropi in Vietnamu, 1,5 milijona v Afganistanu, 150 tisoč v Latinski Ameriki in kakih 10 tisoč v vrstah raznih komunističnih partij).
O vseh teh ugotovitvah in podatkih razglablja Črna knjiga komunizma, kije pred kratkim izšla v Parizu (prav na predvečer osemdesetletnice oktobrske revolucije v Rusiji) in še vedno močno razburja zlasti politične duhove v Franciji pa tudi drugod v Evropi. Gre za
OD ADENAUERJA DO KOHLA (i)
JOST ŽABKAR
Po radikalnem porazu v drugi svetovni vojni je zahodna Nemčija, in potem združena Nemčija, imela vrsto kanclerjev. Res pomembni so štirje: dva socialna demokrata (Brandt in Schmidt) in dva krščanska demokrata (Adenauer in Kohl).
Adenauer (na sliki) je povlekel totalno in radikalno zapeljan voz nemške notranje in zunanje politike iz brezna radikalno izgubljene vojne ter ga postavil na tirnice demokracije in zavezništva z državami demokratičnega reda. Ko je Brandt na Poljskem padel na kolena, je takratnim komunističnim državam in ljudstvom sporočil, da nova Nemčija ni nacistična, da obžaluje, kar je ljudem v Evropi storila nacistična Nemčija. Schmidt je pokazal, da ne samo krščanski in liberalni demokrati, ampak tudi socialni demokrati znajo vladati državo in da jo znajo vladati s široko razpredeno socialno politiko.
Kar zadeva Adenauerja, lahko mirno rečemo, da sta
prvi tovrsten enciklopedični pregled bilance realnega komunizma, pri katerem je sodelovalo enajst zgodovinarjev in drugih publicistov. Temeljno vprašanje, ki ga zastavlja in izpostavlja to skupinsko delo več avtorjev, je naslednje: ali gre postaviti vzporednice med nacizmom in komunizmom in do kakšne mere ter zakaj se šele sedaj začenja razprava o primerjavi med obema imenovanima totalitarnima sistemoma, kakor sta se dejansko realizirala na temelju nasilja in represije. Na tem področju je strokovna zgodovinska obravnava v močnem zaostanku.
Zmagovalci v drugi svetovni vojni so ostro moralno in drugače obsodili zločine nacističnega režima, zlasti še genocid nad židovskim prebivalstvom. O tem je bilo napisanih ogromno število knjig in izdelanih veliko znanih filmskih del, ki si jih je ogledalo na stotine milijonov ljudi po vsem svetu. O komunističnih zločinih pa česa podobnega ni bilo. Medtem ko vsi poznamo imena, kot so Himmler, Goebbels ali Eichman, pa le maloštevilni vedo za imena Džerdžinski, Jagoda ali Lejov. Imena Lenin, Stalin, Mao in Hošeminh pa mnogi izgovarjajo neprizadeto in celo z neko spoštljivostjo.
Več avtorjev omenjene Črne knjige se zato sprašuje, zakaj imajo komunistični zločini tako šibek odmev v javnosti
si Adenauer in Kohl zelo različna. Adenauerje poznal že Nemčijo pred prvo svetovno vojno. To je izkušnja pruske dominacije in potem cesarstvo v Nemčiji. Nadalje je to izgubljena vojna in ustanovitev republike. Potem sledijo ostra trenja med desnico, ki hoče zopet na površje po izgubljeni vojni, in levico: socialna trenja s precej močno komunistično stranko, ki po Stalinovih direktivah pridiga revolucijo, ki močne socialdemokrate stalno napada kot izdajalce proletariata; to je partija, ki se noče povezati s socialdemokrati proti prihajajočemu nacizmu Adolfa Hitlerja.
Kakšno je Kohlovo razmerje do vsega tega, se zelo dobro razume po tem, kar je pripovedoval nekoč Massi-mu D'Alemi (La grande oc-casione, 1997, str. 26). Kohl mu pravi, da je bratu njegove matere bilo ime VValter, in padel je v prvi svetovni vojni. Potem mu pove, daje njegova mati svojemu prvemu sinu (torej Kohlovem bratu) dala ime VValter. In ta sin (Kohlov brat) pade na ruski fronti v drugi svetovni vojni. Kohl zaključi svojo pripoved: "Moj sin se imenuje VValter in živi. To pomeni za nas Nemce Evropa. Predvsem mir."
K
<
in celo med najvišjimi izobraženci ter politiki. In vendar gre za tragično avanturo, ki je prizadela skoro tretjino vsega človeštva. Ta beg pred resnico si je moči razlagati različno. Nekaj razlag poskuša dati o-menjena knjiga. Med temi velja omeniti, recimo, cinično priznanje nekaterih komunističnih prvakov, da so se "zlorabe oblasti" res dogajale. Tipično je v tem pogledu tako imenovano tajno poročilo Ni-kite Hruščova na partijskem kongresu leta 1956, s katerim ni obsodil zgrešenosti in krutosti sistema, temveč je z njim hotel predvsem sebe oprati vseh krivd za delovanje pod Stalinom.
Po drugi strani pa so zahodni zavezniki z ZDA na čelu dobro vedeli za vse zločine komunističnega režima zlasti v Sovjetski zvezi, a proti svojemu medvojnemu zavezniku proti nacizmu niso nikdar niti poskusili uprizoriti "nurenber-ški proces", kakor so ga proti nacizmu. Ne gre tudi zanemariti mesijanski značaj ideje komunizma kot idealne in pravične družbe, ki je zasvojila duše milijonov ljudi, hrepenečih po boljšem življenju. Zato so ljudje še danes pripravljeni "pozabiti" na zločine realnega komunizma. In vendar so bili zločini, od umorov in množičnih pobojev, povzdignjeni v sistematično metodo vladanja tako v nacizmu kot v komunizmu.
Kritiki Črne knjige pravijo, da realnega komunizma ni moči zožiti na sicer nesporne zločine, ker da je predstavljal tudi močan naboj za globoke socialne spremembe.
Kljub vsemu moramo zaključiti to razmišljanje z izpostavitvijo temeljnega moralnega načela za ravnanje ljudi, da namen (tudi sam po sebi dober) ne dovoljuje uporabljati katerakoli sredstva za njegovo dosego. Zato zločini ostajajo zločini, pa naj jih zagreši posameznik ali katerikoli sistem.
Mirno se lahko reče, da je taka izpoved za kanclerja Kohla nekaj posebnega. Praktično nikoli ne dovoli nobenega pogleda v privatno življenje. V zadnjih letih je bil pa le v javnosti na tem področju resnično zaskrbljen, ko se je eden od sinov težje ponesrečil. Takrat je bilo na televiziji lahko zabeležiti tako kanclerjevo zaskrbljenost kot tudi zaskrbljenost kanclerjeve žene Hannelore.
Simpatično stran kanclerjeve žene smo pa lahko opazili tudi med enim izmed še kar pogostih Kohlovih uradnih obiskov v Franciji. Takrat je Hannelore Kohl predstavi-
la svojo kuhinjsko knjigo francoski publiki. Francozi so ob tej priložnosti razvili svojo klasično šarmantnost v časopisju in televiziji. Tako je knjiga dobila blagoslov najboljših svetovnih poznavalcev dobre kuhinje. Vsa Nemčija pa se je pri tem odlično zabavala.
Kancler Kohl je katoličan, a se od svojega predhodnika Konrada Adenauerja v tem precej razlikuje. V prejšnjih časih je imel Adenauer dobre stike s katoliškimi škofi in še posebej s papežem Pijem XII. O tem obstaja kopica fotografij. Pij XII. je Nemčijo, še ko je bil nuncij v Miin-chnu in Berlinu, zelo dobro poznal in tudi občudoval. Še posebej pa tisti pruski vodilni razred, ki je nemški upra-
vi	in politiki kaj močno dajal ton, smer in sposobnosti. To je bila tudi tista skupina ljudi, iz katere so izšli atentatorji na Hitlerja leta 1944. —— DALJE
NA ZGOŠČENKI S TEKMOVANJA NAŠA PESEM TUDI TRIJE ZAMEJSKI ZBORI
Nedeljski občni zbor Združenja pevskih zborov Primorske na dvorcu Zemono pri Vipavi je bil priložnost, da je predsednik Združenja Rudi Simac podal tehtno in tudi dovolj kritično poročilo o delovanju in razmerah v ljubiteljski zborovski dejavnosti v luči vseh novosti, ki jih uvaja nova zakonodaja v Sloveniji. Ob skoraj popolnem molku po povabilu k razpravi o novem statutu in delovanju so to listino z manjšimi dopolnili potrdili. Za obnovljeni odbor Združenja pevskih zborov Primorske pa se bo zdaj poživilo delovanje, v prvi vrsti priprave na zborovsko revijo Primorska poje.
Občni zbor pa je bil tudi priložnost, da so širši javnosti predstavili deseti glasbeno reprodukcijski založniški podvig Združenja pevskih zborov Primorske. S finančno pomočjo podjetja Fructal iz Ajdovščine so namreč izdali novo zgoščenko, ki je posvečena uspehom primorskih zborov na letošnjem vseslovenskem zborovskem tekmovanju v Mariboru,
ki se ga je udeležilo skupno 28 zborov, med njimi 9 primorskih. Na tekmovanju so letos podelili 13 zlatih, 11 srebrnih in 3 bronasta odličja ter vrsto priznanj. Primorski zbori so o-svojili kar pet zlatih in tri srebrna odličja ter eno priznanje mesta Maribor. Nova zgoščenka z naslovom Naša pesem
1997	- Nagrajeni primorski zbori je torej nastala s posnetki tekmovanja. Pri izboru so se odločili, da so trije zbori, ki so dosegli srebrno odličje, zastopani z dvema pesmima, štirje zbori, ki so osvojili zlato, s tremi pesmimi, mešani zbor Hrast iz Doberdoba, ki je na tekmovanju dobil največ (95) točk ter vrsto posebnih priznanj, pa s štirimi pesmimi. Ob zboru Hrast, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič, sta na tekmovanju v Mariboru nastopila še dva zamejska zbora, in sicer MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Janko Ban, ter Ženski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Tamara Stanese.
Tudi tržaška zbora sta se u-veljavila, saj je zbor Gallus dosegel zlato odličje, Ženski zbor Glasbene matice pa srebrno.
NA/A PE/EM 1997
NAGRAJENI PRIMOR/M 2BORI
Na zgoščenki so še posnetki ženskega komornega zbora Iskra iz Bovca, nadalje Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec iz Ljubljane, Komornega moškega zbora Izola, Moškega zbora S. Kosovel iz Ajdovščine in še mešanega pevskega zbora Obala iz Kopra.
Pri izbiri pesmi so uredniki imeli posrečeno roko, saj so o-pravili dober izbor med pesmimi, ki sojih zbori izvajali na tekmovanju, tako daje zgoščenka vsebinsko in izvajalsko na visoki ravni. Seveda so opazne razlike v petju posameznih zborov. Vsekakor pa smo z izidom te
zgoščenke dobili dragocen dokument zborovske kulture na Primorskem. To bo torej zvočni dokument nekega časa in delovanja, ki ima na Primorskem dolgo tradicijo.
Na večeru sta nastopila tudi dva nagrajena zbora. Pred samo predstavitvijo je zapel Akademski zbor V. Vodopivec iz Ljubljane, ki ga vodi Katja Kovač, na koncu pa še moški zbor S. Kosovel iz Ajdovščine, ki je pod vodstvom Igorja Hodaka tudi zapel štiri pesmi.
Uspeh primorskih zborov na letošnjem tekmovanju Naša pesem v Mariboru pa naj bo za te pevske zbore, ki so se že uveljavili, in za druge, ki delujejo na tem področju, predvsem izziv, da bi še napredovali in kakovostno rasli. Da bi torej tudi v prihodnje skrbeli za napredek zborovske kulture v tem prostoru, kar pa seveda ni lahko in zahteva dolgoročne in natančne ter strokovno utem-Ijene načrte, ker sicer tvegamo, da postanejo doseženi tekmovalni uspehi le enkratno in skorajda srečno naključje, sodelovanje na tekmovanju pa le sporadična in neredna priložnost za preizkušanje znanja ter posredovanja sporočila izvajanih skladb.
MT
SLOVENSKI GLAS IZ TUJINE
S VEDSKI DAN NA FINSKEM
MLADIKA ST. 9
MILAN SMOLEJ
Na Finskem praznujemo vsako leto 6. novembra Švedski dan. To je praznik vseh Fincev, katerim je materin jezik švedščina. To je uradni praznik, prav tako kot mnogi drugi, ko se izobesi državna zastava. Na ta dan je kralj Gustav II. Adolf padel v bitki pri Lutzenu.
Število švedsko govoreče manjšine na Finskem se manjša iz leta v leto. Na območju našega glavnega mesta jih je okoli 6 odstotkov. V sosednjem mestu Espoo jih je 10 odstotkov. Čeprav se njihovo število manjša, ne moremo trditi, da bi se zmanjševala tudi njihova vloga pri ustvarjanju monokulturne rasti. Finska ima kot dvojezična država zgodovinsko i/se pogoje, da ne samo razume mnogojezič-nost, ampak jo tudi izkoristi. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bila prav naša zakonodaja o dvojezičnosti vzor mnogim drugim deželam.
Lahko tudi trdimo, da se je splošna zavest o vseh prednostih dvojezičnosti v zadnjih časih močno povečala. Prej smo v dvojezičnih družinah radi zanemarjali drugi jezik zaradi bojazni, da ne bi naši otroci postali le “poljezični". Takšna bojazen je popolnoma brez osnove. Največ zaslug za razumevanje pomembnosti dvojezičnosti imajo “jezikovne kopeli", ki so postale neverjetno uspešne. Sistem je prišel na Finsko iz Kanade že leta 1 987.
Na podlagi bogatih izkušenj lahko trdimo, da se je ta sistem učenja drugega jezika trdno usidral v finski družbi. Namenjen je predvsem otrokom, ki na dvojezičnih območjih govore večinskijezik. Tako ima večina otrok v vrtcih in drugih varstvenih ustanovah finščino za svoj prvi jezik, švedski jezik pa se uče po posebni pedagoški metodi.
Zavest o prednostih dvojezičnosti se je razširila tudi po zaslugi Zveze dvojezičnih družb, ki je bila ustanovljena leta 1990. Predsednica zveze pravi, da je po družinah vedno večje zanimanje za to, da bi se otrokom dala možnost popolne dvojezičnosti. Problem pa ni v samih dvojezičnih družinah - glavni problem je finska nestrpnost. Ali bo pustila, da se mnogokulturna družba razvija naprej?
Slovenski bralci si lahko preskrbijo izvod zadnje, 9. številke revije Mladika, ki je pred kratkim izšla v Trstu. V uvodniku z naslovom Trn v peti zasledimo ostro kritično stališče do krajevne levice, tako italijanske kot slovenske, pri kateri - pisec ima v mislih zlasti volitve v občini Devin-Nabrežina - prevladuje po mnenju urednikov strankarska logika, "ki se ne meni za resnične manjšinske interese". Še več: slovenska manjšina v
DOLHAJtJEVA KRAŠKA SIMFONIJA
•••••#•••••••••••••
Že deset let je preteklo, odkar je bila pri nas izdana zadnja knjiga, ki je literarno in fotografsko dostojno predstavila naš čudoviti Kras. V petek, 19. t.m., bovTržaški knjigarni vTr-stu ob 18. uri spremljevalka slovenske književnosti v Italiji in tudi sama književnica Ivanka Hergold predstavila novo knjigo dr. Rafka Dolharja, ki jo je izdala TK. Kraška simfonija je naslov lepo oblikovane knjige, ki jo krasi 47 barvnih kraških vedut. Fotografije je posnel dr. Dolhar, ki je tudi napisal črtice za knjigo. Večina črtic je bila že objavljena v prejšnjih avtorjevih knjigah (Prgišče Krasa, Kraški sprehodi, Stezice, Romanje v Julijce), tokrat pa sestavljajo novo enoto, saj so uglašene na
temo simfonije Krasa in kraških ljudi. Kot zanimivost povejmo še to, da je knjiga izšla v slovenskem in italijanskem jeziku in bo gotovo primerna za novoletno darilo, saj je tržaški pisatelj znan po pestrem pripovedovanju in zapisovanju takih stvari, ki nam ob kraških sprehodih večinoma uhajajo. O knjigi bomo gotovo še pisali.
