kako se je letos kalilo jeklo ... Radio Radlje najirodaj ... Dobrote izjiod Pece ... svetla jirihodnost dravograjskega nogometa ... horoskop 2000 ... ZAVAROVALNICA MARIBOR UGODNO: KASKO ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL NOVO: POTRESNO ZAVAROVANJE Sr ' •/m, M*® 12/IX • december 1999 • cena 250 SIT • Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem KOROŠKI 0§9 Č A S O P I S . .O;:K •' - 9 'pl imi iiiy ml 'niiitil« GPK0cRklGEM d.d. BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Grade« INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd / SI.OM AJ (.« \I)K ka t e» naš bazen ! ______________________________________________ REFERENDUM BO V NEDELJO,19. DECEMBRA 1999 srečno Letošnje novo leto bo še posebej slovesno. In prav zato se vsi še natančneje oziramo na svoje dosedanje življenje, ustvarjanje, delo. V Zavarovalnici Triglav smo z doseženim zadovoljni. In kot ponosni nasledniki 100-letne tradicije slovenskega zavarovalstva smo prepričani, da bomo tudi v novi eri ohranili položaj vodilne slovenske zavarovalnice. zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Slovenj Gradec Srojiw poslovnim partnerjem, sodelavcem in ztu’arovancem zel im o prijetne praznike, nepozabno praznovanje novega leta in v vseh pogledih uspešen začetek novega tisočletja OBISK OB JUBILEJU GLOSA He h kor d očija po batkoasko Srečni ljudje se veselijo posmrtnega življenja, kajti nadejajo se nadaljevanja sreče v neskončnost. Nesrečni se tolažijo, da bojo po smrti poplačani za tuzemsko trpljenje s poslušanjem nebeške glorije. Nekateri pa verjamejo v reinkarnacijo in se veselijo nove oblike svojega telesa, ki bo verjetno manj utesnjevala njihove duše od sedanjih zemeljskih spon. Blagor vsem zgoraj navedenim, ki imajo upanje.... Kaj pa ateisti? Posebna skupina zemljanov pa so vsekakor strankarski fanatiki. Pod krinko strankarskega programa in poslanske imunitete se borijo za dobrobit svojih volivcev, brez krinke pa se izkaže borba za lastno r..! Med njimi so sicer tudi izjeme, ki v parlamentarnih komisijah preganjajo za družbo negativen pojave in poudarjajo poštenost. Vse lepo in prav, dokler se ne prevzamejo in samopovzdignejo do edinozveličavnosti. Ko so me opozorili na socialdemokrata Frančeka, ki z brčicami in na prečko počesanimi lasmi spominja na reinkarnacijo Hitlerja, sem protestiral. V demokratični Sloveniji se balkanske manire ne morejo zgoditi. Pa so mi pokazali nekaj člankov, da se prepričam. Poslanec Franček je vsekakor čarovnik, ker ugotavlja, kaj si ljudje želijo, čeprav ne izrečejo. Vsekakor je uradni ali alternativni medicinski strokovnjak, ki postavlja diagnoze na daljavo, saj prič na komisiji ni videl. Vsekakor je svetovni pravni fenomen, da podučuje bivšega ustavnega sodnika in izjavlja, da "je nesporno slovensko sodstvo zanič!" In za zaključek izjavljam, da se ob takem socialdemokratu bojim za demokracijo. Škoda, tako lepo smo v novi Sloveniji sanjali. TIK Iz vsebine: Ktlto se je letos kalilo jeklo 0 koketa: Stopimo v leto 2000 J koroška v sliki s Nieros se predstavi 12 Hašpogovor: Itera Horjak 10 Radio Radlje naprodaj 15 Dravograd: invalidi veseli vsake zaposlitve 17 kaj skrivata pogorji kobanskega in Pohorja 19 kartica zdravstvenega zavarovanja je tu 20 Hovosti iz kordisca 23 Moda: v noš tisočletja 27 kvtomanija: Ferrari 30 Pustolovščina Orossglockner 30 Dobrote izpod Pece 37 Slovenjgradčani 2k samoprispevek 3S Brezočnika v čajnici peč 00 koroški nogomet izpolnil pričakovanja OS Na naslovnici: Zima foto: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZPVORANC,d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o.. Slovenj Gradec, teh. urednik Blaž Prapotnik Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Nekaj malega zaostanka za sanacijskim načrtom, vendar v celoti gledano so Slovenske železarne uspešnejše kot v zadnjih letih Kako se je (letos) kalilo jeklo Konec leta je čas, ko tudi v Slovenskih železarnah polagajo račune, na drugi strani pa domala vsako leto vznemiri slovensko in koroško javnost kakšno dogajanje znotraj železarn. Tokrat je to bila sprememba v vodstvu družbe STO, prvi obisk na lokaciji na Ravnah je opravila ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin, na Ravnah pa se je sestal tudi nadzorni svet koncerna Slovenske železarne. Razveseljivo je, da Metal v tem letu posluje dobro, na Ravnah je po desetletju investicijske suše kar za 30 milijonov mark investicij, v družbi Energetika se je zavrtela kogeneracija, več težav ima družba STO, kjer je prišlo do menjave vodstva in jo v prihodnjem letu ali dveh čaka reorganizacija. Zadovoljen Svetlik... Nadzorni svet koncerna Slovenske železarne ugodno ocenjuje poslovne rezultate in kljub dejstvu, daje tačas še prisotna kriza v svetovni jeklarski industriji, sanacija Slovenskih železarn ocenjuje kot uspešno. Edvard Svetlik, predsednik nadzornega sveta v slovenskih železarnah pravi, da so zadovoljni z rezultati poslovanja. V tem letuje zelo živahen investicijski ciklus, saj je samo na lokaciji Ravne investicij za okoli tri milijarde tolarjev. Izpostavil je uspehe pri sanaciji ravenskega Metala, ki že posluje pozitivno in nedavno na Ravnah tudi dejal, da bodo slovenski javnosti in davkoplačevalcem v prihodnosti morali predstaviti, na kako zahtevne trge in v kakšna podjetja Metal izvaža visoko kakovostna jekla. Dr. Matic Tasič, predsednik uprave koncerna Slovenske železarne, pravi, da dobiček iz poslovanja proizvodnih družb znaša 358 milijonov tolarjev, kar predstavlja odstotek kosmatega donosa. Proizvodne družbe SZ so zabeležile čisto izgubo, ki znaša 584 milijonov tolarjev, toda k temu je večino prispeval negativni revalorizacijski izid v višini 536 milijonov SIT. Brez tega bi čista izguba znašala 21 milijonov tolarjev, kar je za 417 milijonov ali skoraj za polovico manj kot je predvideval sanacijski program. Aktivne družbe so v prvih devetih mesecih v poslovnem delu izkazale dobiček v višini 214 milijonov SIT, k čisti izgubi aktivnih družb v višini 617 milijonov SIT pa so največ prispevali visoki finančni stroški in spet negativni revalorizacijski izidi, ki znaša 667 milijonov SIT. Če revalorizacijskega izida ne bi upoštevali, bi aktivne družbe v sistemu Slovenskih železarn že poslovale z dobičkom v višini 50 milijonov tolarjev. Sicer pa so v prvih devetih mesecih tega leta so družbe v sistemu Slovenskih železarn izvozile za 266 milijonov mark izdelkov, ob tem pa velja dodati, da so železarne kar za 2,2-krat več izvozile kot uvozile. Železarne so po izvozu še vedno četrto podjetje v državi. Železarne imajo lastno zunanjetrgovinsko mrežo in preko podjetij, ki sestavljajo to mrežo, so v tem času prodale za 60 milijonov mark izdelkov, kar predstavlja 22 odstotkov celotnega izvoza. Dr. Matic Tasič priznava, da je k uspešnemu poslovanju precej pripomogla tudi ugodna cena električne energije (nova cena je 5,5 SIT/kWh), vendar bo ta znižana cena elektrike prave rezultata pokazala šele v zadnji polovici tega leta, predvsem pa v prihodnjem letu. Še vedno so veliki problemi z obrestmi za obveznice Slovenskih železarn, saj je v sanacijskem programu zapisano, da bo do leta 2002 te obresti poravnala država, kar pa se letos ni zgodilo in je koncern Slovenske železarne za obresti namenil več kot dve milijardi tolarjev. V železarnah opozarjajo, da bi ta vsota in zavlačevanje z rešitvijo tega problema lahko ogrozilo sanacijo tega sistema. Predsednik uprave pa je prepričan, da bodo Slovenske železarn, ki v proizvodnih podjetjih zaposlujejo še dobrih 5700 