Dolga in vroča raz-prava o inšpektorjih
Delegati so močno zainteresirani, da bi te službe delale hitro in uspešno
Poročilo o delu uprave inš-pekcijskih služb v lanskem letu je na seji občinske skupščine spodbudtlo dolgo in vročo raz-pravo delegatov. Pokazalo se je, da smo vsi močno zaintere* sirani za uspešno delo inšpek-cij, izrešene kritike pa kažejo na tiste pomanjkljtvosti, ki jih je treba takoj odpraviti.
Dejstvo je, da so inšpekcij-ske službe Se mlada institucija in da se morajo njeni defavci srečevati še z vsemogočimi pritiski, čeprav je sklicevanje na njih neustrezno. Delo inš-pekcij ima vso moralno pod-poro vseh družbenih dejavni-kov, zato naj bo pri svojem de-lu konkretno in zakonsko pod-krepljeno.
Pri trzni inšpekciji se pojav-Ijajo problemi z višino marž tr-govcev in servisnih dejavnosti. Vedno več je pritožb proti za-sebnim obrtnikom. Urbanistič-na inšpekcija se srečuje z vrsto problemov pri odpravljanju Črnih gradenj. Mesnice proda-jajo preslabo kvaliteto mesa, pojavtja pa su tudi latentna ne-varnost stekline. Zaradi zane-marjanja osnovnih higienskih normativov in malomarnosti je bilo lansko leto v Ljubljani v družbenem sektorju 228, v pri-vatnem sektorju pa 189zastru-pitev s hrano. V nekaterih trgo-vinah je situacija kritična zara-di manipulacij z živili.
V zdravstvenem varstvu še
nismo dosegli minimuma 85 odstotkov cepljenih otrok. Po-javfja se tudi problem nenačrt-nega komunalnega urejanja infrastrukture. Na področju gradbeno investicijske doku-mentacije so odstopanja od odločb. Tehnične pregtede opravljajo na deloviščih, ko je očitno, da objekt še ni zgrajen.
To pomeni izigravanje vseh družbenih dejavnikov, z name-nom, da bi si izvajalec čimprej pridobil potrebne dokumente. Glede na potresno situacijo ugotavljajo v gradbeni inšpek-ciji, da nimajo dovolj kadrov za kontrofiranje objektov med gradnjo. Pri rekonstrukcijah objektov se pojavlja prekorači-tev, saj bi morali imeti investi-torji gradbeno dovoljenje, tako pa protipravno zgradijo popol* noma nove objekte. Pri cestni problematiki je prisotna težnja krajevnih skupnosti po popol-nem asfaltiranju, čeprav na-mensko za vse ceste to ni po-trebno.
V razpravi so defegati kritizi-rati neuspešno delo inšpkcij pri preprečevanju onesnaže-vanja prve vodne varstvene co ne. Onesnaževalci niso identi-ficirani. Izrečene kazni za krši-telje so smešno majhne, saj bi morale biti vsaj desetkrat več-je. Bučen aplavz vseh delega-tov je požela razpravljalka. ki je predlagala, da naj bi pri one-snaževanju našega okolja prevzeti prakso iz tujih dežel,
kjer odpadke zbirajo za iridu-strijsko predelavo, mi pa jih uvažamo. Predtagala je izre-dno povišanje kazni za kršilce, tako zbrana sredstva pa naj bi bila vir za sanacijo našega okolja.
Predstavnik izvršnega sveta je poudarit, da je program dela inšpekcijskih služb po-manjkljiv. Izvršni svet tudi ne soglaša s trditvijo uprave, da se investictjskih del po konča-ni tretji stopnjt gradnje. zaradi očitne kršitve predpisov, ne da ustaviti. Več sodelovanja je potrebno med inšpekcijo za varstvo pri delu in občinskim sindikalnim svetom. Pri var-stvu okolja pa je vsekakor po-trebno 2agotoviti večjo odgo-vornost projektantov.
D. B.