VESTNIK 2t)m)mnnnntuum)nm)tnnm))H)m)tttmonnm)mmt Poštni urad 9020 Ceiovec ^ = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt = izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge g mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. IfmuuuuimmiimuutummnmnunmunmHumnmntimtutr LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 1. FEBRUAR 1980 ŠTEV. 5 (1953) KANCLER KREiSKY JE PONOVNO PRiZNAL: Sedanji zakon o narodnih skupinah ne predstavija zadovoijive rešitve To, kar trdimo koroški Slovenci že od vsega začetka, je zdaj ponovno potrdil in priznal tudi zvezni kancler dr. Bruno Kreisky: da sedanji zakon o narodnih skupinah " torej takoimenovana sedmoju-Mjska zakonodaja — ne predstavlja zadovoljive rešitve manjšinskega vprašanja. Hkrati pa to seveda pomeni, da s tem zakonom Avstrija tudi še ni v celoti izpolnila svojih obveznosti, ki so ji bile naložene v členu 7 državne pogodbe. Sedanjo izjavo kanclerja so izzvali OVP-jevski poslanci, ki so mu v parlamentu zastavili vprašanje, kako je razumeti njegovo svo-ječasno izjavo, da predstavlja sedanja ureditev le minimalno rešitev, medtem ko koroški deželni glavar VVagner vztrajno trdi, da je bil člen 7 s sedanjim zakonom v p^oti izpolnjen; poleg tega pa je OVP-jevske poslance še zanimalo, katere in v kakšni obliki namerava izpolniti zahteve, ki sta mu jih osrednji organizaciji koroških Slovencev posredovali pri zadnjem razgovoru na Dunaju. Pri prvem vprašanju se je kancler skušal izmazati z lisjaško zvitim odgovorom, češ da je pri manjšinski problematiki treba videti tako pravno kakor tudi politično ali dejansko plat: po pravni plati je vprašanje po njegovem mnenju z zakonom o narodnih skupinah zadovoljivo rešeno in je prepričan, da je tudi deželni glavar Waqner mislil samo to stran problematike; Po drugi strani pa - kakor je de- jal kancler — že zadržanje obeh velikih organizacij koroških Slovencev kaže, da pravno zadostna rešitev še ni nujno zadovoljiva v vsakem oziru. Glede izpolnitve zahtev koroških Slovencev pa je kancier dejal, da jih trenutno še proučujejo in zato ne more dati zaželjenega odgovora; na vsak način pa bo pred nadaljnjim razgovorom s predstavniki manjšine prišlo do stikov s strankami, ki so zastopane v partamentu in koroškem deželnem zboru. Nadaljnje izboljšanje zdravstvenega stanja predsednika Tita V izbotjfanju zdravstvenega stanja jugostovanshega predsed-nika Tita je bi! dosežen odio-čilen napredek, tako da je predsednik Tito zadnjo nedeljo že zapusti) oddeiek za intenzivno nego. Premestili so ga na oddeiek kiinike za srce in ožiije, kjer poteka njegova nadaijnja medicinska rehabiiitacija. Začasno predsednik Tito že iahko zapusti postetjo, sprejema obiske voditnih funkcionarjev in je ceio že prevzet tudi nekaj svojih obveznosti, napovedujejo, da bo v kratkem spioh že zapusti) bolni!nico insedatje zdrav)) na Brdu pri Kranju. Zdravnižki konziiij je že v začetku tega tedna sporoči), da ne bo več vsak dan dajat sporočita, ker predsednik Tito povsem normatno okreva. Kljub temu, da se je zatekel k dlakocepskemu sprenevedanju, kancler Kreisky torej ni mogel mimo dejstva, da manjšinsko vprašanje s sedanjo ureditvijo potom zakona o narodnih skupinah nikakor ni zadovoljivo rešeno, še več: iz njegovega odgovora je celo razbrati, da manjšini izrecno prizna pravico, da samo ona kot neposredno prizadeta lahko odloča o tem, kdaj je njeno vprašanje dejansko urejeno oziroma kaj je še potrebno za zadovoljivo rešitev. S tem je kancler v celoti potrdil pravilnost stališč, ki jih zastopata osrednji organizaciji koroških Slovencev. Ravno to pa bi