delavcev, v prihodnjem letu v celoti poslovale brez izgub, vendar jih čaka precej dela, predvsem na področju statusnega in pravnega reševanja položaja mrtvih družb. Nadzorni svet je zadovoljen s sanacijo metalurške družbe Metal, medtem ko so slabši rezultati na Jesenicah, kjer je Acroni imel več kot 580 milijonov SIT izgube. V reprodukcijski verigi je največji bolnik družba STO Ravne, kjer je prišlo do kadrovskih zamenjav. Skupščina družbe STO Ravne je imenovala novega glavnega direktorja Marjana Senico. Dosedanjemu vodstvu na čelu z dr. Milanom Švajgerjem je 1. decembra potekelk mandat, Marjan Senica pa je bil tudi doslej član uprave družbe STO. Skupščina je v upravo na novo imenovala še Mirana Rebernika in Jurija Pratnekarja. ...zadovoljna Petrinova Železarske družbe na Ravnah je nedavno obiskala tudi ministrica za gospodarske dejavnosti, ki je povedala, da so bili v sanaciji doseženi pozitivni rezultati, vendar ne v takšni meri, kot so bili pričakovani. Ob tem je dodala, da so finančne obremenitve tega sistema tako velike, da kljub velikim naporom v zadnjem letu (reorganizacije, večja produktivnost, osvojeni novi trgi) ni bilo mogoče doseči rezultatov, ki so bili predvideni v sanaciji. Dr. Tea Petrin je na Ravnah dejala: "Na naše zadovoljstvo je sestanek pokazal na velike uspehe pri sanaciji tega sistema. Izražene pa so bile tudi pobude, ki kažejo na to, da tukaj živijo ljudje, ki s svojim znanjem, hotenjem in podjetniško pobudo želijo v tej regiji ustvariti nova delovna mesta. Tako smo podprli pobudo za ustanovitev tehnološkega centra, pobudo za poseben štipendijski sklad, podprli smo idejo, da se poglobi partnerstvo med sindikatom, upravo oziroma vodstvom železarn, državo in lokalno skupnostjo. Soglašali smo z zamislijo, da se lokalna skupnost bolj vključuje v razvijanje tega okolja, tudi v povezavi z družbami sistema Slovenskih železarn. Določene proizvodne zmogljivosti bi namreč lahko uporabili za podjetniški razvoj te regije. Poleg tega pripravljamo tudi program za reševanje socialnih in ekoloških problemov, ki so nastali v času prestrukturiranja." Kogeneracija v družbi Energetika Ravne je velika pridobitev za železarno in mesto Ravne Za Metal Ravne dobre ocene Ob vseh zadnjih obiskih na Ravnah je bilo slišati veliko pohvalnih besed na račun družbe Metal Ravne, ki letošnje leto končuje brez izgub. V Metalu pa so te dni z zanimanjem prebirali napovedi iz Združenih držav Amerike, kjer je administracija predsednika Billa Clintona v kongres poslala predloga zakona o ukinitvi carin za nekatere jugovzhodne države Evrope. Sem sodi tudi Slovenija, carine pa bi bile ukinjene za obdobje petih let tudi za blago, ki doslej še ni bilo zajeto v okvire brezcarinskega uvoza. Sem med drugimi sodita tudi jeklo in železo, kar bi za Metal Ravne pomenilo možnosti dodatnega izvoza na ameriški trg. Pred razpadom Jugoslavije je takratna Železarna Ravne 80 odstotkov prodaje ustvarila na trgu Jugoslavije, danes Metal Ravne ustvari 80 odstotkov prodaje v izvozu. Združene države Amerike pa so takoj za Nemčijo najpomembnejši trg ravenskih jeklarjev. Peter Prikeržnik, direktor družbe Metal Ravne, pravi, da za Metal postaja trg ZDA in Kanade osrednji trg in tačas na ameriškem trgu že presegajo tiste količine, ko Američani običajno že razmišljajo o morebitnih protidumpinških postopkih proti dobaviteljem iz tujine. V prihodnjem letu pričakujejo, da bodo vsaj za enkrat povečali prodajo na ameriškem trgu, mogoče tudi z nerjavnim programom, če bodo dobili dovolj ugodne cene vhodnega materiala. Z napovedanimi ukrepi ameriškega predsednika Clintona pa se možnosti na ameriškem trgu še povečujejo. "V ZDA sedaj prodamo okoli 3000 ton jekla, prihodnje leto računamo na izvoz v višini 6000 do 7000 ton. Letos smo znatno povečali prodajo orodnih jekel, dogovarjamo pa se tudi z General Electric, ki bo januarja prihodnjega leta v Metalu opravljal audit. Če bomo to uspešno prestali, se nam obeta še 600 do 700 ton dodatnih naročil. Na ameriškem trgu večinoma prodajamo orodna jekla, kjer smo postali zelo prepoznavni in računamo, da bomo ta delež še povečali," pravi Peter Prikeržnik, direktor Metala, ki tudi dodaja, da potekajo pogovori o povezovanju s potencialnimi strateškimi partnerji, tako z večjimi kakor tudi manjšimi proizvajalci jekla ter drugimi podjetji. Metal pa bo vztrajal, da ohranijo v lasti večinski delež. Energetiki certifikat in kogeneracija V družbi Slovenske železarne Energetika Ravne pa so nedavno imeli dvojni praznik: najprej je podjetje prejelo certifikat ISO 14001, zatem pa so odprli še naprave za sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije. Ta ekološki certifikat, ki ga ima v Sloveniji le dvajset podjetij, je direktorici Energetike Mojci Kert Kos podelil državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor mag. Radovan Tavzes, Energetika Ravne pa bo z vzpostavitvijo sistema, ki ga narekuje ta ekološki standard, lahko zagotovila okolju bolj prijazno proizvodnjo oziroma ravnotežje med okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi vidiki. Energetiki so prepričani, da vsaka naložba v okolje zagotavlja varno proizvodnjo, dolgoročno pa tudi pozitivne ekonomske učinke. Kogeneracija v Energetiki Ravne pa že sodi v ta prizadevanja. V Sloveniji s kogeneracijo pridobimo le dobrih pet odstotkov električne energije, v sosednji Avstriji 23 odstotkov, v Nemčiji 14 itd. Kogeneracijo s plinskimi motorji je na Ravnah postavilo avstrijsko podjetje Jenbacher Energie Systeme AG, financiranje projekta pa je speljalo avstrijsko podjetje ETA Energie Service. V teh napravah bo Energetika letno proizvedla 34 GWh električne energije in 33 GWh toplotne energije za potrebe železarskih družb in potrebe trga; toplotno energijo bodo dobavljali Komunalnemu podjetju Log Ravne, električno energijo pa Elektru Celje. Obveznice, obveznice, predvsem pa obresti! Nedavno so na seji odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko obravnavali predlog novele zakona o jamstvu države za obveznice, ki so bile ob začetku sanacije izdane za Slovenske železarne. To novelo je v zakonodajno proceduro vložil predsednik tega odbora mag. Janez Kopač (LDS), v drugi obravnavi pa je pristojni odbor predlog novele tudi podrl. Spomnimo se, zakon o jamstvu Ministrica Tea Petrin je bila na Ravnah zadovoljna republike Slovenije za železarske obveznice je bil eden od prvih zakonov v okviru sanacije Slovenskih železarn in je omogočil izdajo obveznic z državnim jamstvom v višini 248,7 milijona mark. S tem zakonom največ obveznic z državno garancijo so prejele LB Gorenjska banka (za skoraj 95 milijonov mark), LB Splošna banka Celje (za okoli 60 milijonov mark) in LB Koroška banka (37 milijonov mark) je država prevzela jamstvo za poravnavo obveznosti iz naslova obveznic ob njihovi zapadlosti konec leta 2022, seveda če tega železarne same ne bi zmogle. Državni proračun pa je od sprejetja tega zakona pa do konca lanskega leta samo za obresti za izdane obveznice bankam plačal že več kot 120 milijonov mark. V duhu prvotnega zakona bi Slovenske železarne morale same poravnavati obresti za obveznice od aprilu leta 1998. dalje, vendar je bila decembra leta 1997 sprejeta sprememba zakona, po kateri je država sprejela plačevanje obresti še za leto dni. Konec lanskega leta pa je zakon prenehal veljati in Slovenske železarn d.d. so v januarju letošnjega leta že morale plačati obresti za zadnje četrtletje lanskega leta v višini 4,974 milijona mark ali okoli 480 milijonov SIT, za kar so se kratkoročno