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabimo vas na predstavitev nove knjige Rafka Dolharja
KRAŠKA SIMFONIJA
Petek, 19. t.m., ob 18. uri v Tržaški knjigarni - Trst, ulica sv. Frančiška 20
Italiji je za tako pojmovano politiko "trn v peti". To ne samo na političnem, temveč tudi na drugih področjih "civilne družbe", kjer "levi tabor" skuša uveljaviti svojo strategijo in logiko. Uvodnik se zaključuje z ugibanjem, kaj se po propadu ideologije skriva za vsem tem: "Samo droben interes banalnega vsakdana?"
Iz vsebine Mladike je treba omeniti novelo Manke Kremenšek z naslovom Se še spominjaš, dalje pismo, ki ga je pariški slovenski kulturnik Evgen Bavčar poslal taboru Slovenskih krščanskih demokratov v Postojni, ciklus pesmi Pine Pištan, kije prejel prvo nagrado na literarnem natečaju Mladike (objavljenih je tudi nekaj pesmi Vladimirja Kosa), prispevek Iva Jevni-karja, ki prinaša nekaj novih podatkov glede usode primorskih padalcev med 2. svetovno vojno in govor, ki ga je imel Ivo Jevnikar na pogrebu znanega zamejskega časnikarja in političnega delavca dr. Teofila Simčiča. Objavljenih je tudi več literarnih in likovnih ocen, bralec pa si lahko prebere tudi stalne Mladi-kine rubrike (Mogoče vas bo zanimalo zvedeti, da..., Pod črto, Antena, Čuk na Obelisku). Bruna Pertot nadaljuje s svojim literarnim opisom domačih, nekoč znanih in rabljenih, danes pa pozabljenih rastlin in zelišč. Tokrat je na vrsti Šalotka z vrtnico.
Skupaj z Mladiko je izšla tudi njena mladinska priloga Rast. V uvodniku z naslovom Pred odločitvijo avtorica Dunja Fabjan poudarja vrednoto dobrote, dalje si lahko preberemo razmišljanji Brede Su-sič in Petra Černiča v rubriki Agora pod lipo, ki sta posvečeni vprašanju slovenske šole v zamejstvu in rabi slovenskega jezika.
 IŽ
PRVO SREČANJE SLOVENSKIH CERKVENIH GLASBENIKOV
Slovensko Cecilijino društvo je v soboto, 29. novembra, v Šentvidu nad Ljubljano organiziralo 1. Srečanje slovenskih organistov in zborovodij, ki so tako ali drugače povezani s cerkveno glasbo. Isti dan je bil v dvorani Zavoda sv. Stanislava redni letni občni zbor.
Spored strokovnega srečanja pa je tako potekal: otvoritev in delavnica o popravilu in vzdrževanju orgel v cerkvi sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano; zborovska delavnica in občni zbor društva v prostorih Zavoda sv. Stanislava; večerni koncert skladb prvega natečaja za cerkveno bogoslužno skladbo v cerkvi na Ježici. Na srečanje so organizatorji povabili tudi cerkvene glasbenike iz zamejstva. Častni pokrovitelj srečanja je bil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode.
V	soboto, 29. novembra, ob 14. uri, seje v cerkvi sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano zbralo okrog 100 mladih organistov in zborovodij cerkve-
OBVESTILA
PRIJAVE ZA PRIMORSKO POJE
Združenje pevskih zborov Primorske v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami obvešča vse primorske zbore in skupine, da je do 20. t.m. čas za prijavo k sodelovanju na mednarodni reviji Primorska poje '98. Zborom, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bodo prijavnice posredovali odgovorni posameznih zvez. Sodelovanje na reviji je kot običajno odprto vsem pevskim sestavom, ki lahko potrebna pojasnila in prijavnice dobijo na sedežih zgoraj omenjenih zvez.
TONE KRALJ NA GRADU DOBROVO
Na gradu Dobrovo je od letošnjega decembra pa do a-prila prihodnjega leta odprta priložnostna razstava z naslovom Grafike Toneta Kralja. Med mladostjo in zrelostjo. Razstavljena dela so vsa iz fonda Goriškega muzeja. Izbor del se omejuje na dve časovni obdobji, mladostna 20. leta in zrela 50. leta tega stoletja, tako da so že na prvi pogled vidne razlike, pa tudi nekatere stalnice. Toneta Kralja je že v času študija na praški akademiji zamikala religiozna motivika, poglobil pa se je tudi v bivanjske probleme človeštva. Skozi celo življenje je razodeval socialni čut, saj je globoko čutil s ponižanimi, zelo rad pa se je tudi zagledal v svoj mladostni svet kmečke idilike, razpete med napori in veseljem. To izpričuje tudi lesorezni ci-klusZem/ya, razstavljen na Dobrovem.
Razstava je na ogled po naslednjem urniku: vsak dan od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
OBVEŠČA Zaradi pomanjkanja prostora je izostalo nekaj prispevkov, ki so prišli na uredništvo. Bralcem in sodelavcem se opravičujemo.
nih pevskih zborov iz vseh krajev Slovenije. Pozdravil jih je predsednik Cecilijinega društva gospod Vito Primožič, mladi zborovodja moškega cerkvenega zbora iz Tržiča. Nato je Tomaž Močnik, orglar pri mariborski škofiji, predaval o popravilu in vzdrževanju orgel in posredoval vzorec pogodbe za vzdrževanje in ugla-ševanje orgel z najnujnejšimi rednimi posegi. Udeleženci so se potem preselili v dvorano Zavoda sv. Stanislava, kjer je bila v programu zborovska delavnica, ki jo je vodil podpredsednik Cecilijinega društva prof. Tomaž Faganel ob sodelovanju korepetitorja Rudolfa Cerca. Predstavil in analiziral je tudi štiri skladbe s 1. natečaja za cerkveno bogoslužno skladbo, ki ga je razpisalo Slovensko Cecilijino društvo septembra 1997. Na natečaju je sodelovalo pet skladateljev: Ivan Florjane, Andrej Misson, Damijan Močnik, Maks Strmčnik in Jože Trošt. Napisali so
12	novih bogoslužnih skladb za orgle in za otroške, mladinske, ženske, moške in mešane zbore, ki so objavljene v zbirki, ki je komaj izšla in ki sta jo uredila Vito Primožič in Tomaž Faganel. Lepo je bilo prisluhniti množičnemu zboru mladih glasbenikov, njihovi sposobnosti branja novih partitur in njihovemu zbranemu petju.
Srečanje se je nadaljevalo z 2. rednim občnim zborom Cecilijinega društva. Na dnevnem redu je bila odobritev nekaterih sprememb pravil Društva. Sprejet je bil tudi predlog, da se v okviru 7. člena posebno omeni sodelovanje s cerkvenimi glasbeniki iz zamejstva.
1.	srečanje cerkvenih glasbenikov seje zaključilo s koncertom v župnijski cerkvi na Ježici. Krstne izvedbe skladb 1. natečaja za cerkveno bogoslužno skladbo so izvajali: organist Tone Potočnik, otroški pevski zbor Adoramus iz Logatca z dirigentom Marjanom Grdadolnikom, moški pevski zbor Cerkvenega pevskega zbora Ignacij Hladnik iz Tržiča, ki ga vodi Vito Primožič, cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gorenjskem, zborovodja Damijan Močnik, in mešani mladinski, komorni zbor Emanuel iz Celja z dirigentko Bernardo Kink.
Prelepa cerkev na Ježici je bila polna poslušalcev, med katerimi so bili vidni predstavniki glasbenega življenja na Slovenskem. Prisotni so skladatelje in izvajalce nagradili z navdušenim ploskanjem. Res lep in slavnostni večer v znamenju mladostne svežine in visoke kakovosti, kar je gotovo poroštvo za bodočnost glasbenega cerkvenega življenja med Slovenci.
Tajništvo Slovenskega Cecilijinega društva pa je prisotnim na občnem zboru tudi sporočilo, da sprejema podatke o organistih, ki orglajo več kot 30 let. Zamejski organisti, ki se za to zanimajo, naj pošljejo osebne podatke s sliko in kratkim življenjepisom na naslov Slovenskega Cecilijinega društva ali pa na naslednji naslov do konca februarja 1998.
ČETRTEK
IS. DECEMBRA,
' U. MAMOLO
10
ČETRTEK 8. DECEMBRA 1997
TRŽAŠKA KRONIKA
POGOVOR Z NOVIMA NAČELNIKOMA SZSO-STS
CILJ: VZGOJA SAMOZAVESTNIH LJUDI
MATJAŽ RUSTJA
Mitja: Svojo skavtsko pot sem začel 1.1977, ko mi je oče v Marijanišču predstavil mojega prvega skavtskega voditelja. Po resnici povedano sem že prej od prvih let živel v skavtskih vrstah na taborih in sestankih pri nas doma, saj je bil moj voditelj in načelnik. Tako sem doživel celotno skavtsko formacijo od volčičev, izvidnikov, vodniške funkcije, noviciata in klana, pa vse do četovodstva, stegovod-stva in današnjega načelništva. Na tej poti sem opravil še vrsto tabornih šol in tečajev. Glede izvolitve si pri skavtih nihče ne pričakuje določene funkcije. Prvič, ker je skoraj nemogoče, da bi se več oseb potegovalo za odgovornejša mesta. Drugič pa, ker vsak od nas ve, kdaj je napočil trenutek, da sam, na osnovi svojih sposobnosti, prevzame določene funkcije in pri njih da čimveč od sebe.
Matejka: Pri 11 letih so me starši vpisali v organizacijo. Kljub začetnemu upiranju sem se pri skavtih kmalu dobro znašla, tako da sem skavtsko pot zavestno nadaljevala. Pred šestimi leti sem začela z vodenjem v veji izvidnikov in vodnic (11-16 let), letos jeseni pa sem prestopila v vejo naših najmlajših in prevzela vodenje skupine na Repenta-bru. Izvolitve nisem pričakovala in gotovo ni bila v mojih ambicijah, vsaj za letos ne. Mislim, da se nihče ne poteguje za od-
V središču Trsta, v ul. Risorta 3, deluje tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije. Zobu časa, apatije in kritik kljubuje že nad 40 let, ker nudi članom rast s preprosto, a etično formulo vere, razumevanja do bližnjega, narodne osveščenosti in narave. Vsakoletni občni zbor SZSO-STS je bil v nedeljo, 5. oktobra, v Marijanišču na Opčinah. Na volitvah je ta dodelil načelniški funkciji Navihani antilopi (Matejki Bukavec, 24-letni študentki komunikologije) in Vztrajnemu bobru (Mitji Ozbiču, 27-letnemu diplomiranemu pravniku).
Rada sta pristala na pogovor, ki se je pričel s skoraj obveznim vprašanjem o njunih začetkih na skavtski poti, ki ju je pripeljala do načelniškega mesta.
govornejša mesta, ki zahtevajo obenem več truda in časa, ampak bi najrajši vsak vodil čim-boljše le svojo skupino. Predvsem, ker nismo plačani za to, kar delamo; obratno: poleg prostovoljnega dela dajemo denar za telefon, prevoze, poleg seveda članarine in tabornine.
Kako se počutita v načelniški obleki in kateri so vajini cilji na tej poti?
Pred nama sta to mesto zasedala Očarljiva levinja (Martina Grahonja) in Mogočni leopard (Teo Kralj), ki sta nam zapustila dobro utečeno pot in bi se jima na tem mestu tudi javno zahvalila za večdesetletno delo v skavtskih vrstah. Zato je bil prevzem načelništva normalno dejanje. V Trstu lahko namreč računamo na sposobno, številčno in navdušeno skupino voditeljev, ki bi uspešno vodila SZSO-STS, tudi če bi midva stala križem rok. Cilje najinega načelništva pa vidiva v ohranjevanju navdušenja, v ustvarjanju medsebojnega zaupanja, v čim-
prejšnjem samostojnem delovanju krajevnih enot, v preosnovi veje volčičev in veveric (to je načelnica posebno poudarila, op.p.) in v krepitvi deželne vizije SZSO.
SZSO-STS je najštevilčnejša mladinska organizacija na Tržaškem.
Kateri so njeni cilji?
Mitja: SZSO nudi vsem, ki si to želijo, prijateljsko okolje, kjer je vsak sprejet za to, kar je, in kjer se vsi trudijo, da bi še okrepili svoje pozitivne lastnosti. Pri tem lahko uživa v prekrasni naravi, pustolovščinah, pogovorih... Cilje pa določa 2. člen
Statuta: duhovno in telesno rast članov v skladne osebnosti, odgovorne člane družbe, zavedne Slovence, dosledne katoličane, poštene državljane in zveste pripadnike skavtske organizacije. Jasno je, da vzgajamo samozavestne ljudi, ki znajo razmišljati, posegati v družbo in jo spreminjati v pozitivnem smislu.
Matejka: Zase lahko povem, da sem se pri skavtih veliko naučila (ročne spretnosti, občudovati naravo, živeti v skupnosti...), posebno pa bi poudarila spoštovanje do bližnjega, naj bo to kdorkoli. V vsaki starostni veji uporabljamo različne metode
vzgoje. Naš vzgojni načrt predvideva za vsakega člana enotno osebno napredovanje: volčiči in veverice se trudijo, da bi postali čim boljši s tem, da preko Ki-plingove Knjige o džungli razumejo, kaj je prav in kaj ne. Pri izvidnikih in vodnicah je napredovanje začrtano preko pustolovščine, pri roverjih in popotnicah pa prek služenja v organizaciji in izven nje.
Še vsako ustanovo v zamejstvu pa tarejo težave; ali je tako tudi pri vas?
Matejka: Na nekaterih področjih primanjkuje voditeljev, tako da nekateri pokrivajo več kot eno funkcijo, vendar je spodbudno dejstvo, da prihaja iz naših dveh klanov vedno več mladih, ki se odločajo za vodenje. Veja V-V pa potrebuje novega zagona, saj je do sedaj delovala minimalno. V ta namen smo se konec oktobra nekatere voditeljice udeležile taborne šole italijanske skavtske organizacije v Barcisu, kjer so nam posredovali vzgojno metodo. To bomo prilagodili našim potrebam in upam, da bo tako tudi naša najmlajša veja docela zaživela.
Mitja: Imamo pa še druge neizpolnjene načrte. Med te spada večna ideja o formiranju skupine bivših članov oz. starejših skavtov, ki bi delovanju znotraj SZSO sledili in ga podpirali od zunaj in po potrebi, redno izhajanje mesečnika Jambor in njegovo preoblikovanje iz tržaškega glasila v list celotne SZSO, na deželni ravni pa predvsem prilagoditev Statuta iz leta 1986 novim razmeram v posameznih
starostnih vejah in oblikovanje deželne podobe SZSO.