moralo biti vzroka dovolj, da bi končno prenehali z gonjo izsiljevanja, pritiska in izigravanja napram legitimnemu predstavništvu slovenske manjšine. Kakor smo koroški Slovenci že ponovno povedali, da nas nihče ne more prisiliti, da bi tristrankarski diktat sprejeli kot zadovoljivo rešitev, tako tudi ne bomo dovolili, da bi nam kdorkoli oktroiral neko ..tretjo silo" dvomljivih elementov, ki bi bili za ceno svoje osebne kariere pripravljeni prodati narodne interese. Naše zaupanie uživata obe osrednji organizaciji, ki sta v zavesti svoje odgovornosti napram slovenskemu ljudstvu izdelali ored-loge in zahteve ter izrazili pripravljenost, da v enakopravnem dialogu s pristoino vlado konstruktivno prispevata k zadovoljivemu reševanju naših življenjskih vprašanj. SREČANJE SKGZ )N ZSO: Narodnostne pravice so merilo demokratičnosti posamezne države V okviru dolgoletnega sodelovala in tesnih stikov sta se v soboto 26. januarja 1980 v Zabnicah ^ Kanalski dolini sestali delegaciji Slovenske kutturnogospodarske zveze iz Trsta in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, da bi izmenjati informacije o položaju Slovencev v Italiji in Avstriji ter se dogovorili za skupne akcije. V dete-Saciji SKGZ, ki jo je vodil tajnik Duško Udovič, so bili še dr. Darij Cupin, Edmund Košuta, Izidor Predan, Aldo Clodig in Ace Mermolja; za ZSO pa so se srečanja udeležili Rajnik dipl. inž. Feliks VVieser, dipl. inž. Franci Einsieter, dr. Janko Miegele, Lojze Trunk in Peter VVieser. Ker je bilo srečanje posvečeno tudi položaju Slovencev v Kanalski dolini, sta se posveta udeležila še prof. Salvatore Venosi in ukljanski župnik Mario Gariup. Po izmenjavi informacij o splošnem položaju Slovencev v Italiji in Avstriji je bilo še posebej govora o položaju Slovencev v Kanalski dolini ter so se v tej zvezi dogovorili tudi za nekaj konkretnih pobud. Ob koncu srečanja so sprejeli skupno sporočilo, v katerem je rečeno: Na srečanju v Žabnicah v Kanalski dolini so predstavniki SKGZ in ZSO skupaj z zastopniki Slovencev v Kanalski dolini izmenjali svoja stališča in se medsebojno informirali o trenutnem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Ugotoviti so, da pomenijo narodnostne manjšine pomemben dejavnik pri zbliževanju narodov in držav v tem delu Evrope, posebno še v času mednarodnih zapletov. Poudarili so, da so narodnostne pravice bistven pokazatelj demo- kratičnosti neke države. Prav zato morajo narodnostne pravice, zajamčene v italijanski ustavi, veljati za vse Slovence v Italiji enako, torej tudi za Slovence v Kanalski dolini. Vendar te pravice v Italiji nikakor niso v celoti uresničene, kar podobno velja tudi za Avstrijo, ki jo v razmerju do Slovencev zavezuje še vedno neuresničena državna pogodba. Na srečanju so se prisotni dogovorili za skupne pobude na političnem, kulturnem, gospodarskem in informacijskem področju in za nadaljnjo koordinacijo dela. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VAB) NA Prešernovo proslavo OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNtKU !N OB 30-LETN)C) SMRT) KOROŠKEGA PtSATELJA v sredo 6. februarja 1980 ob 19. uri v stavnostni dvorani Mestne hiše v Cetovcu, Theaterptatz 3 (poieg gtedaiišča). Sodeiujejo: # stavnostni govornik književnik Drago DRUŠKOVtČ # recitacijska skupina SPZ Ceiovec in ZKO Ravne na Koroškem (režija Marjan Srienc) # mešani pevski zbor SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi, vodi Stanko Wruiich Ljubitctje siovenske kutture in umetnosti vabimo, da se prostave udeiežijo v čim večjem števiiu. Z udeiežbo bomo izpričati našo povezanost z narodno cetoto