zadolžile. Na leto pa znesek za obresti, ki bi jih morale poravnavati Slovenske železarne, znaša kar 19,9 milijona mark. Dejstvo pa je, da železarne plačevanja obresti ne bodo zmogle vsaj še do leta 2002. S predlagano novelo pa bi država dobila pravni temelj za odkup železarskih obveznic. S spremenjeno zakonodajo bi na eni strani skušali dolgoročno rešiti problem teh obveznic, na drugi strani pa tudi obveznosti, ki jih morajo železarne poravnati za obresti v času sanacije do leta 2002. Predlagatelj zakona namreč meni, da bi se s tovrstnimi spremembami obveznosti proračuna v času zapadlosti železarskih obveznic občutno zmanjšale, ta zakonska sprememba pa bi prispevala tudi k znižanju obsega javnega dolga in boljšemu upravljanju javnega dolga. Novela med drugimi predvideva, da lahko država odkupi železarske obveznice pred njihovim dospetjem, država pa bi oblikovala tudi odplačilni sklad izključno za odkup obveznic na način, da bi se na posebnem evidenčnem računu proračuna zbirala potrebna sredstva. V ta sklad bi lahko prenesli tudi kupnine od prodaje različnega državnega premoženja, tudi sredstva kupnin od železarskih družb, kar pa je na nekaterih železarskih lokacijah že naletelo na nasprotovanja. Zelezarji namreč zagovarjajo stališče, da se mora denar od prodaje železarskih podjetij nameniti za sanacijo in razvoj metalurških in predelovalnih družb, ki ostajajo v jedru sistema Slovenske železarne. Tudi zakon o privatizaciji železarn je porabo kupnin omejil le na kreditiranje razvojnih investicij, dokapitalizacijo, razvoj kadrov in sofinanciranje presežnih delavcev, zato bi v primeru sprejetja te novele morali razširiti namen porabe denarja od prodaje podjetij še na (so)financiranje odplačilnega sklada. Toda vse to je že tema leta 2000... (mp) BILO JE LETO 1999 TAKO OKROGLIH DEVETK, KOT SMO SI JIH LETOS LAHKO SLADOSTRATSNO PRIVOŠČILI, 9.9.99, NE BO NIKOLI VEČ. NIČ VEČ TUDI NE BO MOGOČE PRODAJATI PRIHODNJEGA TISOČLETJA CELO LETO PREZGODAJ, KAJTI PREVARO BO MOGOČE OPAZITI VSAJ TAKRAT, KO BI ŽE PRODANO ROBO KDO SKUŠAL PRODATI ŠE ENKRAT. IN TAKO NAPREJ, KOT JE PAČ V NAVADI PRED NOVIMI LETI IN OZIRANJEM NAZAJ V NEDAVNO PRETEKLOST... Devetindevetdeseto je bilo za Koroško še za malenkost bolj razdrobljeno kot leto poprej -tudi ribniška in prevaljska fara sta postali fari. Nove delovne zmage so bile že dobljene tudi v njih (pa kaj, če so jih načrtali že prejšnji oblastniki), vsaj na Prevaljah so novopečenega župana na otvoritvi telovadnice pozdravili z ovacijami - koga pa sploh bolijo novi občinski pufi. Na Ribnici je, kot kaže, dovolj že zavest, da "o nas ne odločajo več tam doli...". Kot rečeno, samo da nam je prav! Pod soncem nič novega, bi dejal mimoidoči, če bi imel v mislih bivanje in kakovost, pa perspek- tive, pa delovna mesta, pa revščino in bogastvo. Že kar nekaj časa je pravično razdeljeno vse skupaj. Na eni strani toliko več revščine kot na drugi strani manj bogatih z več bogastva. Ravnotežje pač. In na tehtnici jeziček miruje, evolucija je slovv motion, revolucija greh že v mislih. Medtem dobički transobčinskim novopečenim nacionalnim ponosom še vednorastejo v preznojenih šivalnicah, in če ne gre drugače, si kupiš priznanje, da si dober človek, in če ne gre drugače, si lions ali rotary, ali pač tako. Za ravnotežje pač. In za še eno Saharo peska v oči. Svoje! Nenadoma se nam mudi, rdeče meso ni več rdeče, mleko ni več dovolj belo, denacionalizacijo bomo končali, pa če stane kar stane, zanjo smo že bili plačani, razmnožujemo se tako že nekaj časa pod zahodnoevropskim tempom, sprejeti moramo še tisoč papirjev in desettisoč pod-papirjev, da bomo enaki nadpa-pirnatim, da bomo rabili pasoše samo še za Sej šele... Tam bomo srečali že zdavnaj zaslužne za pravljice o uspehu in nekaj sindikalistov, ki jih financirajo delodajalci. Da je po zakonu. Medtem se starostna struktura prebivalcev teh treh dolin, ki jih Piše: Edi Prošt, novinar Radia Slovenija razglašamo za Koroško, nezadržno bliža ciljni zahodni Evropi. Mlada kri in pamet odtekata, ker je na Koroškem gameti že dovolj. Pa nič zato. Se eno leto, ko smo bliže čakanju svojih otrok, da nas pridejo obiskat. Pa saj zato so šole, mar ne!? Srečno zadnje leto tega tisočletja želim vsem, ki pišemo tudi zato, da bi bilo drugače. SftaumEivfflnnjsIk® Ravne na Koroškem Ob Suhi 19 Tel.: 0602 23 951 VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ V MEŽIŠKI DOLINI, VSEM BRALCEM PREPIHA, NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OB ZAKLJUČKU LETA TER SREČO IN ZADOVOLJSTVO V JUBILEJNEM LETU 2000! Kolektiv Stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem §to[«)[]iaa w doG® Mi "DA BI BILO VSAJ TAKŠNO KOT SO BILA VSA LETA" Štejemo dneve iztekajočega leta in pričakujemo novega. Dnevi hitro minevajo in mnogi morajo letos še veliko postoriti, drugi že razmišljajo, kje in kako bodo pričakali novo leto z letnico 2000. Le kaj nam bo na naših življenjskih in drugih področjih prineslo prestopno in povrh vsega še volilno leto na prelomu tisočletja? Naše naključno izbrane anketirance smo povprašali, kako in kje bodo silvestrovali, kaj pričakujejo od leta, ki prihaja, in kaj jim pomeni leto z okroglim številom 2000. JANKO AJTNIK, Pameče: "Kje in kako bom pričakal novo leto, še ne vem, to bom razmišljal šele proti koncu leta. Mislim, da nam novo leto ne bo prineslo kaj bistveno novega, čeprav se bo začelo pisati z 2000. Nekateri v tem letu pričakujejo konec sveta, jaz pa v to sploh ne verjamem. Svet je bil in bo ostal. Želim si le zdravje, to je to naj večje bogastvo." MOJCA PLEŠIVČNIK, Prevalje: "Prihajajoče leto mi nič posebnega ne pomeni. Prišlo bo leto z novimi težavami in skrbmi, bo pa isto, kot so bila vsa leta doslej. Dogajali se bodo isti ali pa še večji procesi kot doslej in nihče ne more napovedati kaj nas čaka. Mi bomo silvestrovali kar doma, obiskali bomo bico in skupno dočakali novo leto, ki naj bi bilo vsaj takšno kot so bila vsa leta doslej.” MARJAN EPŠEK, Dravograd: "Novo leto bomo dočakali z družino kar doma. Na Silvestrovo bom še v službi, po službi pa mi ni do tega, da bi odšel še kam na silvestrovanje. Zelo pestro pa bo drugega januarja, ko bom odšel s planinci na pohod na Košenjak. To bo gotovo najlepši trenutek prvega dne po novem letu. Sicer pa si ob novem letu želim le zdravje sebi in družini." VINKO CEHNER, Slovenj Gradec: "Navadno rečemo, da naj bo leto vsaj takšno, kot je bilo minulo. Če je le tako, smo vedno zadovoljni. No, prihodnje leto je prestopno in pravijo, da so v takem letu rade tudi nekatere spremembe. Da bi bila moja želja uresničena, bi želel, da bi se marsikaj na boljše spremenilo, tudi pri plačevanju davkov in drugih prispevkov, ki jih sedaj plačujemo zasebni obrtniki. Novo tisočletje, ki je pred nami, pa za mene ne pomeni kaj bistvenega." IRENA ŠISERNIK, Legen: "Vsako leto smo silvestrovali pri prijateljih, letos pa smo se odločili, da bomo kar v domačem krogu. Tako bodo storile mnoge družine, ki letos za silvestrovanje niso dobile rezervacij. Takšne zasedenosti kot letos za silvestrovanje že dolgo ni bila in mnogi bodo silvestrovali zunaj odšli prihajajočega novega tisočletja. Ob novem letu so želje pač zdravje in mir." BOJAN ŠTIMNIKAR, Mislinjska Dobrava: "Zdi se mi, da sem še premlad, da bi šel na silvestrovanje drugam. Novo leto bomo pričakali kar doma v družinskem krogu, saj je to najlepše. Ob novem letu pa je moja edina želja, da bi uspešno dokončal lesarsko šolo, ki jo obiskujem v Slovenj Gradcu, in prišel do svojega poklica, s katerim bi bil v življenju srečen in zadovoljen." F. JURAČ + • V SPOMIN Ptdlim m pogreUmm Slovencem, mobiliartnim v nemško vojsko v c&i i*c - »hj iz knj* Mina in Sv. Pnmol TINGER FRANC 1914 PODPEČAN HUBERT 1923 RFT PETER 1920 PODLESNIK FRANC I92J DITTINGER FRANC 1914 DURTF PETER 1920 GRUBELNIK FRIDERIK 1927 HAAS FRANC 1926 HERZENBERGER KAREL 1922 HOLBING JOHANN 1919 S£“T IS itiS,, Drultvo Motnientancev m im In ObCHH Muta m, J-. 