Za zaključek bi kaj povedala o Jamboru, mesečniku tržaških skavtinj in skavtov; kaj menita o njem, katero vlogo ima ali pa katero bi moral imeti? Matejka: Na Jambor sem precej navezana, ker sem od začetka svoje skavtske poti redno pisala vanj (čeprav danes nekoliko manj) in mi je bilo njegovo delovanje vedno pri srcu. V prejšnjih letih je doživljal močno krizo predvsem zaradi pomladitve uredništva; mislim pa, da je čas krize mimo. Rada bi zato pohvalila sedanji uredniški odbor, ki si prizadeva, da bi Jambor izhajal redno in čimboljši. Naloga, ki si : jo je zadalo mlado uredništvo, je precej zahtevna, vendar so vsi polni navdušenja in imam zato pol no zaupanja vanje.
Mitja: Kot sem že povedal, se pripravljamo, da bi Jambor prevzel vlogo glasila SZSO, potem ko je pred leti zamrla gori-ška Planika. Pri tem seveda iščemo goriške člane uredništva, ki lahko edini zagotavljajo njegovo širitev tudi na Goriško. Naj še omenim, daje mesto odgovornega urednika prevzel Mirni jelen (Andrej Maver), s tem je nadomestil Visokega jastreba (Marka Tavčarja), ki je bil skoraj 20 let steber Jambora (glasi-
lo	namreč izhaja od leta 1970) in mu je tudi zadnja leta kljub delovnim obveznostim zvesto stal ob strani.
Hvala lepa za pogovor.
Vedno
Vam
bližji.
Sedež:
Opčine - Ul. Ricreatorio, 2 • Tel. 040/21491
Podružnice:
Trst - Trg Liberta, 5 Nabrežina - Trg sv. Roka, 106 Sesljan - Sesljan, 44 Bazovica - Ul. Gruden, 23 Dolina - Donijo, 38
CENJENE ČLANE IN STRANKE VABIMO NA SLAVNOSTNO OTVORITEV NOVE PODRUŽNICE PRI D0MJU DNE 20. DECEMBRA 1997 OB 11.30.
Sedaj tudi pri
DOMJU
da Ti še bolj pomagamo pri Tvojem poslovanju.
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
TVoja Domača Banka
TRŽAŠKA KRONIKA
PROSLAVA 50-LETNICE SVK V TRSTU
PRAZNIK DOBROTE, LJUBEZNI IN SOLIDARNOSTI
IVAN ŽERJAL
Tako bi lahko označili proslavo 50-letnice delovanja Slovenske Vincen-cijeve konference v Trstu, ki je bila v ponedeljek, 15, decembra.
Spominske maše pri Novem sv. Antonu in slavnostne proslave v Peterlinovi dvorani se je udeležilo res veliko število članic in članov ter prijateljev SVK in vidnih osebnosti iz sveta politike, kulture in Cerkve. Mašo je daroval tržaški škof Evgen Ravignani ob somaševanju delegata za slovenske vernike msgr. Franca Vončine in številnih duhovnikov. Škofje v homiliji poudaril načela in vodila Vincenci-jeve konference: to so obzirna dobrota, ljubezen, solidarnost ter pomoč bolnim, ostarelim in osamljenim.
Maši je sledila slavnostna proslava v Peterlinovi dvorani (na sliki). Po uvodnem petju ženske vokalne skupine Musiča noster amor in pozdravu predsednice SVK prof. Laure Abrami je Srečka Tul podala oris zgodovine Vince-ncijeve konference (v Trstu so jo ustanovili v slovenskem Klubu akademičark 8. januarja 1947), psiholog dr. Danilo Sedmak je spregovoril o delovanju Kluba prijateljstva,
lazarist Peter Žakelj pa o zgodovini in delovanju Vincenci-jeve konference dobrote v Sloveniji. Prisotne je pozdravil tudi škof Ravignani. Omembe vreden je bil zlasti poseg dr. Sedmaka, ki je opozoril na potrebe ostarelih in osamljenih oseb, ki jih je v Trstu zelo veliko. Pomagati jim je treba, da se zopet vključijo v družbo, saj človek potrebuje človeka. Zato so leta 1989 skupaj z o-stalima slovenskima dobrodelnima organizacijama, Slovenskim dobrodelnim društvom in Slovenskim karitativnim društvom, ustanovili Klub prijateljstva, ki združuje starejše slovenske občane.
Na proslavi so podelili spominske kolajne nekaterim dolgoletnim sodelavcem iz kolonije in se spomnili pokojnih zaslužnih članov. Spominske kolajne so prejeli: Dominik Hvalič, RozalijaZerboVer-tovec, Anica Pregarz Scherl,
Fani Rojc, Anton Kostnapfel, inž. Aldo Stefančič, Srečka Tul in dr. Moreno Vertovec. Spominske pergamente pa so prejeli sorodniki pokojnih članov in članic Kristine Bisanzi, Milice Cerkvenič Abrami, Marije Glavič Slama, Andrejine Maver Perčič, Rože Stefančič, Rozalije Stefanovič, Rafaele Tomadin, Antonije Vodičar, Silvestre Vremec, Milke Hvala, msgr. Janka Kramariča, msgr. Nataleja Silvanija, msgr. Lojzeta Škerla, Arturja Koshute, Zore Piščanc, Viktorja Prašnika in msgr. dr. Rudolfa Klinca.
Na koncu tega skromnega poročila pa naj gredo Slovenski Vincencijevi konferenci, predvsem pa njeni predsednici prof. Abramovi, tople čestitke ob tem pomembnem jubileju tudi s strani uredništva našega časopisa.
V NABREŽINI ZELO USPEŠNA POBUDA
RAZSTAVO "KAMEN" OBISKALO SKORAJ DVA TISOČ LJUDI!
Pri Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden so lahko spet nadvse zadovoljni z izrednim uspehom, ki ga je imela tudi 6. izvedba razstave kamnitih izdelkov Kamen. Marmornate eksponate si je namreč v petih dneh ogledalo skoraj dva tisoč ljudi, ki so lahko občudovali posamezne predmete - delo domačih kamnosekov pa tudi obrtnikov, ki so prišli od drugod iz severne Italije in sosednje Slovenije.
Nikoli kot letos niso še prišli tako do izraza tudi pretesni prostori župnijske dvorane sv. Rokav Nabrežini, saj je v njej razstavljala trideseterica umetnikov in obrtnikov, med katerimi je eno celo steno zasedla na pol kamnita Pupisova kuhinja. Novoizvoljeni nabrežinski župan Vocci pa je obljubil, da bodo v kratkem odprli prenovljeno rojstno hišo pesnika Iga Grudna, kjer naj bi ta posrečena zamisel dobila svoj dokončni dostojni prostor.
-----------ED
TX
TRŽAŠKA KNJIGARNA
VOŠČI VSEM VESEL BOŽIČ IN SREČNO l 998
DO 24. T.M. TUDI V NEDELJO IN PONEDELJEK VAM NUDIMO PROMOCIJO SLOVENSKE KNJIGE
MIKOLJ
Urarna - Zlatarna
... od leta 1925
Trst - Čampo S. Giacomo 3 Tel. 7606483
I	PRISCO	
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST Trg Goldoni 1 1 Čampo S. Giacomo 3		
11
ČETRTEK 18. DECEMBR/l 1 997
TURISTIČNI URAD
AURORA
GAGGI
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST -Ul. Roma 10-tel. 368440 Urnik: 9.-19. NON STOP
feraando
OBUTVE IN TORBICE
POVRNJENA TAKSA IVA TAX FREE
TRST - Ul. Coroneo 7
Z L A I \ K.'
UL. MAZZINI 9/E TRST TEL. 371075
Cvetice Savina
cvetice za vsaf^o priložnost
TRST - Istrska ulica 10 Tel. 763856
malalan
OPČINE Narodna ul. 47
Dragulji
malalan
OPČINE - NARODNA UL. 28, TEL. 21 1465
Banca Agricola Mantovana
Dr. STOJAN PAHOR
® 040/371019 TRST - Foro Ulpiano 3
r
CHftisnne
OBLEKE IN OBUTVE TAX FREE
V,.
mem oesefe/)f'<rzzit/e
TRST - BORZNI TRG 15, TEL. 366212
FIORI • CVETLICE
(Dava
Ul. I. Gruden 48 Bazovica Tel.226517
Pot
v
varen pristan
UNIPOL
ASSICURAZIONI
Dr. STOJAN PAHOR
® 040/371019 TRST - Foro Ulpiano 3
ZENSKA MODNA KONFEKCIJA
MODE
OPČINE - Narodna ulica 47
TRŽAŠKA KRONIKA
12
ČETRTEK j. DECEMBRA 1 997
SLOVESNOST V SEJNI DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
ARHITEKT PODRECCA PREJEL ‘ZLATEGA SVETEGA JUSTA1'
V petek, 12. decembra, so v dvorani občinskega sveta v Trstu podelili nagrado Zlati sveti Just arhitektu Borisu Po-drecci. Nagrado v obliki kipca (delo kiparja Tristana Albertija) je Podrecci izročil predsednik Združenja kronistov Giorgio Cesare. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanji časnikarju tržaškega dnevnika II Piccolo Silviu Maranzani in tržaškemu prefektu Micheleju De Feisu.
Petkove slovesnosti se je udeležilo veliko predstavnikov oblasti, predvsem pa časnikarjev ter Podreccovih kolegov, sorodnikov in prijateljev. Tržaški župan Riccardo II-ly je v svojem posegu poudaril srednjeevropskost Trsta, ki jo v svoji osebi združuje arh. Podrecca, in pomen načrtov arhitektonske preosnove tržaškega mesta. Deželni odbornik Cristiano Degano je dejal, da ima Trst danes priložnost, da izkoristi svojo središčnost v času, ko se Evropska unija širi v srednjo in vzhodno Evropo. To je poudaril tudi Giorgio Cesare, ki je med drugim dejal, da mora Trst gledati na prihodnost, ne pa na preteklost. Potrebno je tudi, je še dejal Cesare, da se po padcu berlinskega zidu prepreči po-
novna vzpostavitev raznih zidov na krajevni ravni.
Slavljenec arh. Boris Podrecca je v svojem govoru med drugim dejal, da Trst nima še konkretnega načrta za arhitektonsko revitalizacijo. Tržaško mesto bi si moralo izdelati novo podobo, ki bi ustrezala že prisotni kakovosti. Dalje je podčrtal svojo navezanost na tržaško mesto in na Kras. Trst je zanj simbol raznolikosti. Nagrado Zlati sveti Just pa posveča številnim znanim in manj znanim osebnostim, s pomočjo katerih se je izoblikoval, v prvi vrsti Avgustu Černigoju.
——IZ
BOZICNICA ZADRUZNIH BANK V ZGONIKU
V športno-kulturnem centru v Zgoniku je bila v soboto, 13. t.m., božičnica deželne zveze Zadružnih bank in rekreativnega krožka C. R.A. L., ki jo je priredila Zadružna kraška banka v sodelovanju z Zadružnima kreditnima bankama iz Doberdoba in Sovodenj.
V zgoniški telovadnici se je zbralo res veliko ljudi, uslužbencev Zadružnih bank; ti so s seboj pripeljali otroke, ki jih je bogato obdaril sv. Miklavž. Spored božičnice ZB je bil zelo pester: nastopili so mala pevka Ylenia Zobec, klepetulji yanca in Tonca, čarodej Vikj in Šolski pihalni orkester godbe iz Ric-manj pod vodstvom prof. Marina Marsiča.
Zbrani množici otrok in odraslih sta spregovorila predsednik deželne zveze Zadružnih bank Del Negro in predsednik ZKB Pavel Milič. Svoj pozdrav sta prinesla tudi županja občine Zgonik Tamara Blažina in župnik dr. Jože Markuža.
Na božičnici so tudi predstavili pobudo Overland pro Andes, ki jo prireja vseh 600 Zadružnih bank v Italiji in je namenjena nabiranju sredstev v dobrodelne namene za potrebne otroke v Južni Ameriki. Do februarja je mogoče nakazati prispevek za revne otroke ame-• riške celine na poseben tekoči račun (št. 00/230/0023983, ABI 8000, CAB 3200, naslov Credi-
to Cooperativo UNICEF, Cl-SCRA, OVERLAND - ICCREA, Ul. Torino 146 - Rim) pri okencih Zadružnih bank, ki pa so vsekakor odprle tudi posebno stran na internetu (http://www. bcc.it), preko katere je tudi mogoče nakazati prispevke.
PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE DR. EGIDIJA VRŠAJA
V Prosvetnem domu na Opčinah so v torek, 16. t.m., predstavili novo knjigo dr. Egidija Vršaja o srednji Evropi in novi italijanski vzhodni politiki. O knjigi je spregovoril prof. Alberto Gasparini, ob tej priložnosti pa je bila tudi okrogla miza o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo. Na njej sta govorila ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič in Giorgio Ros-setti, podpredsednik združenja Dialoghi europei.
NOVA PODRUŽNICA ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE PRI DOMJU
V soboto, 20. t.m., bodo pri Domju ob 11.30 odprli novo podružnico ZKB. Odprtje nove podružnice je dokaz dobrega stanja in razvoja sedaj najpomembnejšega slovenskega denarnega zavoda v Italiji.
"SLOVENSKI BOŽIC11 NA OPČINAH
ADA MARKON
Božični prazniki se bližajo z naglimi koraki, praznovanja ob 375-letnici župnije sv. Jerneja pa gredo h koncu. Ne bomo spet naštevali vseh pobud, ki smo jih načrtovali in uspešno izpeljali v tem letu. Zaključek pa bo nadvse slovesen. Na sam Božič bodo vsi zbori, ki delujejo na območju openske župnije, predstavili kantato Matije Tomca Slovenski Božič.
CPZ sv. Jernej, tercet Ver la-etum, oba zbora Tabor, vokalna skupina Resonet, pevke in pevci Vesele pomladi, zbor Sv. Florijan od Banov in Višava s Ferlugov že več kot dva meseca skrbno vadijo pod vodstvom svojih zborovodij. Skupne vaje imamo s prof. Jankom Banom. Njegova strokovnost, pripravljenost, ne nazadnje duhovitost dajejo tem pripravam poseben pečat, saj se celo čisto preprosta vokal na vaja spremeni v pravi užitek. Pevcev je čez sto, na vrsti so zdaj le še skupne vaje v cerkvi s solisti, ob spremljavi orgel in flavt. Ob tako množični postavitvi scenografija pravzaprav ne bi bila potrebna. Vendar brez jaslic tudi ne gre. V stilizirani obliki jih bo izdelala skupina otrok pod mentorstvom prof. Jasne Merku.
Kaj pa kantata sama? Skladatelj Matija Tomc jo je uglasbil na podlagi narodnih nape-
vov. Tonalitete so različne, z njimi se spreminja tudi vzdušje, ki preveva glasbo: zdaj otožno, zdaj veselo, pa spet sočutno ali slovesno. Božič je že sam po sebi tak praznik, ko človeka prevzamejo najrazličnejši občutki. Glasba jih le še oplemeniti, slovenski božični napevi pa v svoji preprostosti - ali morda prav zaradi nje - sežejo ljudem do srca.
Pričakujemo vas torej za Božič ob 1 7. uri v openski župnijski cerkvi. Program je bogat: že omenjena kantata Slovenski Božič v drugem delu, v prvem delu pa bo vsak zbor zapel po eno pesem pod vodstvom svojih zborovodij. Brez dvoma bo ta koncert obogatil naše in vaše božične praznike. Ponovili ga bomo 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja, kantato pa še 11. januarja v stolnici sv. Justa in 19. januarja v Novi Gorici.
1995-1997
DRAGI SILVO!
Vedno se te spominjajo Sandra, Milojka z družino in Peter z Majo.
14. decembra 1997 -obletnica
m
   /
mamim
M ^ nuovabancadicreditoditrieste BCTKB nova tržaška kreditna banka
TRŽAŠKA KRONIKA
OBVESTILA
ŽUPNIJA SV. Jerneja na Opčinah vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: Božična skrivnost. Za informacije pokličite na telefonsko številko 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30.