in s stovensko kuituro. Odbor Lovra Kuharja Prežihovega Voranca Zunanji minister Pahr na enodnevnem obisku v Beogradu Avstrijski zunaji minister dr. Wit-tibatd Pahr je bit v ponedetjek na enodnevnem obisku v Beogradu, kjer je imet pogovore z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve SFR Jugosta-vije Josipom Vrhovcem, sprejet pa ga je tudi predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Vesetin Djurano-vič. V uradnem sporočitu o obisku je rečeno, da sta oba ministra izčrpno izmenjata mnenja o razvoju dvostranskega sodetovanja in o perečih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov. Z zadovotjstvom sta ugotovila, da se dobri sosedski odnosi Jugosta-vije in Avstrije uspešno razvijajo na podtagi dogovorov, doseženih ob srečanju predsednika zveznega izvršnega sveta Vesetina Djuranoviča in zveznega kanclerja Bruna Kreiskega ter ob prejšnjem obisku vodje jugo-stovanske diptomacije v Avstriji. V razgovorih so izraziti skupno gteda-nje o potrebi nadatjnjih prizadevanj za razširitev in obogatitev dvostranskega sodetovanja z novimi obtikami in vsebino, kakor tudi s prizadevanji za napredek na vseh področjih, ki so pomembna za izbotjšanje cetotnega sodetovanja. = Prav zadnja ugotovitev se očit-E no nanaša med drugim tudi na = manjšinsko vprašanje, o katerem E v uradnem sporočitu sicer ni pose-= bei govora, pač pa je minister E Pahr ob povratku na Dunaj izreč-g no nagtasit, da je manjšinska pro-E blematika v avstrijsko-jugostovan-= skih odnosih ..statno prisotna", = čeprav ne predstavija več ovire = za soglasnost in kooperacijo Av-= strije in Jugoslavije v drugih vpra-= šanjih". Dovotj jasno je v tej zve-E zi tudi opozorito v uradnem po-= ročiiu, da sta obe strani poudariti E potrebo po prizadevanjih za na- = predek na tistih področjih, ki so = pomembna za izbotjšanje celotne-E ga sodetovanja. To opozorito je = namreč treba gtedati v luči dosted-= no zastopanega statišča Jugosta-= vije, ki v odnosu do manjšin vidi E stopnjo iskrene pripravtjenosti za = razvoj odnosov in sodetovanja E med obema državama. V tej po-= vezavi pa je seveda tudi gtede iz-E jave manistra Pahra, da se Avstriji ja trudi za izbotjšanje položaja E manjšin razumtjivo, da bo Jugo-= stavija to prizadevanje Avstrije E priznata pač v totiko, v kotikor E bo dejansko privedto do izbotj-= šanja položaja manjšin — kajti = tudi z jugostovanske strani je bito E že večkrat poudarjeno, da more-= jo biti merodajna in prepričtjiva E samo dejanja. Ministra sta proučita tudi najnovejši razvoj mednarodnega potožaja, pri čemer sta posvetita posebno pozornost kriznim žariščem. Ocenita sta, da sedanji dogodki v svetu potrjujejo, da ni alternative za potitiko popuščanja. Obojestransko je bito poudarjeno, da mora mednarodna skupnost vtožiti na j večje napore za popuščanje napetosti, krepitev miru, varnosti in sodetovanj. Med bivanjem v Beogradu je ministra Pahra sprejet tudi predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Vesetin Djuranovič. Ob tej pritožnosti sta poudarita, da se sodetovanje med Avstrijo in Jugostavijo ugodno razvija v prid obeh držav ter miru in varnosti v našem območju in v vsej Evropi. K temu precej prispevajo pogosti stiki in izmenjava mnenj med predstavniki obeh držav, je bito poudarjeno, hkrati pa opozorjeno tudi na „še vedno premato izboljšane možnosti" za nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja. SEDEMDESETLETNICA ROJSTVA EDVARDA KARDELJA: Njegova misel in delo ostaneta aktualna za ves svet Minuto nedetjo bi tani umrii stovenski in jugostovanski državnik, revotucionar in mistec Edvard