1 Tudi na Muti je Društvo prisilno mobiliziranih vojakov v nemško vojsko na pokopališču postavilo spominsko ploščo vsem, ki so padli na raznih bojiščih. Iz Mute in bližnje okolice je v nemški vojski padlo 35 mladih fantov. V akciji je sodelovala občina Muta in tako so ljudje dobili lepo spominsko ploščo. Posnetek Kristl Vaiti Radejska občinska knjižnica ima praktično skozi vso leto najrazličnejše dejavnosti, v poletnem času pretežno namenjene mladim, sedaj v jesensko zimski sezoni pa je nekaj več časa namenjeno odraslim in starejšim občanom. Tako so ob zadnjem literarnem večeru spoznali mlajšega slovenskega pisatelja Andreja Moroviča. Pisatelj je najbrž bolj znan mladi generaciji, v Radljah pa so ga prišli poslušati predvsem starejši ljudje. Torej pavšalna mnenja, da je to pretežno mladinski pisec, menda le ne držijo povsem. Posnetek Kristl Vaiti V Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec je na ogled razstava "Very private" video projekcije, ki jo sponzorira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Ob odprtju razstave je spregovorila direktorica slovenjgraške galerije Milena Zlatar. Posnetek Stanko Hovnik Konec novembra je bila v avli prenovljene mestne hiše na Ravnah na Koroškem razstava Forma viva 99, ki so jo pod budnim mentorskim vodstvom vzgojiteljice Mire Planko pripravili otroci ravenskega vrtca Solzice. Svojo ustvarjalnost so otroci pokazali z risbami teh umetniških objektov, ki jih na Ravnah in v okolici vsak dan srečujemo. Posnetek Zlatka Strgar Kivi, podjetje za računalniški inženiring d.o.o. iz Slovenj Gradca je v novembru praznovalo 10. obletnico svojega dela. Ob tej priložnosti so prijatelje in poslovne partnerje povabili na Dan odprtih vrat, Urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec pa so podarili 1.000.000,oo tolarjev za posodobitev njihove dejavnosti. Posnetek Miro Petek Gasilci PGD Muta so 27. novembra dobili dolgo pričakovano novo terensko orodno vozilo. Ker je to mercedes na štirikolesni pogon, je baje najprimernejše za tukajšnje terene. Vozilo je tudi sodobno opremljeno in predstavlja pomembno požarno - zaščitno izboljšavo na območju občine Muta. Denar za vozilo so deloma zbrali gasilci sami, deloma darovalci trakov in žebljičkov, torej občani, največ pa občina Muta. Blagoslov je opravil gospod Tone Šeruga, krst z dobro kapljico pa župan Ivan Draušbaher. Za najlepši del večera pa so poskrbele Vesele Štajerke. Posnetek Kristl Vaiti Gasilci iz mejnega Gasilskega društva Hormsdorf so povabili v goste vse predstavnike gasilskih enot iz mejnega območja od Podvelke pa do Mute. Ob tej priložnosti so jim razkazali nov gasilski dom in tehniko, predvsem pa so v nevezani besedi z županom in gasilskimi časniki načrtovali vse oblike prihodnjega sodelovanja. Med udeleženci je bil tudi Maks Giegerl, mož, ki je pred več kot 30 leti pričel sodelovanje in utiral ta pota v času, ko to ni bilo hvaljeno ali željeno niti na tej niti na drugi strani meje. Maks pa je bil vztrajen in pravi sosed. Posnetek Kristl Vaiti * 12 iiovwnbra IM« ' J dvoran« rad«« ob dra- liutaio molar pakl Mg band orba» «n g Nibart rob"«' «r na »vamlh pio** f L Josip Košuta je v produkciji svoje založbe Prostudio v kino dvorani v Radljah ob Dravi premierno predstavil avtorski dokumentarni film MED KOZJAKOM IN POHORJEM - DOLINA DRAVE. Film je dolg 54 minut in je izdelan v profesionalni E tehniki. Mogoče ga bo tudi kupiti na video kaseti. Košuta je s tem zaključil ciklus filmov o treh koroških dolinah in v času šestih let je nastalo kar šest filmov, posvečenih prostoru in ljudem ob Meži, Mislinji in Dravi. Posnetek Miro Petek Prevaljčani so 3. decembra v Družbenem domu prisluhnili ubranim glasovom ženskega pevskega zbora Karantanija. Posebnost večera je bila podelitev diplom učiteljicam klekljanja, ki so si ga po dolgih pripravah pridobile Marija Apohal iz Dobje vasi, Mira Časar iz Dravograda, Urška Maklin iz Dobje vasi, Rezka Kordež z Raven na Koroškem in Tončka Strel s Prevalj. Vse so članice klekljarske sekcije pri Kulturnem društvu Prevalje.K temu dodajmo, da je gospa Mira Časar avtorica članka "Umetnost v belem", ki smo ga objavili v novembrski številki Prepiha. V muzeju mežiškega rudnika so ob prazniku občine Mežica odprli stalno razstavo fotografij iz zbirke naravoslovnega fotografa, domačina Maksa Kunca. (Posnetek Miro Petek) Istega dne so v Narodnem domu predstavili tudi film PODZEMLJE PECE / LABIRINTI V GORI. Gre za dokumentarno-igrani film, v katerem nastopajo poleg igralcev Boruta Veselka in Mitje Šipka tudi številni mežiški rudarji. To je film o preteklosti in tristoletnem življenju in delovanju nekdaj največjega kovinskega rudnika Slovenije. Film predstavlja zgodovino rudarjenja pod goro, neznane strani napornega poklica in tudi to, kako so danes to kulturno-tehnično dediščino spremenili v velik podzemni muzej. OMiooani* n izdaviva vaM AWtje Kicini V spomin na 160 letnico fotografije so v prostorih občine na Muti odprli razstavo fotografij Kristla Valtla, dolgoletnega zvestega spremljevalca koroške narave in dogodkov pri nas. Avtor se je predstavil z zanimivim izborom slik iz svoje zbirke na temo prikaza naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov in pomembnejših družbenih dogodkov skozi desetletja v Dravski dolini. Posebno mesto imajo fotografije iz osamosvojitvene vojne 1991, Vaiti pa hkrati predstavlja tudi razvoj fotografije in fotografske tehnike v zadnjih petdesetih letih. Razstava, katere naslov je Preteklost med nami, bo odprta do 25. decembra 1999. Tradicionalni Miklavžev koncert, ki ga vsako leto prireja Koroški radio, je tudi letos navdušil številne poslušalce v nabito polni dvorani ob osnovni šoli v Slovenj Gradcu. Nastopajoči eminentni gostje (med njimi popularni Werner - na sliki) so dali vse od sebe in dostojno odprli prehod v prednovoletno praznično razpoloženje na Koroškem. Posnetek Stanko Hovnik VAŠA POT DO ZNANJA LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM Prežihova 24 Tel. 0602 285-073 Nudimo Vam različne možnosti na poti do znanja: ■ pridobitev izobrazbe I usposabljanje za delo I programe za prosti čas in razvedrilo V LETU 2000 ŽELIMO VSEM PREDAVATELJEM, SODELAVCEM IN UDELEŽENCEM NAŠEGA IZOBRAŽEVANJA VELIKO USPEHOV IN OSEBNE SREČE! ENAKE ŽELJE VELJAJO BRALCEM PREPIHA, VSEM KOROŠCEM TER NAŠIM N/ PRIJATELJEM DOMA IN PO SLOVENIJI SREČNO 2000! ©©OTILNA & 1T1NIIS MTOM) SLOVENJ GRADEC VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2000. ZAH VALJUJBM O SE ZA ZAUPANJE W SE PMPOIROČAMO 'V PMHOBNJE mmm M> - Ma Saaia a p yuuu Vodstvo podjetja Prevent se je zaradi strateške povezave s Fordom odločilo, da bo pristopilo k pridobitvi certifikata QS 9000 na Enoti Radlje, kar je postai eden izmed prioritetnih ciljev te enote v letu 1999. In so uspeli. Standarde QS 9000 so za avtomobilsko industrijo v svetovnem merilu postavili Ford, Chrysler in General Motors. Zaradi svoje izjemne strogosti in zahtevnosti so postali objektivno merilo za oceno sposobnosti dobaviteljev. Opredeljujejo celotno poslovanje podjetja - od managementa, nabave, prodaje, razvoja, proizvodnje, skladiščenja, kakovosti