PRIDI S KLAPO na Dobrodelni ples, ki ga organizirajo skupina Shalom, Slovenski kulturni klub, Mladi v odkrivanje skupnih poti in SZSO.
V	soboto, 20. decembra, v dvorani v ulici Brandesia 27 od 20. ure dalje. Igrali bodo Floating Points.
PD MAČKOLJE vabi v nedeljo, 21. decembra, na predbožično prireditev V pričakovanju... Gosta večera bosta trobilna skupina s Proseka ter oktet Odmevi. Nastopil bo tudi domači MePZ Mačkolje. Duhovno misel bo podal župnik g. Rafael Slejko ob 1 7. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Zbrani prispevki večera gredo v dobrodelne namene bolnemu o-troku iz Kopra. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 22. decembra, ob 20.30 na sklepni večer v tem letu, na katerem bo duhovno božično misel za bližajoče se praznike podal rodiški župnik g. Milan Pregelj.
SLOVENSKA GLASBENA šola -Koncertna pobuda in slovenska rojanska župnijska skupnost vabita na koncert božičnih pesmi v petek, 26. t.m., v župnijsko cerkev v Rojanu. Pel bo Tržaški oktet.
OTROŠKI ZBOR Ladjica, Dekliški zbor Devin in zbor Fantje izpod Grmade vabijo na koncert božičnih pesmi, ki bo
v petek, 26. t.m., ob 1 7. uri v cerkvi v Stivanu.
ZNAMKE VSEH VRST IN RABLJENE TELEFONSKE KARTICE!
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so doslej sodelovali z mano pri zbiranju znamk za misijone. Še vedno se ta akcija nadaljuje, zato se še enkrat priporočam vsem tistim, ki bi radi na ta način pomagali našim skrbnim misijonarjem. Ob tej priložnosti želim vsem blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1998! - Franc Saksida, Ul. Biasoletto 125, 34142 Trst
DAROVI
ZA NOVI glas: Janko Jazbec 50.000.
OB STOLETNICI rojstva očeta in moža Romana darujeta hčerka Marija Bizjak in žena
100.000	lir za odsek Slovenske Vincencijeve konf. pri Sv. Ivanu v Trstu.
ZA MARIJIN dom v ul. Risor-ta 3 v Trstu: Amelija Pangos ob
1.	obletnici smrti moža Leopolda 50.000.
ZA CERKVENI pevski zbor od Novega sv. Antona: družina Švab 50.000.
ZA KARITAS v Ajdovščini: Meri B. 50.000.
ČESTITKE
Na fakulteti za politične vede je z odliko diplomirala dr. Vida Valenčič. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega glasa.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA - OPČINE IN MePZ SV. JERNEJ - OPČINE
v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETO - TRST
vabita na
BOŽIČNI KONCERT
OB 375-LETNICI OPENSKE ŽUPNIJE,
ki bo na Božič, 25. decembra 1997, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Božične pesmi in kantato Slovenski Božič, ki jo je po narodnih napevih uglasbil znani slovenski skladatelj Matija Tomc, bodo izvajali vsi zbori, ki delujejo na območju openske župnije.
Ponovitev koncerta bo v torek, 6. januarja 1998, na Gospodovo razglašenje ob 17. uri v naši župnijski cerkvi.
TOPLO VABLJENI!
V	BOŽIČNEM ČASU BODO MEETiTflfrJliiTI NASLEDNJE PRIREDITVE:
- od 25. decembra do 6. januarja 1998 bo tradicionalna razstava božičnih motivov, jaslic iz raznih krajev ter razstava slik (Raza, Čemet, Lupine) v župnijski dvorani vsak dan v večernih urah;
- v nedeljo, 28. decembra, bo ob 16. uri v cerkvi vsakoletna revija božičnih pesmi. Nastopata: znani trio Musiča noster amor in mešani zbor R.M. Rilke. Sledijo govor, nagrade za družinske jaslice in blagoslov.
POLNOČNICE NA TRŽAŠKEM
Ob 21. uri: Novi sv. Anton. Ob 22. uri: Rojan, Sv. Vincencij, Škedenj. Ob 22.15: Sv. Jakob. Ob 24. uri: Sv. Ivan (stara cerkvica). Polnočnice v okoliških župnijah bodo vse ob 24. uri. Radio Trst A bo prenašal polnočnico iz župnijske cerkve sv. Marije Magdalene v Bazovici.
CASADELDETERSIVO
COMSTAR
M. Comino & M. Starc
OPČINE - Narodna ul. 28
RADIJSKI ODER
MARSOVČKI,
ki smo preteklo nedeljo prihajali k Vam
NA OBISK(U),
smo se morali vrniti na Mars zaradi težav z vesoljsko stražo. Vsem otrokom in staršem, ki so se želeli srečati z nami, se za neljubi dogodek opravičujemo in naznanjamo, da se bomo ponovno spustili na Zemljo v nedeljo, 21. decembra 1997, ob 17. uri.
Kraj neposrednega srečanja bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27.
TOKRAT ZARES! VABLJENI!
Cvetje za vsako priložnost
Ul. S. Spiridione 12/A - Trst tel. 040/763707 - mobitel 0337/535204
SLAŠČ1ČS
‘Parfait, monsse in htadne torte Čokoladni izdelki vseh vrst 9{epremafl[jive skušnjave v vseh Četnih časih
ZAPRTO OB NEDELJAH POPOLDNE IN PONEDELJKIH
OPČINE -Proseškaul. 2, tel. 213055
13
ČETRTEK 10. DECEMBR, 1 997
YymMalle
želi svojim cenjenim strankam VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
H£5J JJCA
PURIC LUCIJAN
gooa
TRST-V.leMiramare 117/1 Tel. 410020
SADJE - ZELENJAVA - BIO HRANA
SELF-SERVICE KATJA
Katja Fabrizi URNIK NON STOP
OPČINE - Narodna ulica 46, tel. 211092
Bar-Buffet-Pizzeria
»RINO«
zaprto OB	Korošec	M.	&	Kuzmič	D.
NEDELJAH
OPČINE-Narodnaul. 65, tel. 213821
PEKARNA SOSIČ
OPČINE - Proseška 10
fARCO	KEMIJA FARMACEVTIKA
FINE CHEMICALS	
~!ZSU BIOPRIMA	TRST - Ul. del Lavatoio 4 Tel. 365424 Telex 461012 Telefax 363918
Pizzeria-Bar-Gostilna
»VETO«
Debenjak Nada in ■Fabrizi Erino PIZZE TUDI ZA KOSILO	na	drva
OPČINE - Proseška ul. 35, tel. 211629
DANEV
praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, vzdrževanje in popravila čistilnih naprav
OPČINE - Ul. delle Peonie 3 Tel. 211336-213592 Fax214802
ZELEZNINA
NABREŽINA 124,tel. 200122
MESNICA
Crispini Mauro
NOVOST
PIŠČANCI NA ŽARU OPČINE - Narodna ul. 69, tel. 211079
trt nuova	,
Tecnoutensili^s
Tretjak Norma & C.
ŽELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELSTVO
OPČINE-Proseška 7, tel. 212397
PODJETJE
Utovbic
vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesel Božič in srečno novo leto
TRST - Ul. S. Cilino 38, tel. 54390
:ciorMg
GORIŠKA KRONIKA
hud m
TISKARNA
34170 GORICA - Riva Piazzutta 18 Tel. / Fax 531676 - E-mail: budin@mail.seta.it
14
S
_ Zlatarna
ŠULIGOJ
/M 7 /997
drbiedfie ugeoe/hoA/t e/1
/00- /s /sf /r/
UL Carducci 49 - GORICA
ČETRTEK 8. DECEMBRA 1997
BEftTOtlNI
Specializirani živilski center ...z odličnimi mesečnimi ponudbami. Pričakujemo vas v Mošu pri Gorici.
DRAGULJARNA - URARNA - ZLATARNA
VIRGILIO BRATINA s.n.c.
Dolga in kvalitetna prisotnost, označujejo jo resnost, strokovnost, kompetentnost na področju trgovine.
TRŽIČ - Corso del Popolo 28, tel. (0481) 410674
Vesel Božič in srečno novo leto 1998 želi
TRGOVINA
7Hmi7\04tč
Velika izbira torbic, dežnikov in raznovrstnih kvalitetnih izdelkov
GORICA - Raštel 23, tel. (0481) 33790
O
GRAFICA GORIZIANA S.N.C.
O
TISKARNA - OFFSET
GRAFICA
GORIZIANA
GORICA - Ul. Gregorčič 18. tel. 22116 - fax 22019
G O Ft I O A
Mffl
Raštel 19
Tel. (0481) 531884 Fax 534470
TRGOVINE OBUTVE
Raštel 7
Tel. (0481) 535162 K2 - Ul. Oberdan 7
Tel. (0481) 535520
OTROŠKA OBUTEV
Raštel 8
Tel. (0481) 33465
JESENSKI PRAZNIK V SLOVENSKEM SOLSKEM SREDIŠČU
HARJET DORNIK
V sredo, 10. decembra, čim je deževno vreme malo popustilo, je v središču slovenskih višjih srednjih šol potekalo jesensko praznovanje, s katerim smo odgovorni želeli obeležiti zaključek prve faze večletnega načrta Sola v zelenju, ki so ga vsi zavodi v središču osvojili z letošnjim šolskim letom. Po glavnem odmoru so se dijaki porazdelili po zelenih površinah okoli šolskih stavb in pod vodstvom referentov za okolje in profesorjev posadili približno trideset različnih vrst, ki so jih za ta dan v glavnem sami prinesli. S temi vrstami šteje naša rastlinska združba že nad sto različnih primerkov. Dijaki so tudi uredili lesene opornike za večje rastline in tla okrog njih, natrpali večje luknje ob stavbah inv njih ter očistili travnike raznih smeti. Za konec so dijaki pedagoškega liceja pod vodstvom prof. Danje Bregant privezali na vsako rastlino listek s tremi znanstvenimi imeni vrste: slovenskim, italijanskim in latinskim. S tem je pobuda uradno zadobila obseg pravega botaničnega vrta, kjer lahko obiskovalec takoj dobi podatek o tem, katero rastlinsko vrsto ima pred seboj. Sledila je preprosta zakuska, ki je poudarila tudi pomembno združevalno razsežnost načrta, saj so se v raznih delovnih trenutkih zbliževale v mešanih skupinah najrazličnejše osebe v središču. Mimogrede smo si lahko ogle-
dali še fotografske posnetke teh skupin med delom za vrt.
S tem je torej jesenska faza načrta mimo. Glede na končne dosežke jo referenti ocenjujemo kot zelo uspešno. V začetku smo upali le na nekaj dreves in še zdaleč si nismo predstavljali, da bo pred Božičem njihovo število tolikšno. V tem uvodnem delu je bila naša pozornost usmerjena predvsem na načrtovanje in zasaditev večjih in manjših dreves. Zdaj stoji pred zavodom I. Cankar 19 dreves, okoli drugih kril z grmovnicami vred pa več kot 80 rastlin. Darovalcem večjih dreves, ki smo jih že omenili v prejšnjem zapisu, so se medtem pridružili še podjetnik Hadrijan Corsi, ravnateljica Majda Sfiligoj Corsi, gospa Vera Nanut, odvetnik Damijan Ter-pin, Saša in Mitja Primosig, Katoliška knjigarna, podjetji Dike in Microsys, gostišče La Subi-da in sovodenjska Zadružna kreditna banka. Tudi njim sev imenu celotne skupnosti, ki dela in se uči v centru, iskreno zahvaljujemo.
Čeprav je glavnina dela na terenu za nami, tudi v zimskem času načrt ne bo zastal. Delali bomo v glavnem za mizo. V sodelovanju z dijaki bomo izdelovali spremne shede s podatki posameznih vrst za kataloge, ki jih bodo med ogledom uporabljali notranji ali zunanji obiskovalci vrta, in seveda načrtovali nadaljnje delo. V spomladanskem času nameravamo ponovno na teren. Bogatili bomo zbirko rastlin z novimi vrstami avtohtonih dreves in grmovnic, se preizkusili v pripravi drugih objektov (lop za kolesa, klope, utice za orodje, tablic z imeni rastlin in še česa) in uredili kako gredico.
Referenti za okolje se zahvaljujemo vsem, ki so s svojim trudom in prispevkom pomagali k uresničitvi prve jesenske faze tega lepega načrta in delijo sedaj z nami veselje prvih sto rastlin. Vsem voščimo mirne praznike in srečo v novem letu.
V središču Gorice - nasproti Katoliške knjigarne URARNA IN ZLATARNA
ILo H>crigno
Vam nudi vse po najugodnejših cenah.
Na izbiro so Vam ure znamk
SECTOR
ŠPORT VVATCHES
•CITIZEN
z dvoletno garancijo
CASIO
C BDET
RAYM0ND WEIL
GENEVE
SEIKO
Neposredno po tovarniških cenah zlati in srebrni izdelki znamenitih vičentinskih delavnic, lasten laboratorij in tudi takojšnje graviranje
GORICA - ul. Arcivescovado 3 in 7 - tel. 534633
TRGOVINA JESTVIN
Maraž -Škarabot
Gorica, Placuta 13
OTROŠKI ZBOR VESELJAKI IZ DOBERDOBA NA ZGOŠČENKI
Božič je že pred durmi in, če niste še nakupili vseh daril, imate sedaj priložnost si privoščiti nakup čisto sveže plošče otroškega pevskega zbora Veseljaki iz Doberdoba. Uradna predstavitev posnetka bo v torek, 23. t.m., ob 17.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Bratuž. V januarju bo pa izšla še kaseta. Pod tempe-ramantnim vodstvom pevo-vodkinje Lucije Lavrenčič so otroci iz Doberdoba, okoliških zaselkov in z Laškega naštudirali čez dvajset pesmi in jih posneli na zgoščenko. Tako jim bo ta glasbeni trud ostal v trajnem spominu, a seveda jim bo tudi v veliko veselje in ponos, nam pa v užitek. Plošča vsebuje narodne, slovenske in tuje umetne pesmi ter priredbe znanih skladbic. Ob klavirski spremljavi Zulejke Devetak in orf instrumentov (priredbe le-teh je pripravila dirigentka Lucija), ki jih igrajo gojenci SCGV E. Komel iz Doberdoba, bomo poslušali pesmice, ki nas bodo popeljale od mrzle, zasnežene zime, preko cvetoče pomladi in toplega poletja, do dobrodušne zlate jeseni. Izdajo plošče je omogočil SCGV Emil Komel, zanjo pa so prispevali ZSKP iz Gorice, Zveza cerkvenih pevskih zborov, goriška Kmečka banka in društvo Hrast iz Doberdoba. Dobili jo boste lahko v Katoliški knjigarni naTravniku in na šoli Komel.
Do sedaj je bil doberdobski otroški zbor skupaj z drugimi dvajsetimi otroškimi in mladinskimi zbori s Primorskega posnet le na CD zgoščenki Naša pomlad, ki je izšla ob 25-letnici istoimenske revije. Posnetek je z gala koncerta, ki je bil pred dvema letoma v novogoriškem Kulturnem domu. Nanj so bili mladi doberdobski pevci povabljeni kot najboljši otroški zbor iz Goriške.
' IK
RESTAVRACIJA
STEVERJAN - Klanec 23, tel. (0481) 884095
Vc^či svojim obiskovalcem v zamejstvu in v matični domovini vesel Božič in srečno novo leto 1998
Zaprto ob torkih in sredah
Roman bar
Roman Cotič
vošči vsem blagoslovljene praznike
GORICA - Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan
PEKARNA - SLASCIČARNA
VIATORI
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo, In vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja, lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah
GORICA - Tel. 520905
POEZIJA SLOVENSKE DUŠE V RISBAH PAVLETA MEDVEŠČKA
Kdor si je pred tremi leti ogledal obširno retrospektivno razstavo na gradu Kromberk, je lahko v Pavletu Medveščku spoznal izrednega ustvarjalca.