Kardelj obhajat svojo sedemdesetlet-nico. Tej obtetnici so bite posvečene raztične svečanosti in prireditve, na katerih so z vseh strani osvettiti bogato živtjenjsko deio Edvarda Kardetja ter poudariti njegov vetikanski prispevek k razvoju stoven-skega naroda in drugih jugostovanskih narodov in narodnosti, h graditvi sociatistične samoupravne demokracije v Jugos'aviji in preko tega k obogatitvi sociatistične misti sptoh, in končno k uvetjavtjanju Jugostavje in njene neuvrščene potitike v svetovni skupnosti. Gradiščanski Hrvati tožijo urad zveznega kancierja zaradi kršenja ustavno zajamčenih pravic Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov je pri avstrijskem ustavnem sodišču vtožit tožbo zoper urad zveznega kancterja, ki ga obtožuje kršenja ustavno zajamčenih pravic in kršenja prava, ker je na podtagi protiustavnega zakona in protiustavne odredbe odkionii subvencijo za detovanje manjšinske organizacije. V svoji tožbi komite ugotavija, da vidi v ravnanju urada zveznega kancterja (ki je zavrniio prošnjo za subvencijo) očitno diskriminacijo, pri tem pa se skticuje na avstrijsko zvezno ustavo, ki jamči vsem državtjanom enakost pred zakonom; ter na dotočita čtena 7 avstrijske državne pogodbe, po katerih morajo biti avstrijski državtjani stovenske ati hrvaške narodnosti detežni enakih pravic oz. biti enako udeteženi na kutturnih in upravnih ustanovah kot ostati Avstrijci. Posebno ostro kritizira komite totiko hvatisani zakon o narodnih skupinah, o katerem ugotavija, da je protiustaven, ker temetji na osporavanem in uspešno bojkotiranem jezikovnem preštevanju, iz istega vzroka komite odklanja tudi takoimeno-vane sosvete, ki jih viada skuša ziorabiti kot pritisk na manjšine. Tudi pri odktonitvi subvencije se je urad zveznega kancterja izgovarjat na dejstvo, da sosveti še niso konstituirani in je zato prošnjo hrvaške organizacije zavrnit, v čemer te ta vidi poskus, da bi manjšinske organizacije „izsušiti" in onemogočiti njihovo dejavnost. Ne gtede na to, kakšno usodo bo doživeta zadeva pred najvišjim avstrijskim sodiščem, je gotovo, da bo pred domačo in mednarodno javnostjo razkrita protimanjšinski značaj avstrijske manjšinske potitike. Predvsem pa bo s tem razkrinkan zakon o narodnih skupinah, katerega avstrijski predstavniki hvatijo kot vzornega, v resnici pa predstavija dosedanji višek dotgotetnega prizadevanja po raznarodovanju narodnih manjšin v Avstriji. Proces prof; -Sajre^u aJi/ Svoboda mnenja na založni idopi V soboto je bilo skupno zasedanje vseh zborov slovenske skupščine, predsedstva SR Slovenije in delegacij družbenopolitičnih organizacij, ki so se ga poleg vodilnih predstavnikov Slovenije udeležili tudi visoki predstavniki iz drugih republik in pokrajin. O velikem revolucionarju, državniku in mislecu je spregovoril predsednik CK ZKS France Popit, ki je prikazal Kardeljevo delo in njegov pomen za revolucijo in graditev Jugoslavije. Naglasil je, da Kardeljeva misel in delo nista aktualna le danes — „enako pomembna bosta tudi jutri za nas in za ves svet". Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je bila odprta razstava z naslovom ..Samoupravljanje — moč ljudskih množic", ki so jo pripravili sodelavci jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja ..Edvard Kardelj" in marksističnega centra CK ZKS. V treh delih razstava pripoveduje, kdo je bil Edvard Kardelj, kakšna je bila njegova vloga v delavskem gibanju ter predstavlja njegova stališča pri razreševanju konkretnih V ^atolH^e prosve- te so ^onec ?wfMK!eg<2 teJ?M r^zpntv-Ijgfl o „eer^vt !w efove^ovf/? pravica!?". .Razprava je v gf