procesov in izdelkov, internega auditiranja, servisiranja kupcev, vzdrževanja, zadovoljstva zaposlenih, razvoja sodelavcev usposabljanja, dokumentacije, pregleda stroškov, uporabe statističnih metod do posebej natančno izraženih zahtev za področje razvoja in obvladovanja procesov - APQP, FMEA in kontrolnih planov. Za zadovoljevanje vseh zahtev, ki jih postavljajo ti standardi, so se v Preventu, Enoti Radlje pričele aktivnosti že v letu 1997, na samem začetku poslovanja nove enote. Od nastanka poslovnika kakovosti, preko dodelane organizacije proizvodnih procesov, izdelave natančnih delovnih navodil za vsako proizvodno delovno mesto, funkcionalne povezave procesov, FMEA (Failure Mode Effect Analysis), kontrolnih planov, katalogov napak, totalnega SS (talna signalizacija v procesu) do uvedenih osebnih letnih razgovorov vodje z svojimi podrejenimi, sistema operativnega vodenja, preventivnega in korektivnega ukrepanja, ugotavljanja zadovoljstva kupca in tudi zadovoljstva zaposlenih... Zahtevnost je razvidna tudi iz dejstva, da je za oceno 7 na auditu potrebna 100 % izvedba, za oceno 10 pa kar 130 % zadovoljevanje vseh zahtev, predpisanih v posamezni točki standarda. Ocena 10 tudi pomeni, daje ocenjevani Best in class", kar pomeni, najboljši med najboljšimi v vrhu svetovne avtomobilske industrije. Presoja, ki je bila izvedena v juliju 1999, je trajala štiri dni, izvajali pa sojo štirje predstavniki akreditirane institucije TUV Bayern. Presoja je bila uspešna, saj je bila na vseh zahtevanih področjih ocena več kot zadovoljiva in upravičeno lahko rečemo, da je Preventova Enota Radlje skupaj z službami na sedežu družbe v Slovenj Gradcu "Best in class". S pridobljenim certifikatom se tako uvršča med redka podjetja v svetu, ki so že prvič uspešno opravila presojo in med redka podjetja, ki s certifikatom QS 9000 dokazujejo, da so sposobni postati dobavitelj avtomobilske industrije najvišjega razreda. Garniture za evropski avto leta Prevent je na Obrtniški ulici v Radljah pričel s proizvodnjo avtomobilskih sedežnih prevlek v aprilu leta 1997. V prenovljenih proizvodnih prostorih je zaposlitev dobilo 172 zaposlenih, predvsem iz Radelj in okolice. Zaradi zahtev trga se je podjetje v tem obdobju še razširilo in posodobilo. V letu 1998 so bili dograjeni novi skladiščni prostori in razširjene proizvodne kapacitete krojilnice in šivalnice. Danes na najsodobnejši strojni opremi 404 zaposleni proizvedejo 1800 garnitur dnevno za evropski avto leta 1999 - Ford Focus. Z izjemno kakovostjo, fleksibilnostjo in vsestransko podporo so postali edini dobavitelj zelo zahtevnega nemškega kupca Johnson Cortrols v Schwalbachu. V majhni proizvodni skupini pa izdelujejo še usnjene prevleke za ročaj ročne zavore BMW, kijih vgrajujejo v tovarni CIMOS International v Kopru. Za zdravje zaposlenih skrbijo z vsakodnevno pet minutno telovadbo med delovnim časom in organizirano brezplačno popoldansko rekreacijo. Zaposleni pa se povezujejo tudi na kulturnem področju, saj izdajajo interni časopis in prepevajo v svojem pevskem zboru. Podjetje predstavlja gonilno silo razvoja in uspešnosti Občine Radlje in dobro sodeluje z ostalimi podjetji, seveda pa tudi z radeljsko osnovno in glasbeno šolo ter srednjo šolo na Muti. Preventova Enota Radlje sodi brez dvoma v svetovni vrh avtomobilske industrije, kar potrjujejo ocene vseh Preventovih poslovnih partnerjev in nenazadnje tudi uspešno pridobljen certifikat avtomobilske industrije QS 9000. Tudi v prihodnosti bodo z dobro organizacijo in trdim delom uresničevali zastavljene cilje - ostati najboljši dobavitelj zahtevnega kupca in ostati med najboljšimi v svetovni avtomobilski industriji, tako so zatrdili ob prejemu certifikata. prevent Republika Slovenija Upravna enota Slovenj Gradec Državljankam in državljanom na območju Upravne enote Slovenj Gradec in drugim Korošcem se zahvaljujemo za strpno in dobro sodelovanje i/ letu 1999 in jim želimo veselo praznovanje zaključka leta, predvsem pa SREČNO 2000! Delavci Upravne enote Slovenj Gradec Nieros metal se predstavi Predelava železa in jekla na tem mestu Ima bogato tradicijo. Pred več kot 225 leti je tu že stala kovačija, ki je skozi dve stoletji prerasla v tovarno kos. Najbolj znan izdelek "junačka kosa" je bil poznan po slovenskih in tudi drugih deželah. Prav v tej točki je NIEROS Metal soroden s svojo predhodnico, saj je življenjsko odvisen od tujih trgov, kamor izvozi več kot 80% svoje proizvodnje. Proizvodni program seje povsem spremenil, tako, da je proizvodnja kos le lep spomin na minule čase. Podjetje je specializirano za predelavo nerjaveče pločevine, ki jo v našem okolju imenujemo tudi "prokrom" ali pa kar "rostfrei". Izdelujejo predvsem investicijsko opremo za prehrambeno, kemijsko in farmacevtsko industrijo ter kmetijstvo. V zadnjem času je izziv tudi oprema za ekološko tehnologijo in različna specialna proizvodnja po posebnih načrtih. Potrošniki so lahko opazili tudi izdelke vrhunske kvalitete. Šminka Urbašek, direktorica Nieros Metala ki včasih mejijo že na oblikovalske bisere. S tem mislimo na program kovinskega pohištva in nerjavečih radiatorjev. Razvoj tovarne seveda ni tekel premočrtno, bile so plime in oseke, vendar bi bilo opisovanje vse zgodovine nekoliko dolgočasno. Ozrli se bomo le nekoliko nazaj. Podjetje je leta 1991 postalo del koncerna NIEROS z Bavarske v Nemčiji. Od tod tudi ime. Sodelovanje z nemškim partnerjem je podjetju prineslo boljšo organizacijo, novo tehnologijo in predvsem tuje trge. Zaradi napak pri poslovanju je lastnik zašel v nepremostljive težave, slovenski del podjetja NIEROS Metal pa je zelo uspešno posloval. Nastala je izvrstna priložnost, da podjetje preide nazaj v slovenske roke. Podjetje FECRO je zato v začetku leta 1999 odkupilo NIEROS Metal in tako omogočilo nadaljevanje tovrstne proizvodnje v Slovenj Gradcu ter ohranilo več kot 200 delovnih mest. Pa ne samo to. Odkupilo je tudi ime NIEROS, celotno tehnologijo in patente koncerna NIEROS. To je edinstven primer, da smo Slovenci dosegli nekaj takšnega in tako postali lastniki mednarodno veljavne blagovne znamke. Ker je izpadla prodajna mreža koncerna, je bilo potrebno le to hitro nadomestiti. V ta namen je bilo ustanovljeno prodajno podjetje NIEROS Stainless Steel Eguipment B.V. na Nizozemskem, ki trži proizvode NIEROS-a na področju Evropske skupnosti. S tem pristopom ni prišlo do prevelikega izpada na trgu. To je tudi eden temeljnih razlogov, da je poslovanje podjetja tudi v prelomnem letu 1999 ohranilo pozitiven predznak. Po rahlo sušnem začetku leta je sedaj naročil toliko, da kapacitete ne zadoščajo več. Ker je bilo hitro reagiranje in fleksibilnost zmeraj odlika podjetja, rešuje sedanjo situacijo z aktivnim zaposlovanjem in uvajanjem novih sodelavcev ter outsourcingom - iskanjem prostih kapacitet pri kooperantih. Uspešno prehojeno leto je dober temelj za prihodnost. Zaključuje se razvoj nekaterih zahtevnih izdelkov: pralnic, nerjavečih vrat, stiskalnic. Ti bodo dobrodošla razširitev prodajnega programa in bodo prinesli boljši tržni položaj. Konjuktura v Evropi zagotavlja nadaljevanje rasti prometa, ki je v preteklih letih rasla, poprečno po 12 % stopnji. Zaradi tega bo potrebno ustanoviti podružnico v Nemčiji, da bo ustrezno pokrit tudi najpomembnejši trg. Rast prometa prinaša na drugi strani tudi probleme s kapacitetami. Pomanjkanje le teh rešuje rast produktivnosti, ki je v preteklih štirih letih znašala poprečno 4 %. Pritisk konkurence sili podjetje v avtomatizacijo, vendar je tukaj doseg omejen. Zato bo potrebno v prihodnje tehtno premisliti o prenosu proizvodnje enostavnih izdelkov v države z nižjimi stroški dela. Le takšna strategija omogoča dolgoročno stabilnost podjetja in s tem socialno varnost zaposlenih. Ta vidik poslovanja je imel v podjetju zmeraj poseben poudarek. Ker NIEROS Metal od vsega začetka dobro posluje, ni imel likvidnostnih težav. Plače izplačuje v skladu s kolektivno pogodbo. V časih, ko omejitev ni bilo, pa so se plače gibale nad njo. Skoraj nepotrebno je omeniti, da je izplačilo plač vedno na rok. V vseh teh letih je podjetje plačalo državi in občini vse davke in prispevke, kar potrjuje, da je NIEROS Metal zdrava firma. Nenazadnje potrjuje to tudi certifikat ISO 9001, ki ga ima podjetje že od leta 1998. 