V	več kot štiri desetletja dolgi prisotnosti na likovnem prizorišču je za svoje ustvarjalno delo uporabil najrazličnejša izrazna sredstva: risbo, grafiko, knjižno ilustracijo, opremo, uporabno grafiko in ne nazadnje pisano besedo. Možnost, da se vnovič seznanimo vsaj z delom obširnega Medveš-čkovega opusa, nam nudi galerija Ars v Katoliški knjigarni, kjer so v petek, 12. t.m., odprli razstavo umetnikovih del. O likovnem ustvarjanju Pavleta Medveščka je spregovorila umetnostna zgodovinarka Maja Jerman-Bratec, večer pa je uvedel baritonist Martin Srebrnič, ki je ob klavirski spremljavi Valentine Pavio zapel Sat-tnerjev samospev Naša zvezda.
Gledalcu, ki vstopi v razstavne prostore galerije Ars, se pred očmi razgrne umetniški svet Pavleta Medveščka. Ta je zaznamovan s fantastičnimi prvinami, katerih temelje moramo iskati v ljudskem likovnem izročilu, ki jih umetnik spretno vnaša v svojo likovno govorico. Kot velik poznavalec tako materialne kot kulturne dediščine primorskega prostora zna elemente že zdavnaj pozabljene ljudske tradicije ponovno ovrednotiti in obogatiti z novo pomensko vred-
SKUPINA AKORD
V	PRIMIERU
Na začetku decembra je bila moška skupina Akord iz Podgore gost kulturnega krožka iz Sirarja pri Primieru v pokrajini Trento. V tem kraju že skoraj deset let prebiva z družino rojak iz Šte-verjana David Pintar, po poklicu bolničar, ki pa je tudi znan kot slikar. Kot zaveden Slovenec je že poskrbel, da je v preteklosti ta ali ona slovenska skupina pripeljala našo besedo in pesem v to prelepo dolino. Skupina Akord je pod vodstvom dr. Mirka Špacapana sodelovala najprej pri maši, nato pa pred oltarjem zapela vrsto slovenskih in seveda "alpskih" pesmi, ki so v teh krajih zelo poznane. Naši pevci so se v teh letih izurili prav v izvajanju le-teh, saj jih po splošnem mnenju pojejo bolje od samih "alpskih" zborov. Občinstvo se je kar čudilo, kako more samo osem pevcev tako napolniti koncertni prostor.
Po ogledu počitniškega bisera S. Martino di Castroz-za so naši "akordovci" zapeli še na ulicah v Sirarju, ki so jih napolnjevali radovedni o-biskovalci tržnic. Priljubljenemu Davidu, ki jih je tako lepo sprejel, pa so naši pevci obljubili, da mu bodo zapeli v čast, ko se mu bodo odprla vrata osebne razstave v galeriji Katoliške knjigarne v Gorici.
BOŽIČNO SREČANJE
V	ŠTANDREŽU
Štandreška rajonska konzul-ta, župnija, društva, OŠ F. Erjavec in vrtec prirejajo v nedeljo, 21. t.m., božično srečanje na temo miru in prijateljstva. Ob
15.	uri v župnijski cerkvi nastop štandreške osnovne šole in vrtca ter zborov društev Štan-drež in Župančič. Program se bo sklenil s pesmijo Sveta noč, ki jo bodo zapeli vsi sodelujoči. Na trgu pred cerkvijo bo nato družabno srečanje s tradicionalnimi božičnimi slaščicami in pijačo. V soboto, 20. t.m., bodo štandreški otroci obiskali najstarejše vaščane in jim voščili ob praznikih. Na začetku januarja bo po vasi in okolici ba-klada. Darovi in prispevki, ki jih bomo zbrali na teh prireditvah, bodo šli v dobre namene.
ŠTANDREŠKI
PRAZNIKI
v Letos je župnija sv. Andreja
v	Štandrežu obogatila praznovanje zavetnika s podelitvijo sv. birme dvajsetim odraščajočim. Ves teden pred 30. novembrom so se župljani zbirali k večerni maši. Različni slovenski duhovniki sovernikom osvetljeva-
li	vsebino blagrov. V tednu priprave so stekle verske in materialne akcije. V sredoje bilo srečanje župnijskih svetov, v četrtek dobro obiskano spokorno bogoslužje in spoved, v petek spovedovanje za ostale vernike. Cerkev je, osvetljena z novo električno napeljavo, v nedeljo sprejela nadškofa in veliko vernikov. Nadpastirje govoril o pomenu adventa, bližajočega se3. tisočletja, o sv. Andreju in o zakramentu Sv. Duha. Praznični dan se je končal pri večernicah in nato pri igri v župnijskem domu.
nostjo. Z njihovo pomočjo nam umetnik poustvari svoj notranji svet, intimno navezanost na kraje, ljudi, običaje. Tokrat se nam predstavlja s e-naindvajsetimi velikimi kolori-ranimi risbami, ki so sad, kot j je sam avtor povedal, čisto intimnega ustvarjalnega dela. Čeprav smo si nekatera dela lahko že ogledali na gradu Kromberk, se nam pričujoči izbor predstavlja kot zanimiva j pripoved umetnika, ki je tesno povezan s primorsko zemljo. Razstava, ki je na ogled do 10. januarja 1998 po urniku knjigarne, razkriva tenkočutnega umetnika, ki nam s pomočjo osebne, hitro razpoznavne poetike ponuja drugačen pogled na to, kar nas obdaja, in kreativen odnos do bogate kulturne dediščine.
------------IFŽ
Vesel Božič in srečno novo leto 1998 Vam želi Kulturni center Lojze Bratuž
065RA R
MARKET S. ANDREA
VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1998
STANDREŽ, UL. S. MICHELE 184
I®:
O ir: S RA R
Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 1998 prinese vsem Slovencem doma in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje.
Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda.
To so moje želje in voščila vsem rojakom -Slovencem!
-	Vinko Levstik - Gorica
LEVSTIKOVA HOTELA
V	ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, konferenčno dvorano za 100 oseb in manjšo dvorano za 30-40 oseb. Moderno opremljen, 75 sob ali ca. 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon, radijski in televizijski sprejemnik. Zavarovan parkirni prostor.
Naslov: PALAČE HOTEL, Korzo Italia 63 -34170 GORIZIA GORICA, tel. (0481) 82166, fax (0481) 31658
HOTEL EMONA 2. kat. je v zgodovinskem središču Rima. Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon, mini bar ter ogrevalne naprave pozimi,poleti pa hladilne. Hotelsko osebje je slovensko: poskrbelo bo za vaše dobro počutje. Hotel ima tudi svoj avtopark.
Pokličite nas po telefonu: (06) 7027911 ali 7027827, fax (06) 7028787
Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23 -00185 ROMA RIM
V OBEH HOTELIH IMAJO SLOVENSKI GOSTJE POPUST. PRIČAKUJEMO VAS!
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
pri Pavlinu
Zaprto ob petkih GORICA - Drevored 20. septembra 138, tel. 82117
GOSTILNA
FRANC
PODVERŠIČ
GORICA - Ul. Brigata Pavia Tel. 530518
GOSTILNA
»Pri Mirotu« (Da Miro)
Zaprto ob torkih SOVODNJE OB SOČI, tel. 882017
RESTAVRACIJA NANUT
Zaprto ob sobotah in nedeljah STANDREŽ- Ul. Trieste 118, tel. (0481) 21 168
Gostilna pri Mirkotu
. Up ori te (/e/ Galuario
Zaprto ob torkih zvečer in sredah cel dan Urnik: 9.-15., 18.-24. Tel. (0481) 534428 Rezervacije za Božič in Silvestrovo
GROJNA - VALLONE DELLE AC0UE 2
GOSTILNA
KORŠIČ
Zaprto ob torkih in sredah
STEVERJAN - Sovenca 7, tel. (0481) 884248
Gostilna «FRANC»	Pri Francetu Pristna domača kuhinja Zaprto ob nedeljah
SOVODNJE OB SOČI - Prvomajska 86, tel. (0481) 882038	
15
ČETRTEK
18. DECEMBRA
1997
GOSTILNA SIRK
PRI LOVCU
SUBIDA - PLEŠIVO, tel. 60531
GORIŠKA KRONIKA
ostilha
1670 - 1990
"2Devetak
di Devetak Agostino & C. s.n.c.
Zaprto v ponedeljek in torek
veaeS Sapic cše dreova
VRH SV. MIHAELA 48 (Sovodnje ob Soči), tel. 882005
16
s.n.c.
sobema
vošči vesel Božič in srečno 1998
SOVODNJE OB SOČI - Case sparse 77 Tel. (0481) 521550, telex 461207, fax 20969
ČETRTEK 8. DECEMBRA 1997
‘r^CetCe	*7cA<z*t
ŠTEVERJAN - Dvor 13, tel. (0481) 884015
CER - IMPEX
Splošni import-export IGOR ČERNIČ
GORICA - Ul. Cavalleggeri di Lodi 19, tel. 522144
CT73
EKNOMEC
ci S
s.n.c	pisarniški	stroji
OLYMPIA - OLIVETTI pisarniška oprema - telefax RICOH fotokopirni stroji RICOH - MITA - CANON blagajne SUPREMA
GORICA - Korzo Italia 76, tel. in fax (0481) 81032
MEHANIČNI PRIBOR
DANIELA PUIA
GORICA - Ul. Terza armata 183/b Tel. in fax (0481) 520250
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - OGRAJE
RAD/SLAV
LEOPOLl
GORICA - Ul. Brigata Pavia 46, tel. (0481) 531941
PRODAJA IN POPRAVILA KOLES
ELIA ČUK s.n.c.
Cefarin R. & Saksida
GORICA - Trg Cavour 9, tel. 535019
SCGV EMIL KOMEL
vabi na
BOŽIČNI NASTOP UČENCEV
Sedejeva dvorana v Števerjanu, četrtek, 18. decembra,
ob 19.30
Sr
-	Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, sobota, 20. decembra, ob 18. uri
Bon e^Vozt... <Sxcčai 'Boiii...	^IVzilznacfztsii...
£^\Uxzy flniitmal... !Buon ^Natab.... cHrUloi is. xodi...
V pričakovanju Božiča
V nedeljo 21. decembra 1997, ob 17.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Pridite, mali in veliki! Skupaj bomo doživljali božično vzdušje ob glasbi, pesmi in besedi.
SCGV EMIL KOMEL IN KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
vabita na predstavitev zgoščenke
VESELJAKI
Poje otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba ob spremlja-
vi	učencev SCGV Emil Komel. Vodi Lucija Lavrenčič
Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, torek, 23. decembra ob 17.30.
ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Izvajajo: skupina Akord, moška zbora Mirko Filej in Stmavej} mešani cerkveni zbori iz Podgore, Rupe-Peči in Standreža Božični nagovor: Vera Tuta Ban
OB KONCU BLAGOSLOV Z ZAHVALNO PESMIJO
Petek, 26. decembra 1997, ob 15. uri v goriški stolni cerkvi.
KUD ŠEMPETER IN KUD NOVA GORICA V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO SV. ANDREJA V ŠTANDREŽU
prirejata
BOŽIČNI KONCERT
IZVAJAJO: orgle: prof. Hubert Bergant, violina: Mojca Križnič, sopran: Alessandra Schettino, alt: Kristina Macarol, godalni orkester Nova Gorica, dirigent: prof. Jurij Križnič, goriški pihalci in trobilci, župnijski mešani pevski zbor iz Šempetra, dirigent: Bogdan Brecelj. Štandrež, župnijska cerkev, sobota, 27. decembra 1997, ob 20.30.
SCGV EMIL KOMEL V SODELOVANJU S PRIMORSKIM DRAMSKIM GLEDALIŠČEM
P. I. Čajkovski
LABODJE JEZERO
SNG OPERA IN BALET MARIBOR -NACIONALNA OPERA IN BALET KIEV
Baletna predstava bo v dvorani Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici v nedeljo, 28. decembra, ob 17. uri
Božični koncert
"SLAVA BOGU NA VIŠAVAH"
(BOŽIČNE PESMI SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN PESNIKOV)
Nastopajo: MlPZ Vrh sv. Mihaela, MePZ Podgora, MoPS Akord - Podgora, recitatorji dramske skupine PD Podgora. Na orgle spremlja Dalia Vodice
Torek, 6. januarja 1998, ob 17. uri, cerkev sv. Justa Mučenca v Podgori
TISOČ SLOVENCEV - TISOČ DAROV
ZA KULTURNI UENTER LOJZE BRATUŽ
Alex Ravnik, Hayward-Kalifornija 200 ZDA $.
Svoj prispevek lahko nakažete na uredništvu Novega glasa ali na tekoči račun št. 31276 na Kmečki banki.
DAROVI
ZA MISIJONARJA g. I. Štanto: Marija Petejan, Peč 4, namesto cvetja na grob Helene Malič 50.000 lir.
ZACERKEVvJamljah: v spomin na pok. Dinota Kobala darujejo sestra, bratje in svakinji 750.000; N.N. 200.000; N.N.
300.000 lir.
ZA CERKEV sv. Ivana: Marija Grudina 50.000 lir.
ZA SLOV. Karitas: Marija Grudina 50.000 lir.
ZA CERKEV v Mavhinjah: v spomin na pok. Bruna Metli-kovca tašča Marija, svak Evgen, svakinji Marica in Nadja z družinami 200.000; v isti namen namesto cvetja na grob Jožica Terčon 20.000, Anica Terčon 20.000; družini Legiša, Mavhinje 15, in Šuman
200.000 lir.
ZA CERKEV v Samatorci: v spomin na pok. Majdo Legiša Milič družini Legiša in Fabec po 50.000 lir.
ZA SLOV. misijonarje: družini Legiša, Mavhinje 15, in Šuman 100.000 lir.
ZA NOVI glas: Legiša Zlatka
30.000 lir; župniji Rupa/Peč in GabrjeA/rh za objavo darov v letu 1997 100.000; župnijski urad Vrtojba 30.000 lir.
V	SPOMIN’ na pok. Franca Čaudka družina Joško Kosič po 100.000 za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj in za cerkev v Sovodnjah.
ZA MoPZ M. Filej: N.N. s Peči 100.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: MPZ M. Filej ob letni maši za pokojne pevce 20.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: Jožef Batistič namesto cvetja na grob bratranca Jožkota Černiča 50.000; Tatjana Gorkič Černič
v	spomin na moža Jožkota 100.000; sestrična Krista Tomažič namesto cvetja na grob Jožka Černiča 50.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: Danila in Danilo Čeudek namesto cvetja na grob Jožkota Černiča 50.000 lir.
ZA LAČNE po svetu: druž. Pavletič, Rupa 13, 50.000; druž. Pavletič, Rupa 15, 50.000 lir.
OBVESTILA
SLOVENSKE POLNOČNICE na Goriškem: pri sv. Ivanu v Gorici, v Štandrežu, Števerjanu, Sovodnjah, Gabrjah, Doberdobu, Jamljah, Pevmi in Podgori; ob 22. uri je polnočna maša v Zavodu sv. Družine, ob 22.30 pa v Štmavru.
ŽUPNIJA RUPA-Peč in Gabr-je-Vrh: svete maše na božični dan, 25. t.m.: Peč ob 9., Rupa ob 10., Vrh ob 11. uri; ob isti uri so sv. maše tudi na sv. Štefan, 26. decembra. Vabljeni!
UČENCI SREDICE šole Ivan Trinko bodo prodajali svoja ro-
KD SOVODNJE vabi na koncert božičnih pesmi PRESVETA NOČ PRIHAJA.
Nastopajo vokalna skupina So-vodenjska dekleta in moški zbor Skala iz Gabrij. Cerkev sv. Martina v Sovodnjah v ponedeljek, 22.12.1997, ob 20.30.