'V letu, ki prihaja, želimo vsem bralcem, poslovnim partnerjem in soustvarjalcem revije ‘PeR{E‘PcI(H veliko uspehov in osebne sreče. Nieros8 Rekli so Nierosu Kako dolgo so že zaposleni v Nierosu, kako so zadovoljni z delom in razmerami in kaj pričakujejo od razvoja podjetja - pa tudi, ali se sami vključujejo s svojimi inovacijskimi predlogi - to so bila vprašanja, ki smo jih zastavili nekaterim delavkam in delavcem Nierosa. ANDREJ KOTNIK: "V Nierosu sem zaposlen že 12 let in se tu počutim zelo dobro. Lahko rečem, da se naša tovarna zadnje čase dobro razvija, razveseljivo pa je, da delamo tudi na dobrih strojih. Hvalevredno pa je, da razvijamo zelo dobre programe, pa tudi pri inovacijah smo uspešni. Osebno pri inovacijah še nisem sodeloval, v prihodnje pa imam namen tudi jaz prijaviti kakšno inovacijo. LJUBA GROBELNIK: "Z veseljem lahko povem, da sem v tem podjetju zaposlena že 24 let in ga imam za svojega. Delo poteka vse skozi zmerno, sodelovanje z sodelavci in vodstvom tovarne pa je nadvse zadovoljivo. S ponosom delam in še nikoli nisem pomislila, da bi si poiskala drugo delovno mesto. Pri kakšni inovaciji še nisem sodelovala, ni pa rečeno, da kdaj tudi ne bi, v korist razvoja podjetja." METKA MISETIČ: "V Nieros metalu sem zaposlena od leta 1995, torej polnih pet let. Zelo dobro se počutim v tovarni, delo je zanimivo in raznoliko, tudi pestro. S sodelavci se dobro razumemo in si med seboj zelo veliko pomagamo, sodelujemo na vseh področjih dela. Organizacija prijave inovacij v naši delovni organizaciji zelo dobro poteka, inovativno delo je tudi dobro nagrajeno." BOJAN LAVRE: "V firmi Nieros sem zaposlen že 15 let in v tej delovni sredini se dobro počutim. Kar pa se samega sodelovanja med sodelavci tiče, je na zavidljivi ravni. V akciji prijave inovacij in koristnih predlogov za inovacije sem že sodeloval. Za to so bile izplačane nagrade. Če bo delovna organizacija šla v tej smeri naprej, bo to za vse nas zelo uspešno. Če bom imel kakšno idejo in možnost, bom inovacijo še prijavil. SLAVKO PEČEČNIK: "Vse od leta 1984 sem zaposlen v tej tovarni. V okolju, v katerem delam, se počutim zelo dobro, odnosi z sodelavci so tudi zadovoljivi. Razvoj tovarne je izredno dober in v zadnjih desetih letih seje marsikaj spremenilo na bolje, spremembe so zelo pogoste. Pri inovacijah sem veliko sodeloval in mislim tudi v bodoče. Še bom prijavil kakšno inovacijo, vendar osebno z nagrajevanjem inovacij nisem najbolj zadovoljen. Po mojem mišljenju bi morali sistem nagrajevanja nekoliko spremeniti. MARJAN BOROVNIK: "V podjetju sem že od leta 1974 in vsa leta moje zaposlitve so bila lepa in zanimiva. Sodelovanje z sodelavci je izredno dobro, kar je dokaz dobro opravljenega dela. Tudi pri inovacijah sem enkrat že sodeloval, če pa bo priložnost še kdaj nanesla, bom rade volje zraven. S ponosom lahko rečem, da mi delovna organizacija, v kateri delam že preko 25 let, veliko pomeni." MAKS KOTNIK: "V tej tovarni sem zaposlen šest let in počutje v tovarni je dobro. Glede razvoja podjetja lahko rečem, da se spreminja na bolje in tudi vodstvo tovarne si močno prizadeva za pridobitev dela. Razveseljivo je, da imamo v Nierosu urejeno nagrajevanje inovacij. Pri inovacijah doslej še nisem sodeloval, če bom imel kakšen koristen predlog, pa se bom rade volje vključil z njim." FLORIJAN POTOČNIK: "Leta 196. sem se zaposlil v nekdanjem podjetju Fecro. Vseskozi sem na delovnem mestu orodjarja. V današnji tovarni se počutim dobro, če ne bi bilo tako, bi ga morda že zapustil. Na razvoj tovarne osebno gledam z občutkom, da je zdrav temelj za razvoj garancija dobrega in uspešnega dela. Z veseljem pa ugotavljam, da je v Nierosu precej dobro urejeno nagrajevanje inovacij. Inovacije same pa so za nadaljnji razvoj velikega pomena in so dobro nagrajena. Pri inovacijah sem sodeloval z ekipo na rotovlečnem stroju, ki jih uporabljamo še danes. Spominjam se, da smo takrat za inovacijo dobili celo občinsko nagrado. Sem pa pripravljen pri inovacijah še sodelovati." F. JURAČ PREDLAGAMO UŽITEK OB DOBREM KOZARCU PENINE IZ PROGRAMA KLASIČNIH PENIN BIZELJSKEGA PROIZVAJALCA »BARBARA INTERNACIONAL - ISTENIČ«: ♦ CHARDONNAY 1993 - SUHA BELA PENINA, KI JE ZORELA NA KVASOVKAH 6 LET ♦ BARRIQUE 1986 - SUHA BELA PENINA, KI JE ZORELA V NOVIH 225 LITRSKIH HRASTOVIH SODČKIH ♦ GOURMET ROSE BRUT 1994 - ZELO SUHA ROSE PENINA, PRIDELANA IZ SAMOTOKA MODREGA PINOTA IN MODRE FRANKINJE ♦ TISOČLETJE - SUHA BELA PENINA, PRIDELANA IZ SORT SHARDONNAY, BELI PINOT IN LAŠKI RIZLING, KI JO ODLIKUJE HARMONIČEN OKUS IN LEPO SPROŠČANJE MEHURČKOV. ZA OBISK SE VAM PRIPOMCA VINOTEKA MIHELAČ, Stara ulica 7 2390 RAVNE NA KOROŠKEM - telefon (0602) 22 - 599 IN VAM 2EU VESELE PRAZNIKE Kramljali smo z Vero Horjak, dobitnico visokega priznanja borčevske organizacije Dobra se ji zdi zamisel o krovni veteranski organizaciji Odnos ljudi do borcev je ob osamosvojitvi Slovenije marsikje postal odklonilen, vprašljiva je postala uporaba naziva tovariš, predstavniki oblasti so bili v zadregi, kako govoriti v javnosti. Na Koroškem je morda to obdobje trajalo krajši čas, saj tu, razen izdaj, kolaboracije med drugo svetovno vojno ni bilo. Poleg tega so ljudje tod hitro občutili neprijazno plat družbenih sprememb, kot so socialne stiske in gmotne razlike ob prehodu v tržno gospodarstvo, kar je sprožilo skomine po minulih časih, pravi o začetkih svojega vodenja borčevske organizacije Vera Horjak. Tako se na Ravnah in tudi drugod po Koroški pokrajini lahko pohvalijo z lepim številom članov ZZB. Za uspešno oživljanje te organizacije, ki na Ravnah privablja tudi mlajše člane, ter za nekajletno organiziranje slovesnosti na Poljani, kjer so se bili zadnji boji na tleh Evrope, je naša sogovornica letos prejela zlato plaketo. Med Rečico in Gradcem Kot šestnajstletno dekle se je ob začetku vojne iz Celja, kjer je obiskovala trgovsko šolo, vrnila domov na Rečico ob Savinji. Pri-slanovi so imeli poleg kmetije in lesne trgovine še gostilno, kjer je "vlekla na ušesa", saj seje tam zbirala pisana druščina. Tako je kljub mladosti videla in izvedela dovolj zgodb in novic o vojnih dogodkih ter spoznavala sodelavce OF, ki so se tam ustavljali. Med drugimi je tam bival partizan Krč, doma iz Jezerskega, ki je naredil nanjo močan vtis. Pri njih je stanoval tudi mlad nemški učitelj, kije zanje zastavil besedo, da jih niso izselili še z nekaterimi kar ob začetku vojne, in se ga hvaležna spominja. Očeta so sicer Nemci dvakrat zaprli, a na srečo so bili doma dovolj premožni, da gaje mami uspelo s pomočjo znancev spraviti iz nemških zaporov. Rada je poslušala strička, očetovega brata, duhovnika, ki je bil zaveden Slovenec in je ves čas vojne sodeloval v odporu. Zametke domoljubne vzgoje pa je dobila kot dijakinja meščanske šole v Mariboru in nato v Celju, "...kjer smo imeli razrednika prof. Ažmana, ki ni prenesel nemčurjev. Vzel si je čas, da nam je vcepljal nacionalni ponos. In ko je nekoč sošolec po pikniku celjskih nemčurjev prišel k pouku oblečen v nemčurska oblačila, kamor so sodile tudi bele nogavice, ga je naš razrednik poslal domov. Dijaki smo doživeli tudi demonstracije proti podpisu pakta z Nemčijo, saj v šoli ni bilo prepovedi in smo sodelovali". Prva leta vojne se je nekajkrat za krajša obdobja iz previdnosti preselila v avstrijski Gradec k znancem, pozneje pa je raje vstopila v partizansko enoto. Partizanska maša... O odnosu do vere in vernikov med borci je presenečena nad vprašanjem pripovedovala: "V Zidanškovi ni nihče okrog vere karkoli rekel. Pripadnik brigade je bil tedaj župnik Šmon, ki je včasih maševal. O tem se nikdar ni posebej govorilo. Po napadu 14. divizije na Ljubno 1944 leta sem prešla v propagandni odsek IV. operativne cone, v enoto vojaške tehnike-VT 1/3, kjer se o religiji prav tako enostavno ni govorilo. Bilo je med nami nekaj komunistov, kar pa jim tudi ni pisalo na čelu, zelo dobro smo sodelovali in se razumeli." Sprava - kdo jo potrebuje? Kategorična je bila sogovornica tudi glede spravljanja razdvojenih Slovencev: "Jaz se nimam z nikomer spravljati, moj nacionalni ponos je bil partizanski boj. Bila sem dovzetna za malo več socialne pravičnosti..." Ko se je pozneje v pogovoru ta tema ponovila, je dodala: "Na Štajerskem in Koroškem se nimamo z nikomer spravljati, le izdajalci so bili kaznovani. Spominjam se soborca, mladega kurirja z Dolenjske, ki je zatrjeval, da bo soseda ubil, ker je pripeljal okupatorjeve vojake, da so požgali domačijo in pobili starše. To je ta sprava, gre za maščevanje. Belčki pa zdaj grehe zanikajo; borili so se za oblast, sicer pa nisem nanje nikoli naletela." Že pol stoletja na Koroškem Na Ravne je naša sogovornica za svojim možem prišla 1949 leta in se je vključila v borčevsko organizacijo. Pred leti je opravljala tajniška dela, zadnjih osem let pa borčevsko organizacijo na Ravnah vodi, o čemer sem pripravil naslednja vprašanja: Kakšne spremembe so nastopile za organizacijo ZZB v času osamosvojitve Slovenije? "Vsi smo starejši, malo manj aktivni smo. Ni več aktiva v železarni, pa brigadnih aktivov pri nas tudi ni več. Ob prehodu 1991 so se ljudje sprenevedali, niso vedeli, kaj jim je storiti. Organizacijo smo morali najprej braniti. Slovesnosti, kot na Poljani, so bile špa-sne, medle; predstavniki oblasti niso vedeli, kako ravnati. Na članskem sestanku 1991 leta je nekdo vprašal, kaj se bomo šli - tovariše ali gospode. Zadrego je presekal moj mož z izjavo, češ za one, ki se niso borili, sem dvakrat gospod, mi med seboj pa ostajamo tovariši! Vendar ljudje, ki so udrihali po partizanih, sedaj pogrešajo nekdanjo blaginjo in zaposlitvene možnosti. Socialne razlike med ljudmi se močno čutijo." Bi na kratko predstavili delo vaše borčevske organizacije? "Letos je bilo posebej veliko proslav in če bi morala skrbeti za družino, tega letanja ne bi zmogla. Določene prireditve pa morajo biti. ljudje sojih že navajeni. Poleg Poljane, ki jo skupaj pripravlja območni odbor za Mežiško dolino, se udeležujemo svečanosti na (avstrijskem, op.p.) Komelju, letos je obiskalo spomenik na Koroškem Selovcu okrog tristopetdeset ljudi, kljub dežju jih je na Trotov križ prišlo stopetdeset. Če se ne družimo, pozabljamo drug na drugega. Prihaja pa tudi vedno več mladih! Poskrbimo, da pojejo otroški zbori, mladinski recitatorji nastopajo in na ta način spoznavajo preteklost. Naša organizacija tudi skrbi, da ne pozabimo borcev za severno mejo; veteranskim organizacijam pravim, da bo vse to njihova naloga, če ne želijo imeti pri nas Haiderja! Z veteranskimi organizacijami je luštno sodelovati, žal pa se pozna, da se veterani 91 med sabo razhajajo - škoda. Imamo člane odbora, ki teren dobro poznajo in vedo v kakšnih razmerah živijo starejši in bolehni člani, ki jih obiščemo in skromno obdarimo. Poleg tega pripravimo vsako leto dobro obiskan izlet. Ob smrti člana svojci želijo našo prisotnost na pogrebu. Vsakemu članu izkažemo posebno čast (prapor, venec, govor)." Članstvo zaradi bioloških zakonov upada. Kako vam uspeva pridobiti nove člane? "Na Ravnah imamo 303 člane, od tega je slaba polovica novih, ki so pristopili po letu 1995, ko smo kot društvo postali bolj odprti. Pristopajo zaradi našega ugleda. Otroci naših članov pravijo, da ne sme utoniti v pozabo to, kar smo bili. Tudi članarina je kar se da nizka - petsto za mlade in tisoč tolarjev znaša. Res je, da so mladi obremenjeni z številnimi obveznostmi, so pa požrtvovalni, radi priskočijo na pomoč in se udeležujejo prireditev. Člani odbora in ostali se seveda za nove člane potrudimo; osebni stiki so učinkovita metoda. Sama imam vedno pri sebi kakšno pristopno izjavo." Kaj Vas pri vodenju organizacije posebej vzpodbuja? "Trma. Včasih pomislim, da bi bilo za osvežitev dela bolje, če bi mlajši prevzeli vodenje. Vzpodbuja me tudi stavek mojega moža, ki izhaja iz partizanske družine, izrečen po osamosvojitvi Slovenije: Zapostavljati Zvezo borcev - kaj si pa mislijo, da me bo sram, ker sem se za domovino boril? To imam v ušesih." Kakšni pa so načrti? "Načrtov ne kujem, mislim si, bo že samo prišlo. Dobra je zamisel o krovni veteranski organizaciji, ki naj bi jo tvorila združenja veteranov 91, Severja, častnikov in borcev NOB. Mi skrbimo, da se ne pozabijo borci za severno mejo, oni pa naj, da ne bodo pozabili nas. Sicer pa borčevske organizacije v Mežiški dolini zelo dobro sodelujemo. Prav tako z župani, ki se zavedajo pomena Poljane, kraja zadnjih bojev v Evropi, za to dolino; rezultat so tudi številni izletniki, ki prihajajo k nam. Sedaj se nam je za naslednjo prireditev na Poljani že prijavil pevski zbor upokojencev iz Celja. Ljudje se radi družijo in radi prihajajo na Koroško. Samo Šavc Radio Radlje na novi prelomnici Pisali smo 29. november 1999, v.d. direktorja Radia Radlje Mirko Vošner je z njemu značilno pozornostjo povabil v studio radia prve soustvaijalce, da so skupaj upihnili 38 svečk na radijski torti. Pravijjo, da bo to zadnja. Torej ena najstarejših lokalnih radijskih postaj v Sloveniji bo utihnila oziroma se pridružila tropu komercialnih postaj? Nastajala je v povsem drugih časih. Še danes sta med nami Mirko Lavre in Marjan Fortič, slednji več ni mogel priti na slavnostno torto. Pa tudi Miheu iz Slov. Gradca ima pri nastajanju častni delež pomoči. V tistih letih so bili kraji med Pohorjem in Kozjakom radijsko povsem bela lisa, pa tudi mnogi drugi kraji Koroške niso bili veliko na boljšem. Slovenskega programa sploh nismo dobili. Potrebe so nas silile v samopomoč. Ob neki priložnosti je tedanji slovenski radijski direktor Milan Merčun dejal: "Korošci ste včasih od sile, ne vem, kako, ampak iz Beograda ste dobili podporo - NEK S VIRA JU". Sledila so leta trdega dela, učenja in naporov. Tehniki so se ubadali s starimi elektronkami, magnetofoni, ki so se greli, da bi na njih lahko skoraj kuhali kavo. Imeli pa smo strašno kvalitetno mešalno mizo, tisto prvo, ki jo je imel leta 1945 mariborski radio, in z njo tamkajšnje radijske zanesenjake, Vilija in njegove kolege - nesebično zastonjsko pomoč. Ti veliki so uživali v doseganju skoraj nemogočega. Tudi osrednja hiša do Korošcev ni bila preveč mačehovska, morda včasih v Ljubljani le preveč vidimo samo zmaja, ne pa ljudi, bi morali včasih pogledati tudi skozi drugo okno. Se še spomnimo Ane, kije "likala" novinarje in napovedovalce, pomagal