čna dela za nabirko, namenjeno obnovi šole na potresnem področju v kraju Valtopina v Umbriji. Prisotni so že bili v Kulturnem domu 15. in 16. decembra, 18. in 20. t.m. pa bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, 22. na božičnem koncertu v Sovodnjah, v nedeljo pa pri vseh mašah po naših vaseh in pri sv. Ivanu v Gorici.
UČENCI IN učitelji osnovne šole J. Abram vabijo na božičnico, ki bo v župnijski cerkvi v Pevmi v soboto, 20.12., ob
16.	uri. Režija J. Zniderčič.
CERKVENI SVET Vrh-Gabrje in mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela vabita na božičnico v nedeljo, 28. decembra, v cerkvi na Vrhu. Ob 11. uri sv. maša, nato nastop MePZ Podgora in skupine Akord ter domačega mladinskega zbora z recitalom in blagoslovom otrok.
ŠIRŠI ODBOR Zveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal v torek, 30. decembra, ob 20.30 na sedežu v Gorici.
TRADICIONALNI BOŽIČNI koncert Slovencev v Laškem bo v nedeljo, 11. januarja 1998, ob 15. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Pel bo cerkveni pevski zbor iz Zgonika pod vodstvom T. Kostnapfla.
KNJIŽNO ZBIRKO Goriške Mohorjeve družbe za leto
1998	lahko dobite pri domačem župniku, v vseh slovenskih knjigarnah in na naši upra-
vi	v Gorici. Na naši upravi lahko dobite tudi knjigo Cerkev in družba na Goriškem in pesniško zbirko Milana Bekarja Čar nad Krasom.
ENOURNA ODDAJA NA RADIU GLAS
Poslušalci, ki sledijo večerni slovenski oddaji na krajevni radijski postaji Radio glas, so v preteklih dneh lahko slišali, da je od 8. decembra oddaja enourna. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. do 21. ure. Več o tem prihodnjič.
ČESTITKE
Danjeli in Marjanu želi na novi skupni življenjski poti veliko sreče in medsebojnega razumevanja Oder 90.
Uredništvo NG se veseli z mladima novoporočencema in jima želi svetal začetek v luči tega Božiča in njune ljubezni.
Župnijski pastoralni svet GabrjeA/rh in Rupa/Peč skupaj z MPZ ter PD Rupa-Peč želi vsem župljanom, še posebej bolnim in kakorkoli preizkuša-nim, globoko doživetje božje ljubezni in veselja za božične praznike in v novem letu.
Župnik in župnijska sveta iz Standreža želijo domačim in prijateljem blagoslovljene božične praznike in milosti polno novo leto.
coinnBTEi obvešča
Zaradi pomanjkanja prostora je izostalo precej prispevkov, ki so prišli na uredništvo. Bralcem in sodelavcem se opravičujemo.
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA DOLINA
POGOVOR / PAVEL PETRICIG
■ "U.
TTT.~T.7J :l\-7TT.
SMEMO UPATI NA BOLjE
ERIKA JAZBAR
V	petek, 5. t.m., in v četrtek, 11. t.m., so uradno predstavili v Špetru oz. v Gorici novi publikaciji, ki prihajata iz slovenske Benečije, in sicer Petricigevo dokumentarno pripoved v treh delih Pod senco trikolore (o kateri smo poročali v NG 25. septembra letos) ter izbor Predanove krajše proze v beneškem narečju z naslovom Piše Petar Matajurac, priljubljeno rubriko, ki je izhajalav Novem Matajurju v zadnjih letih. Avtor publikacijePoc/senco trikolore]e Pavel Petricig, dobro poznan družbe-no-politični delavec iz Beneške Slovenije, s katerim smo se pogovorili o slovenski realnosti na Videmskem in o vsakdanjem kulturnem življenju v teh slovenskih dolinah.
V	kratkih (in preskromnih) besedah se nam je Petricig predstavil takole.
Doma sem iz Gorenjega Barnasa v občini Špeter, po poklicu sem učitelj že od mladih let; učil sem v naših krajih, v Furlaniji, nato na srednjih šolah likovno vzgojo do upokojitve po štiridesetih letih dela. Od vedno sem gojil več - recimo preveč - zanimanj; posebno ljubezen sem čutil predvsem do risanja, slikarstva in vsega, kar jez umetnostjo povezano. Nisem obiskoval šole s slovenskim učnim jezikom, slovenščine sem se naučil v domačem okolju. Prvič sem se ukvarjal z materinim jezikom v Paluzzi v petdesetih letih, ko mi je učenka podarila slovensko slovnico. Angažiran sem bil tudi v politiki, (1975-85 pokrajinski svetovalec v Vidmu, op.p.) ter v širšem družbenem življenju slovenske Benečije. Bil sem blizu KD Ivan Trinko od samega začetka, štejem se med ustanovitelje Društva beneških umetnikov ter Inštituta za slovensko izobraževanje.
Z nekaterimi drugimi izobraženci ste zasnovali tudi Študijski center Nediža.
Študijski center Nediža smo ustanovili 19.9.1972 in letos praznujemo 25-letnico delovanja. Benečija je bila takrat precej drugačna, več ljudi je živelo v naših dolinah in širše je bilo poznavanje slovenskega jezika. Ko sem se po nekaj letih vrnil v Ce-pletišče, kjer sem poučeval, sem lahko videl, kako se je vsakdanja uporaba slovenskega jezika izgubljala. Razumeli smo, daje slovenska Benečija potrebovala društvo, ki bi usmerjalo pozornost in trud v vzgojo otrok. Začeli smo delovanje z otroki, zasnovali smo narečni tečaj Moja vas (1974), ki je naletel na velik odmev, a tudi velika nasprotovanja, dal pa nam je tudi marsikatero zadoščenje. Omenim naj še kulturno-počitniška letovanja Mlada brieza, ki so trajala 25 dni pri nas v Benečiji, v Kanalski dolini in na slovenski obali. Videli smo lahko spodbudne spremembe pri naših ljudeh, saj smo pri Mladi briezi leta 1978 zbrali 148 otrok in nato isto leto še drugih 124. Starši so nam zaupali otroke, in to s podpisom na kvesturi. Tako podporo je bilo treba gojiti; dala nam je novih moči za nadaljevanje našega načrta v kontinuiteti. Veliko ljudi je bilo zaskrbljenih, marsikdo mi je očital, da nismo bili dovolj previdni, vendar včasih je potrebno tudi tveganje.
Na današnjem večeru se predstavljate kot avtor dokumentarne pripovedi, ki je prišla med naše bralce že na Srečanju Slovencev
v	Matajurju avgusta letos
in je posvečena spominu na Izidorja Predana-Doriča.
Res je, da smo na letošnjem srečanju v Matajurju predstavili dve no-
vi	publikaciji, ki sta tesno povezani s svetlo figuro Doriča. Moj zapis objema težka leta vojaške krize med Italijo in Jugoslavijo, ko je bil dvajsetletni Predan aretiran na osnovi neverjetnih sumničenj. Želel sem podati sliko vsakdanjega dogajanja ter politični okvir tistih temnih let, v katerih je lahko članek, v katerem je Doric opisoval položaj in vzdušje, ki gaje v Benečiji ustvarila prisotnost vojske, veljal za izdajanje vojaških tajnosti. Knjiga ne želi biti eden od toliko dosjejev o tajnih organizacijah, ki so v Beneški Sloveniji kar mrgolele, da bi zavirale prost razvoj naše manjšine, in ki smojih poznali z imenom Trikolora. Moj namen je podati kratko pripoved ob nekaterih dogodkih v letih po drugi svetovni vojni, pri katerih so tajne organizacije odi-
grale svojo vlogo. S svojim zapisom želim tudi dokončno dokazati, da Dorič ni bil kriv oz. daje sodišče sa-moz razsodbo pokazalo, kako je bila celotna zadeva napihnjena in pretirana. Predan je sicer imel omenjene papirje v žepu, vendar sploh ne moremo reči, da bi lahko bili slednji tajno vojaško gradivo. To publikacijo namenjam seveda vsem, vendar predvsem tistim nasprotnikom, ki nam očitajo dejstvo, da je Dorič presedel kriv nekaj mesecev v zaporu in tako omalovažujejo njegovo svetlo figuro.
Kako se je Benečija spremenila od leta
1953 do danes?
V	Benečiji živimo danes v drugačnem vzdušju. V petdesetih letih so prevladovale v občinskih upravah in sploh v vseh državnih uradih sile in ljudje, ki so bili Slovencem nasprotni. Danes so vse naše občine v rokah politikov, ki so naši prijatelji; nekateri so bili tudi sami člani naših društev, tudi Študijskega centra Nediža. To seveda ne pomeni avtomatično oživitve naših dolin, kaže pa, da se je politična in širša družbena klima precej spremenila, saj danes ne moremo več trditi, da sistematično preganjajo naše ljudi. Perspektive torej so, tudi če je realnost zaskrbljujoča, kar dokazujejo vsakoletne demografske številke in primerjave s prejšnjimi leti; vendar menim, daje spodbudno, da bo v nekaj letih tretjina naših ljudi lahko pisala in brala v slovenskem jeziku. Otroci, ki obiskujejo naš dvojezični šolski center, bodo nekega dne sami starši in bodo lahko pošiljali otroke v slovensko šolo. Zato mislim, da je nujno vlagati naše moči in ves naš trud v tovrstno vzgojo otrok, ki je po mojem rentabilna. Spremembe ne bodo na dlani kar od danes do jutri, vendar lahko mirno rečemo, da obstajajo možnosti, ki nam dajejo upati na bolje.
IZ ZDOMSTVA
PESTRO KULTURNO ŽIVLJENJE
POLDE CVERLE
PEVCI ZBORA SLOMŠEK SO PRAZNOVALI SV. CECILIJO
Maasmechelen. Tudi letos so se člani pevskega zbora Slomšek, sodelavci društva in odborniki zbrali na Cecilijanki v soboto, 22.11. Tako se želi društvo Slomšek zahvaliti vsem, ki se trudijo za slovensko stvarnost v tem delu Belgije, in to na rednih vajah in pri napornih nastopih. Pri večerji je bila priložnost se na sproščen način najti brez napornih vaj.
V	prijetnem vzdušju so pevci ostali v dvorani do zgodnjih uric. Zborovsko petje v okolici Massmechelna bo kmalu imelo že 70-letno tradicijo. Zadnjih 35 let zvesto vodi zbor dirigent Vili Rogelj, sin Štefana Roglja, ki je dolga leta vztrajal, da bi zbiral pevce. V priznanju za dolgoletno žrtvovanje je dobil Vili Rogelj pred kratkim tudi Odličje Cirila in Metoda. Letošnja Cecilijanka je bila odlična priložnost, da so mu čestitali.
PEVCI ZBORA ZVON SO PRAZNOVALI SV. CECILIJO
Heerlen. Tudi člani pevskega zbora Zvon so se zbrali na Cecilijanki 29. novembra. Pevci in stalni sodelavci, ki se trudijo za slovensko stvar v tem delu na Nizozemskem, in to na rednih vajah in pri napornih nastopih, so bili pri večerji počaščeni in so praznovali dolgo v noč. Zborovsko petje v okolici Heerlena ima tudi več kot 70-letno tradicijo.
Zbor Zvon gotovo veljaza neuničljiv steber slovenskega življenja. Gre za pravi čudež. Čeprav število Slovencev upada, ostaja število pevcev vedno isto. Veliko zanimanje za slovensko petje kažejo tudi Nizozemci. Lahko rečemo, da se slovenska kultura širi. Isto velja za slovensko folklorno skupino Nizozemska, ki deluje na visoki ravni. Zraven teh dveh skupin pa še društvo sv. Barbare dodaja svoje, kar pomeni, da slovenska stvar na južnovzhodnem delu Nizozemske živi na višku in slovenska kultura tukaj še ne bo izumrla.
SLOVENSKA RAZSTAVA
V	BRUSLJU
Bruselj. V petek, 5. decembra, je bila otvoritev razstave slik in keramike v bruseljski umetniški galeriji Mednarodne šole sv. Jakoba (VVater-loo). Ljubljančan Rok Zelenko je sin umetniške družine in zelo znan slikar, ki živi vistrski umetniški koloniji Groznjan. V letu 1989 je dobil na Rijeki priznanje za svoje delo. Njegova soproga Lea Bernetič je umetnica v keramiki. Skupno sta odprla galerijo Porton v Groznjanu. Slike in keramični izdelki zakoncev Zelenko so zelo znani na Hrvaškem. Poleg številnih razstav po Sloveniji in v tujini razstavljata prvič v Belgiji. Razstava bo odprta do 19. t.m. Otvoritve sta se udeležila slovenski ve-leposlanikjaša L. Zlobec in soproga.
MANIFESTACIJA ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV
KMETJE IZ VSE DEŽELE S TRAKTORJI NAVALILI NA TRST
Slovenski govor predsednika tržaške Zveze neposrednih obdelovalcev dr. Neva Radoviča (na mali sliki)
'To zborovanje je namenjeno zaščiti kmetijstva, naših kmetij in zagotovitvi prihodnosti kmetom. Brez kmetijstva ni prihodnosti, brez kmetijstva ni zaščite okolja, brez kmetijstva ni socialne gotovosti. Tukaj smo, da uveljavimo dostojanstvo, ki nam pritiče. Hočemo, da nam družba prizna vlogo, ki jo ima kmetijstvo v sodobni družbi, postati hočemo soustvarjalci jutrišnjega dne. Zato zahtevamo, da nam vlada omogoči preobrat pri razvoju kmetijstva, večjo avtonomijo naše dežele, ki naj ovrednoti našo specifičnost. Naš sektor potrebuje solidarnost celotne družbe. Tega boja ne bomo izpeljali sami. Zahtevamo, da se posebna pozornost posveti goratim področjem s težkimi naravnimi danostmi, kakor so goriški in tržaški Kras. In ne morem mimo polemike teh dni, ko drugi demagoško izjavljajo in lažejo, da
izziv za nas cas
MLEKO ZA DEMOKRACIJO
PETER SZABO
Pred kratkim se je v sobotni prilogi Dela pojavil zanimiv članek profesorja Lesterja C. Thurowa, ki je v apokaliptičnem tonu opozarjal na propad demokracije in na nastop novega barbarstva. Demokracija je države privedla do nesposobnosti odločanja, trdi pisec. Vsakdo ima svoj glas in vsakdo lahko vpliva na skupno stvar, pa čeprav mu zanjo ni nič mar in tudi, če je človek, ki vpliva na skupne odločitve, duševno moten. Vsaka odločitev tako naleti na tisoče pomislekov in milijarde ovir s strani drugih politikov, medtem pa gospodarstvo in reforme pešajo.
Ob vsem tem se nam porodi preprosto razmišljanje: toliko prehvaljena demokracija, trenutno najboljši politični sistem, se je izkazal za skrajno nesposobnega in bo celo privedel zahodno kulturo do propada. Demokracija, ki je bila pogoj napredka zahodnega sveta v zadnjih dveh stoletjih, se sedaj sprevrača v svoje nasprotje in more pomeniti tudi njegovo uničenje.
Isto lahko pomislimo tudi ob dogodkih, ki že nekaj tednov potekajo ob avtocestah predvsem v severni Italiji: protesti kmetov. V nedeljo je krava Ercolina prišla celo na Trg svetega Petra v Rimu na Angelus k papežu.
Zanimivo je tudi dejstvo, da niso vodilni politiki še proti nikomur tako ostro reagirali kot proti kmetom. Kaj to pomeni ? Kaj pomeni, ko se država ostro obrne proti tistim, od katerih živi? Jasno je namreč, da se brez av-
17
nam razvoj teh krajev ni pri srcu, da smo do tega brezbrižni. Sram naj jih bo! Dežela naj sprejme vrsto ukrepov v prid hribovitih področij in kot Zveza neposrednih obdelovalcev iz Trsta zahtevamo tudi odobritev globalnega načrta za kmetijstvo na Tržaškem. Odgovor, ki nam ga bodo dali, bo tako odgovor slovenski narodnostni skupnosti, ki je sestavni, nezanemarljivi del Zveze neposrednih obdelovalcev. Dragi prijatelji: Naj živi kmetijstvo!", je svoj govor v slovenščini zaklučil predsednik tržaške Zveze neposrednih obdelovalcev dr. Nevo Radovič.
To je bil vrhunec deželne manifestacije Zveze neposrednih obdelovalcev, ki je v sredo, 10. t.m., z več kot 4.000 udeleženci in nad 400 traktorji popolnoma preplavila tržaško mestno središče (na sliki).
ČETRTEK
18. DECEMBR/
1997
tomobilske industrije da živeti, brez kmetov pa bi res bilo malo težko.
V	celotni zadevi se kaže perverznost demokracije in taka perverznost je družbo že dvakrat privedla do vojne. V Ameriki so tik pred drugo svetovno vojno metali kavo v morje, da ne bi zaradi prevelike proizvodnje padla cena. Evropska unija pa sedaj prepoveduje preveliko izdelavo mleka in kaznuje kmete celo za nazaj. Dokler smo še pri kavi, je v redu, saj gre za dodaten, luksuzen pridelek; ko pa gre za mleko, se preprosto zgrozim: najnaprednejša (?) zahodna civilizacija zaradi demokracije in ekonomskega napredka meče proč enega izmed temeljnih prehrambnih izdelkov in kaznuje tistega, ki pridela več, kot je predpisano, medtem pa vsak dan v svetu umre od lakote okoli 50 tisoč otrok. Včeraj so pri papežu kmetje to misel tudi izrazili: odvečno mleko naj gre lačnim otrokom. Ne vem, če jih je kdo resno poslušal.
Če je naša napredna demokracija prišla do take stopnje perverznosti, potem se ne čudim, da gre počasi proti prepadu. Propad zahodne civilizacije bo, kot so to že napovedali nihilisti in ruski krščanski filozofi, predvsem moralni propad - to pa nam sprevrže miselni vzorec, po katerem morala in gospodarstvo nimata nič skupnega. Nasprotno: resnično uspešna ekonomija in resnično uspešen poslovnež je lahko samo tisti, ki se trdno drži moralnih načel. Vsi ostali gospodarski uspehi pa so zelo kratkoročni.
18
ČETRTEK 8. DECEMBRA 1997
ITALIJANSKO PRAVO
REFORMA NEPROFITNIH ORGANIZACIJ (4)
DAMJAN HLEDE
Še vedno v zvezi z netrgo-vinskimi ustanovami je treba od bliže pogledati novosti, ki jih uvaja 5. člen reforme, ki spreminja člen 111 zakona št. 917/86 o davkih na dohodke in člen 4 zakona št. 633/72 o davku Iva. Gre za naslednje določbe:
a) prostost davka na dohodke in davka IVA za vse odnose e-konomske narave, ki potekajo neposredno med ustanovo in njenimi člani. V bistvu gre samo za subjektivno razširitev že obstoječe določbe. Političnim, sindikalnim in kategorijskim, verskim, asistencialnim, kulturnim in športnim združenjem so bila sedaj dodana še "združenja za družbeno promocijo" in "združenja za izven-šolsko vzgojo osebe". Gre za neobdavčljivost dejavnosti, ki jih v skladu s svojimi institucionalnimi cilji združenje izvaja v korist svojih članov proti specifičnemu plačilu. Sem spada tudi prodaja publikacij združenja tretjim osebam pod pogojem, da so te publikacije večinoma oddane članom združenja.
b) prostost davkov za prodajo jedače in pijače članom združenja znotraj društvenih sedežev, a samo za združenja za družbeno promocijo, ki so priznana s strani notranjega ministrstva.
c) prostost davkov za organizacijo izletov, ki jih združenja za družbeno promocijo, politi-
Ična, sindikalna in versko priznana združenja namenijo svojim članom,
d)	publikacije sindikalnih zdru-Iženj in združenj delavskih kategorij, ki zadevajo kolektivne delavske pogodbe in pogodbeno asistenco, so proste davkov, tudi če niso namenjene pretežno članom združenja.
Da bi lahko bila deležna teh olajšav, pa morajo že obstoje-! ča združenja v teku šestih mesecev (enega leta za politična in sindikalna združenja ter za združenja delavskih kategorij) prilagoditi svoje statute naslednjim načelom (seveda samo če jih še ne izrecno predvidevajo):
- prepoved razdelitve kapitala med člane v dobi življenja združenja;
- namenitev premoženja združenja, v primeru njegove razveze, drugim združenjem s podobnimi cilji;
; - prepoved časovno omejenega članstva in aktivna volilna j pravica polnoletnih članov;
- obveznost letnega ekonomskega in finančnega obračuna;
- svobodna izvolitev upravnih organov, načelo edinosti glasu (člen 2532 civilnega zakonika), suverenost občnega zbora, kriteriji za razglas občnih zborov, njegovih odločitev, bilanc in obračunov;
- prepoved prenosa kvote (članstva) na druge, razen v primeru smrti člana.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
ASSOCIAZIONE ECONOMICA SLOVENA
Vošči svojim članom, njihovim družinam in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto!
GOS£RVIS d.o.o.-s.r.l.
GORICA - Ul. Roma 20, tel. (0481) 537386-537020
IZŠEL ZBORNIK O PRIMORSKI V PRETEKLIH 50 LETIH
Časopisno-založniška družba Primorske novice je v Kopru in Novi Gorici predstavila Zbornik Primorske - 50 let.
Gre za publikacijo, s katero se je hotel založnik "ob primorskem in svojem polstoletnem jubileju na poseben način oddolžiti okolju, v katerem vsa leta deluje. Zato so v zbor-
niku predstavljena vsa področja življenja na Primorskem v minulih 50 letih". Obsega 352 ! strani. Knjiga naj bi zapolnila veliko praznino, ki zeva v poznavanju dogajanja in življenja na Primorskem v minulih desetletjih, vse do današnjih dni. Prispevke je napisalo 100 avtorjev, v kronologijah po vsebinskih sklopih oz. podro čjih pa je omenjenih več kot 11260 imen. /M.
APRILA 1 998 ZAČETEK POGAJANJ
SLOVENIJA POVABLJENA NA POGAJANJA O VKLJUČITVI V EZ
MARJAN DROBEZ
V	našem tedniku smo že večkrat poročali o prizadevanju Slovenije, da bi se vključila v velike mednarodne integracije oz. povezave. Na tej poti je bil prejšnji teden dosežen pomemben uspeh. Na srečanju predstavnikov petnajstih držav članic EZ je bila namreč Slovenija, skupaj s petimi drugimi kandidatkami, povabljena na pogajanja o polnopravnem članstvu v veliki evropski integraciji.
"Takšna odločitev je dobra in modra," je povabilo komentiral predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki pa je tudi opozoril, da bi bila vsakršna evforija zaradi sklepa o pričetku pogajanj nepotrebna in škodljiva. Pogajanja bodo namreč stroga, trajala pa naj bi več let; po mnenju predsednika vlade naj bi bila Slovenija v EZ sprejeta do leta 2002. Sprejeta naj bi bila prva med šestimi kandidatkami, ki se bodo z EZ pogajale v prvem krogu. Slovenija se bo trudila, da bi bila hkrati sprejeta tudi v denarno unijo EZ, saj izpolnjuje že več meril za uvedbo nove evropske valute.
Drnovšek je po srečanju v Luksemburgu menil, da ima Slovenija tudi zaradi svoje majhnosti dobre obete za včlanjenje v EZ. "Sedanjim članom ne bomo povzročali
gospodarskih in drugih težav, naše gospodarstvo pa tudi ne bo pomenilo velike konkurence ekonomijam drugih držav." Med pogajanji bo Slovenija morda podvržena pritiskom velikih, multinacional-nih družb, ki bi si s pretvezo domnevnih evropskih interesov hotele zagotoviti monopolni položaj v državi. Morala bo tudi braniti temeljne na-
cionalne interese, ki z vstopom v EZ ne bi smeli biti o-groženi.
Pogajanja med EZ in Slovenijo ter drugimi državami, izbranimi za prvi krog, se bodo začela aprila 1998. Dotlej naj bi izdelali ustrezno nacionalno strategijo. Najbolj nujna je sprememba zakonov in drugih predpisov, saj nekateri izhajajo še iz nekdanje Jugo-
slavije. Pravi red v državi je namreč treba čimprej prilagoditi normam, ki veljajo v EZ. Predsednik Drnovšek je po zasedanju v Luksemburgu tudi opozoril, da bo v Sloveniji pri vključevanju v EZ največ težav na področjih finančnih storitev, bančništva in zavarovalništva ter v kmetijstvu.
PROTESTI IZ SLOVENIJE
SLOVENSKA MANJŠINA ČRTANA IZ HRVAŠKE USTAVE
Dne 12. t.m., le nekaj ur potem, ko sta hrvaški in slovenski premier, Zlatko Mateša in Janez Drnovšek, ob podpisu nekaterih sporazumov nazdravila dobrim meddržavnim odnosom, je hrvaški Sabor (parlament) iz ustave črtal slovensko in bošnjaško (muslimansko) manjšino. Svoj status pa imajo odslej Nemci in Avstrijci na Hrvaškem.
Sklep o črtanju je Sabor sprejel brez pojasnila oz. obrazložitve, kaže pa, da so s tem morda povzročili nov zaplet med Hrvaško in Slovenijo. Na sklep Sabora se je naj-
prej odzval državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl. Izjavil je, "da je takšna sprememba hrvaške ustave nenavadna in za Slovence na Hrvaškem težko razumljiva. Dejstvo je, da slovenska skupnost na nekaterih območjih Hrvaške, posebno v okolici Reke, nedvomno obstaja kot avtohtona narodnostna skupnost. Kako posa-: mezna država z ustavo, zakoni in drugimi sredstvi zagotavlja pravice in možnosti narodnostnim skupnostim, da izražajo svoje kulturne in druge posebnosti, je sicer stvar notranje ureditve. Toda pri tem
je pomembno, da takšne možnosti obstajajo in da so zagotovljene v okviru mednarodnih norm, kot so na primer konvencija o varstvu manjšin sveta Evrope in podobni dokumenti. Slovenija bo še naprej podpirala Slovence na Hrvaškem, želimo pa si, da bi bili naši rojaki deležni zadostne pozornosti države, v kateri živijo."
Bolj oster in neposreden je bil podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki je izjavil, 'da se upravičeno zastavlja vprašanje smiselnosti nadaljnje pospešene podpore Slovenije vključitvi Hrvaške v razne mednarodne organizacije oz. povezave, kot sta tudi Evropska unija in gospodarsko-tr-govinsko območje Cefta". ---------M.
Nova Gorica. Pretekli teden so desetletnico delovanja in obstoja proslavile žene, članice Sekcije žena po operaciji raka na dojki, ki se bodo v prihodnjem letu preoblikovale v skupine za samopomoč. Na slovesnosti je spregovorila predsednica sekcije Fani Bitežnik in spomnila na najpomembnejše postaje prehojene poti. K besedi sta pristopila tudi dr. Vanja Jelinčič, specialist ginekolog in mag. Ivan Kodelja, klinični psiholog, ki sta bila pred desetletjem pobudnika in ustanovitelja sekcije na Goriškem. Uradnemu delu srečanja je poseben pečat dala ena prvih operirank in prostovoljk, gospa Ema Slivnjak, ki bo, kot je povedala, svoje prostovoljno delo z veseljem in ljubeznijo opravljala, dokler bo mogla.
Nova Gorica. Družba Mini Go iz Nove Gorice je pretekli petek v sodelovanju z Mana-ger klubom pripravila zaključni
POVZETEK DECEMBRSKIH DOGODKOV
SLAST PREDPRAZNIČNIH DNI
MARJANA REMIAS
del natečaja, ki ga je razpisala v letošnjem decembru. Natečaj je poimenovala: Kruh najboljši naš vsakdanji in potica. Povabila je k udeležbi vse primorske slaščičarske mojstre, zasebnike in delavce v družbenih podjetjih. Pred strokovno komisijo (Tjaša Tavčar, Tanja Lavrenčič Zgonik, mag. Jelko Valenčič in Ignazio Romeo) se je tako znašla pisana množica nad petdesetih izdelkov, med katerimi so nagradili za najboljši kruh Pekarno Ježek lastnice Alenke Jež iz Lokavca pri Ajdovščini, njena pa je bila tudi nagrada za vizualno najlepši izdelek. Nagrado za najboljšo potico je komisija presodila Slaščičarstvu Vižintin iz Šempetra. Ob razglasitvi so ude-
leženci srečanja Manager kluba izdelke prodali na srečo-lovu, izkupček pa bo tudi tokrat šel otrokom v stiski.
S petkovim večerom Manager klub obeležuje tudi prvo obletnico obstoja.
Nova Gorica. Klub za u-metnostno kotalkanje je pretekli teden ljubitelje kotalkanja razveselil s peto tradicionalno božično revijo, na katero je povabil prijatelje kotalkarje iz dveh italijanskih klubov. Reviji so se pridružili člani kluba A-quile rosse iz Staranzana s trenerko Simonetto Conti in klub Olimpia iz Vidma s trenerko Damiano Makuc.
Novogoriški kotalkarji so v telovadnici Srednje lesarske šole pripravili prijeten božično novoletni kotalkarski spektakel, ki ga je obiskal božiček,
	| j	ifofJIhEr MESNICA lllarket bar
V letu, ki se poslavlja, je Goriška lekarna slavila 50-letnico ustanovitve. Dolgoletno tradicijo nagrajujejo tudi slovenski rojaki iz Italije, ki obiskujejo lekarno v Novi Gorici oz. njene enote na Dobrovem v Brdih, v Dornberku, Kanalu ob Soči, Mirnu in Šempetru.		
Poleg zdravil nudi Goriška lekarna pestro izbiro dietetičnih izdelkov, sredstev za nego in varovanje zdravja ter izdelkov lastne proizvodnje. Vsem Slovencem v zamejstvu in matični domovini iskreno in prisrčno vošči ob božičnih praznikih in želi srečno novo leto 1998.		Vesel Božič in srečno
		novo leto 1998
	i	KROMBERK - 5000 Nova Gorica, tel. 00386-65-26260
obdaril vse otroke in z njimi razveselil številno publiko. Revijo, s katero bodo novogoriški člani KUK-a to nedeljo gostovali v Ferrari v Italiji, so si ogledali novogoriški župan Črtomir Špacapan, Peter Brleč in Anton Grilj, predsednik in tajnik Zveze kotalkarskih športov Slovenije.
Nova Gorica. Primorsko dramsko gledališče pa je pred dnevi otroke razveselilo z letošnjo otroško uspešnico Vilin-ček z Lune avtorja Bena Mino-lija v režiji Mateje Koležnik. Nežna, a vesela in razigrana j zgodbica postavlja pred otroke, najštevilnejšo publiko, Vili nčka, ki pade z Lune in se znajde v našem svetu. Zaradi nepoznavanja življenjskih protokolov odraslih in otroških Zemljanov, se zaplete v vrsto komičnih, včasih neprijetnih situacij, ki se, kot je v pravljicah pravilo, srečno iztečejo. Ko meščani doumejo, da si Vilin-ček želi nazaj domov, v svet tišine in gibov (Vilinček se tudi na Zemlji sporazumeva le z neverbalno komunikacijo) ga v tišini pospremijo nazaj.
V otroški pravljici so zaigrali Barbara Babič, Lara Jankovič, odlična Dragica Kokot, Tone Šolar, Nevenka Vrančič, Dušanka Ristič, Rok Vihar kot gost in Gorazd Jakomini, nova igralska moč Primorskega dramskega gledališča.
MONOPOL
ERIK DOLHAR
Brata Mateja in David Bogateč sodita v ožji krog favoritov za osvojitev naslova Našega športnika 1997.
POSAMEZNICE
ARIANNA BOGATEČ, jadranje, 5. na EP in 12. na SP;
MATEJA BOGATEČ, rolkanje, 3. na SP v patruljnem teku, 2. na EP v štafeti;
DAŠA BRESCIANI, namizni tenis, z državno reprezentanco na EP;
CLAUDIA COSLOVICH, atletika, državna prvakinja v metu kopja in 2. na Sredozemskih igrah;
JOHANA KRIŽNIČ, jadranje, reprezentantka na EP optimistov;
KATJA MILIČ, namizni tenis, državni mladinski naslov
v	dvojici z Vanjo Milič;
NINA MILIČ, namizni tenis, državna prvakinja v 3. kategoriji;
VANJA MILIČ, namizni tenis, državna prvakinja v dvojicah v 2. kategorjji skupaj s Callerijevo od društvaTramin, dr-žavni mladinski naslov v dvojici s Katjo Milič;
MATEJA PAULINA, rolkanje, državna prvakinja med začetnicami v reber, ravnini in mešani progi;
KATJA RAŽEM, lokostrelstvo, državna mladinska pod-prvakinja;
TANJA ROMANO, kotalkanje, evropska prvakinja v obveznih likih in kombinaciji med kadetinjami;
ANDREJKA STAREC, jahanje, mladinska deželna prvakinja v dresuri v kategoriji A3.
Izbira bo nedvomno težka. Mnoge ekipe so dosegle vidne rezultate, nekatere posameznice in posamezniki pa so bili uspešni celo na svetovni in evropski ravni, da o državni, deželni in pokrajinski sploh ne govorimo. Ostaja pa večna dilema, če razne športne panoge lahko sploh primerjamo med sabo glede na dosežene rezultate v različnih okoliščinah oz. jakostnih kategorijah, ostrejšo konkurenco itd.
Imena končnih zmagovalcev bomo seveda objavili v naši prihodnji, prvi številki Novega glasa v novem letu.
ODBOJKA
KAKO JE Z MATEJEM ČERNIČEM V A LIGI
Drevi, četrtek,
18. decembra, bo Združenje slovenskih društev v Italiji na skupni prireditvi v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici podelilo nagrade Naš športnik 1997 našim najbolj zaslužnim športnikom.
Pripravljalni odbor prireditve /Vas športnik 1997je sklenil, da bomo letošnje zamejske športnike izbirali športni časnikarji, ki smo člani Društva športnih novinarjev Slovenije in / ali Italijanskega združenja športnih časnikarjev - USSI. Za prestižni naslov se lahko potegujejo vsi športniki slovenskega rodu, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. nastopajo za slovensko športno društvo, ki deluje na italijanskem ozemlju;
2. so športno zrasli v slovenskem društvu, nato pa so zaradi objektivnih okoliščin prešli v drugo društvo (višja kakovost, ugodnejši pogoji za treninge in nastopanje v višjih ligah oz. mednarodnih prvenstvih); 3. vsi, ki nastopajo v drugih društvih v panogi, ki je nobeno slovensko društvo ne goji, mišljeno v pokrajini.
Imena predlaganih (po abecednem redu) so:
EKIPE
BOR - odbojka, napredovanje v žensko D ligo;
KOlMPEX mladinke - odbojka, uvrstitev v meddežel no fazo;
KRAS generali - namizni tenis, državne podprvakinje MLADOST - nogomet, napredovanje v 2. amatersko ligo;
NAŠ prapor - odbojka, napredovanje v moško D ligo;
VAL IMSA KMEČKA BANKA -odbojka, napredovanje v moško B1 ligo;
POSAMEZNIKI DAVID BOGATEČ, rolkanje,
3. na SP v patruljnem teku in v štafeti, 1. v šprintu na tekmi za svetovni pokal;
jan BUDIN, košarka, nastopanje v 1. slovenski ligi;
MATEJ Černič, odbojka, državni reprezentant, nastop na SP;
MATTEO FERUGLIO, plavanje, zimski deželni prvak 100 m prsno, poletni deželni prvak 200 m prsno;
JARA KOŠUTA, rolkanje, državni prvak v štafeti med naraščajniki in med posamezniki na mešani progi;
SILVAN KRAVOS, plavanje, deželni rekorder na 200 m prsno;
IVO LACHi, rolkanje, državni prvak v štafeti;
MARKO LOKAR, košarka, nastopanje v A2 ligi;
FABIO RUZZIER, hitra hoja, svetovni prvak med veterani na 20 in 5 km;
EDI SKOK, športno streljanje na glinaste golobe, državni prvak;
EROS SULLINI, rolkanje, državni prvak med začetniki
v	ravnini in na mešani progi.
Med vsemi zamejskimi športniki, ki so poleti prestopili v kak prvoligaški klub, je bil plavolasi 19-letni in 191 cm visoki goriški tolkač Matej Černič (na sliki) nedvomno v središču pozornosti. Kot znano, je Matej od Vala prestopil k bolonjskemu prvoligašu Jeans Hatu, s katerim je uspešno začel nastopati v italijanski A ligi. Takoj je dobil precej priložnosti, da se izkaže, njegova ekipa pa doslej ni bila preveč uspešna.
O svojem novem moštvu trdi, da je obstanek njihov glavni cilj. "Začetek v Bologni je bil zame poln dvomov", pra-
vi	Matej, "saj se mi je zdelo, da smo resnično šibki, vendar so se stvari kmalu izboljšale. Zelo dobro treniramo, stalno napredujemo in mislim, da bomo svoj cilj lahko dosegli".
Matej se v Bologni posveča odbojki in tudi študiju kot privatist; bolonjsko društvo mu je dalo na razpolago stanovanje, ki ga deli skupaj s Čehom Petrom Karabcem.
P
O
SOBOTNI IZIDI NAŠIH EKIP
MOŠKI: B1 LIGA: Liverani Lugo - VAL LA GORIZIANA KMEČKA BANKA 3 - 2
B2 LIGA: San Giorgio Riviera del Brenta - SLOGA KOIM-PEX 3 -1
C: OLYMPIA AGRARIA TER-PIN - SOČA UNITEKNO 2-3, BOR - II Pozzo 0-3
D: NAŠ PRAPOR - Torriana 3 -1, VAL KOIMPEX - Club Altura 0-3
ŽENSKE: B2 LIGA: KOIMPEX NTKB - Corlo 2-3
C LIGA: VAL IMSA BCC SO-VODNJE - OLYMPIA KMEČKA BANKA 2 - 3
D: SLOGA SAVA - Morarese 3 - 0, VirtUS - BOR FRIULEXPORT 3-0.
i»
NAS ŠPORTNIK 1997
SMUČANJE
MLADININIH ROLKARJEV?
"CARVING"; NAČIN SMUČANJA PRIHODNOSTI
Smučarska komisija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je 11. t.m. priredila v Trstu predavanje na temo "Snovv time - carving evolution".
Carving se na belih strminah vse bolj uveljavlja kot alternativa smučanju s klasičnimi smučmi, vendar pa še ni poznana v zadostni meri. Člani Smučarske komisije pri ZSŠDI so zato povabili medse strokovnjaka iz Pordenona Sandra Del Pupa, ki je govoril o tehničnem in tehnološkem razvoju smučanja, o
pomenu carvinga z analizo materialov, s tehničnim opisom, prikazom videoposnetkov, spregovoril pa je tudi o hitrosti, nevarnostih in obnašanju na progi.
Med tistimi, ki se v zamejstvu najbolj zanimajo za carving, sta predsednik smučarske komisije ZSŠDI Livio Rožič in mladi barkovljanski u-čitelj smučanja, član Slovenskega planinskega društva Trst, Marko Presl. Z njim smo skušali nekoliko po- A globiti naše znanje o tej fl novi smučarski disciplini. Najprej nam je povedal 11 nekaj več o tržaškem pre- j dava-nju.	I
"Predaval je pordenon- la ski učitelj smučanja in teh- ; nik Sandro Del Pup, ki sodeluje tako z italijanskimi S kot s švicarskimi učitelji smučanja. Predavanje ni j bilo samo o carvingu, ■ temveč tudi o razvoju smučanja od srednjega S veka do danes."	\
Kaj pa je pravzaprav
carving,''	j
Carving je način smu- I Čanja s smučkami, ki ■ imajo zelo široke špice (približno 12 cm), ozke v sredini smučke (6-7 cm), repi pa so tudi zelo široki - od 10 do 11 cm (na sliki).
Kako se pa smuča s takimi smučkami? Način smučanja se popolnoma razlikuje od klasičnega. Na takih smučeh namreč popolnoma odpade obremenitev smučke, vbod palice in razbremenitev, pa tudi do vrtilnega momenta ne pride več, se pravi do faze, ko smo smučarji vodili smučko v zavoj. Razlika je v tem, da smučar na carve-smučeh prenese težo od desne na levo nogo, se pravi, da niha nekje z leve na desno nogo. Smučar opra-
vi	zavoj po robniku, ker mu stranski lok to dopušča. Od-drsavanja niti ni več, se pravi, da je zavoj zarezan v sneg. To je tudi pomen angleškega glagola to carve = zarezati.
Misliš, da je ta nova tehnika smučanja
le muha enodnevnica ali se bo po tvojem obnesla?
Carving bi lahko primerjali s snowboardom: na začetku je bila to moda, zdaj pa na smučiščih vidimo vedno več snovvboarderjev. Mislim, da bo tudi carving deležen pozitivnega in masovnega odziva, navdušenja smučarjev, tako
da sem prepričan, da bo v prihodnjih letih več caiverjev kot klasičnih smučarjev. To pa predvsem zato, ker je to izredno dinamična in obenem zabavna tehnika.
Snowboard se je izredno razširil tudi zaradi spektakularnih tekmovanj. So tekme možne tudi pri carvingu?
Seveda! Tekmovanja v carvingu pa so povsem različna od klasičnih slalomov, veleslalomov itd. Gre namreč za posebna tekmovanja, na katerih mora smučar na progi obiti čimveč ovir, ki so postavljene v dve vzporedni vrsti, v čim krajšem času. Princip teh tekem je torej: čimveč zavojev v čimkrajšem času.
Obstajajo pa tudi različne vrste carving-smuči... Delijo se na easy carving (lahek carving), fun carving (zabavni), race carving (tekmovalni) in super carving. Te smučke se med sabo razlikujejo le po stranskem loku in višini smučk. Pri fun carvingu se npr. uporabljajo ekstremne smučke, se pravi tiste, ki imajo najizrazitejši stranski lok. Easy carving je primernejši za začetnike, saj pri tem ni tako izrazitih stranskih lokov smuči, ki so tudi lažje, mehkejše in lažje vodljive. Race carving je dejansko bivša stara veleslalomska smučka z le nekoliko izrazitejšim stranskim lokom. Super carving bi lahko označil kot smučko za dobrega smučarja.
Nisva še povedala, če se carving smuča s palicami ali brez njih...
Obstajajo različne teorije. Slovenska demonstratorska vrsta smučanja je recimo vzela carving z najbolj "pedagoškega" vidika: oni smučajo s palicami, ker trdijo, da se s smučko carving lahko smuča tudi na klasičen način oz. da palice pridejo v poštev zaradi ravnotežja in tudi načina smu-
čanja, ki ga oni predvajajo. Druge šole smučanja, začenši z italijansko, francosko do švicarske in nemške, pa so vzele ta način smučanja bolj spektakularno, rekel bi že skoraj cirkuško. Pri izvajanju figur oz. pri prenosu teže se namreč pri njih skoraj "mečejo v zavoj". Pri prenosu teže je treba vedeti, da mora smučar pri ostrejšem zavoju premagovati večjo centrifugalno silo in več je tudi naklona oz. "padanja v zavoj". Prav zaradi tega oni smučajo brez palic (na sliki).
Ali pri tem načinu smučanja obstaja nevarnost, da se med zavojem zavrtimo na svoji osi oz. da gremo v rotacijo? Tako je. Z ekstremno smučko (fun carving) je nevarnost v tem, da mora biti teža telesa na sprednjih delih smuči, ko se smučar spusti v zavoj. Končna faza zavoja pa je najbolj kritična, ker so sile tako močne, da lahko smučarja vrže na repe.
-----------ED
AMATERSKI NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA: Pon-ziana - ZARJA/GAJA 1 -1, San Luigi - PRIMORJE 5-1, Tržič -JUVENTINA 1-1
1. AMATERSKA LIGA: Futu-ra - SOVODNJE 2-1, Edile Adriatica - VESNA 1 -4
2. AMATERSKA LIGA: Ro-ianese - PRIMOREC 1 -1, MLADOST - Natisone 1-0, Me-deuzza - BREG 1-1
3. AMATERSKA LIGA: ZARJA / GAJA 97 B - Union 3-0 b.b., KRAS - Pieris B 2-0, BREG B - San Vito 0-3.
EEZUZZS
C LIGA: JADRAN NTKB -Conegliano 91-80 (37-29)
C2 LIGA: DOM AGOREST ROB ROY - Porcia 65-89 (31 -42)
D LIGA: KONTOVEL - BOR RADENSKA 51-59 (25-34), CICIBONA PREFF. MARSICH -Acli Ronchi 67-86 (34-40)
PROMOCIJSKA LIGA: BREG
-	Stella Azzurra 72-69.
HOKEJ NA ROLERJIH
POLET KWINS UVODOMA USPEŠNI
Ekipa Polet Kvvins je u-spešno začela z nastopi v severovzhodni skupini italijanskega pokala. V nedeljo, 14. t.m., je na mini-turnirju v Pie-risu, kjer kaže, da bodo letos Poletovci igrali domače tekme, premagala najprej postavo Vodo Cortina s 13-3 (Rušanov 3, S. Kokorovec 2), nato pa še beneške Butcher-se. V napadu sta se izkazala Slovenec Rušanov in Pod-lonjerec Samo Kokorovec, v vratih pa njegov brat Mojmir, medtem ko je bil njun perspektivni bratranec Mitja odsoten.
19
ČETRTEK 18. DECEMBR
1 997
111111
g«ŠS
imm
SpiSlP
« I-
r
«1
iLMSmrJM, ..AX ,
WW'W
•V..i‘T
■)Wf«
.4^t' . - ' ' v ‘
m
m
i*J *? .- Ml.'rfN^i 7i' jk*
l^p
>iiaMwr
'ijpf-
4L.
>»«**<*«%
L *
**
wLi
tnr&JSr
.i^ riOr /
S/7&Š/IO
ms
ig
. Jsp®
game
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
ZADRU2NA KREDITNA BANKA DOBERDOB
,'	‘	■	■	'■"•>	■v'"	;*	sro-:' •*w*%v .■ ■	■''■
• •;£_*••_•:•;• ;'•. ••••;•%-,•% • 1 £>$**■«!
''\'v|	-^V- • • !"v'
• 'A1« r;'v •£* *
;£<■*/fesi* 'v'*1***f<-<*
J*W^l«% -O .* A ;•
-	•
JfcV'-*' 'i.^' *k'^*'^-v.'v^'. '? 'V’ ‘-'■'•A rf5r<*'**'- S*’”?-,	"*«V	* <*‘- ’ '•■■'•	4
‘ -;j - ■• '
^■■■•>£*k -'.'.ra'- .•>; ':*1	#4
ZADRUŽNA KREDITNA BANKA V SOVODNJAH
TVoje Domade Banki