je neutrudni Silvo, Matelič se je pisal, in Nace Grom, ki gaje skrbela samostojnost malih radijskih hiš. In koliko težav smo prestali, se preživcirali z domačimi bolj ali manj Med najstarejšimi radijci Radelj vsevednimi politiki! Da ne bo pomote - tudi novinarji nismo in niso vsevedni, ampak za politiki in finančniki je moč... Kolikokrat smo kot prvošolčki čakali pred vrati sekretarjev ali načelnikov raznih kalibrov. Nič lepega v tem smislu, pa veliko toplega in svetlega pri delu z ljudmi in za ljudi, ki so ob nedeljah, in kasneje tudi med tednom, čakali pred še redkimi sprejemniki na glas domačega radia. Malo denarja, pa tople besede spodbude od mnogih poslušalcev. Ob vsem smo v Radljah uspevali obdržati veliko radijsko samostojnost, nikoli trobilo politike, nikoli nismo bili samo razglasna postaja, temveč radio s samostojno uredniško in redakcijsko politiko in občutkom za pravičnost do ljudi. Vsaj še eden zasluži, da ga omenimo. Ivan Praprotnik je pričel tu svojo delovno pot. Kot je rad dejal, na radijskem področju bolj bos kot ne, je prinesel mnoge profesionalne prijeme, predvsem pa veliko mladostne korajže in kolegialno odprtost do vseh. Zdaj je ta hiša in seveda tudi ljudje z bjo naprodaj. Nove občine, kar pet jih je, pač vidijo svoje kilometre in metre asfalta, svoje potrebe. Medijsko je prostor prenabit, menda ni več potrebe po "domačem radiu”? Kdo ve, kdaj ga bomo spet potrebovali, med osamosvojitveno vojno je dokazal svoj pomen! V svojem času je ta radio dal veliko. Prve oddaje Pokaži, kaj znaš, prišli smo v svet, gostovanja najboljših ansamblov, godbenikov, gledališčnikov, posredno je spodbujal glasbeno in druge dejavnosti. Imeli smo slikarske kolonije, bili sestavni del četrte slovenske radijske mreže in še bi lahko naštevali. Res bodo svetniki lahko zadovoljni, imeli bodo kakšnih sto metrov daljši asfalt, najbrž pa nikoli več samostojnega radia, tistega, ki je po svoje pomagal tudi njim do... Kristl Vaiti VELIKO DELA ZA IZPOSTAVO V DRAVOGRADU Leto 1999 bo tudi za delavce izpostave Uprave za obrambo Slovenj Gradec v Dravogradu pomnjeno kot posebno. Dokončno so se namreč preselitvi iz občinske stavbe v nove prostore v Centru na Meži, selitev je trajala kar dobra štiri leta. Vodja izpostave BENEDIKT KOPMAJER je o tem in o pristojnostih, nalogah, skratka o delu dravograjske izpostave za obrambo, spregovoril tudi za Prepih. SELITEV "Aktivnosti v zvezi z našo selitvijo so potekale že od leta 1993. Takrat so namreč funkcionarji občine Dravograd skupaj z GP Grosuplje in koroškim podjetnikom ugotovili, da bi bilo fino združiti državne organe na eni lokaciji. Sicer je pa tako ali tako to predvidel tudi Zakon o lokalni samoupravi, ki govori o ločitvi državnih od lokalnih organov. V začetku leta 1994 je bilo dogovorjeno, da naj bi nam, skupaj z upravno enoto, pripadalo eno nadstropje. Pogovori so se preselili v Ljubljano, kjer pa se niso pravočasno dogovorili in prehitela nas je davčna uprava. Potem je naše ministrstvo dalo GP Grosuplje nalogo, da naj za naše potrebe uredi prostore na ključ. Kot pa je znano, so se vodstva ministrstva pogosto menjala in tako je prišlo do zamika preselitve za nadaljnja štiri leta. Iz leta v leto smo pritiskali na vse organe, ki so imeli možnost odločiti o naši selitvi. V sodelovanju in močnim angažiranjem župana, ki bi rad uredil prostore v občinski zgradbi za druge namene, in z našimi aktivnostmi smo le toliko "zanimirali" sedanjega ministra in državnega sekretarja, daje bila prižgana zelena luč. 24. septembra je prišel sam minister za obrambo, dr. Franci Demšar, prerezat trak in ugotovit, da je ministrstvo na Koroškem dobilo lepe prostore." ZAPOSLENOST "Sistematizacija je sicer narejena za pet delavcev, glede na omejevanje zaposlovanja v državni upravi pa opravljamo delo trije. Smo mala izpostava, servisirat pa moramo vsa področja, do višjih, do uprave za obrambo v Slovenj Gradcu in do ministrstva. Smo pač zadnji člen v verigi. Strokovnim sodelavcem ministrstva smo skušali dopovedati, da rabimo vsaj še enega sodelavca, če hočemo delo časovno in strokovno realizirati." NALOGE "Prioritetna naloga so naborne in vojaške zadeve. Sem sodijo mobilizacija in pozivanje vojaških obveznikov rezervnega sestava, do kurirskega sistema in izvedbe mobilizacije na področju občine Dravograd oz. enot, ki jih formira 383 območno poveljstvo Slovenske vojske iz Bukovja. To je poveljstvo, ki ima svoje enote, prištabne in druge enote, ki jih razvija za obrambo tega področja. Drugo pomembno delovanje je na področju civilne obrambe. Po odredbi vlade, ki govori o določitvi objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo in ukrepi za njihovo varovanje, je ministrstvo tisto, ki daje soglasje za vsak promet teh nepremičnin. Preprosto gre za dajanje soglasij za promet med nezazidanimi stavbnimi zemljišči in kmetijskimi zemljišči. Vse to je v sklopu zaščitne zakonodaje. Nadalje je ena od nalog tudi izdelava obrambnih načrtov za civilne strukture. To so načrti v smislu servisa Slovenski vojski od zagotovitve naftnih derivatov, do zagotovitve raznih materialnih resursov. Naj omenim še zaščito in reševanje. Pred nekaj leti, ko se je formirala lokalna samouprava, je bilo preneseno kompletno načrtovanje, Benedikt Kopmajer financiranje in sploh vse, kar je v povezavi z zaščito in reševanjem, na občine. Včasih je to bilo v naši pristojnosti. Mi sedaj samo razporejamo obveznike, ker so evidence pri nas - seveda na predlog občine. Slovenska vojska ima pri tem prednost, kar takoj za njo pa je civilna zaščita." NABOR - UGOVOR VESTI "Naborna dolžnost velja za vse moške državljane, dolžnost služiti vojaški rok in služiti v rezervnem sestavu pa za tiste, ki so sposobni za vojaško službo. Seveda je najprej potrebno opraviti vpis v vojaško evidenco, kajti naborna obveznost nastane na začetku koledarskega leta, v katerem državljan RS dopolni 17 let, in traja, dokler ne nastopi obveznost služenja vojaškega roka in po odsluženju do prevedbe v rezervno sestavo v koledarskem letu, ko dopolni 50 let, častniki 60 let. Ugovora vesti se fantje najpogosteje poslužujejo po naboru. Vsak, ki nasprotuje uporabi orožja, ima možnost uporabiti ta institut. Torej antimilitaristični, pa tudi filozofski, verski, humanitarni in še kakšni razlogi vodijo pri tem ugovoru vesti. V takšnem primeru mora posameznik nasloviti prošnjo na našo izpostavo, v kateri mora opredeliti in utemeljiti svoje nazore. Prošnjo pošljemo na ministrstvo za notranje zadeve, kjer obstaja posebna komisija, ki jih pokliče na zagovor. Če je prošnja ugodno rešena za posameznika, mu izdajo odločbo - podelijo mu status. MNZ ima register vseh humanitarnih organizacij, kjer lahko ti fantje potem služijo, mi jih samo razporedimo glede na potrebe. Povem naj, da se pri nas število teh iz leta v leto povečuje. Pomembni so tudi zdravstveni razlogi. Preprosto povedano: polovica je sposobnih, ena četrtina je delno sposobnih, druga četrtina pa je popolnoma nesposobnih za služenje vojaškega roka." SPOMINSKI ZNAK DRAVOGRADA "Ob nedavnem obisku ministra Demšarja je župan Rado Krpač gosta opozoril tudi na to. Minister je obljubil, da bo spominski znak nared do občinskega praznika leta 2000, saj je to najprimernejši čas, ki sovpada z julijskimi dogodki vojne za Slovenijo na Mariborski cesti, na barikadi..." Marjan V. Dravograd: INVALIDI SO VESELI VSAKE ZAPOSLITVE Minuli 2. december je bil Svetovni dan invalidov. Za Društvo invalidov Dravograd je bil letos ta datum še posebej pomemben, saj so v tem letu proslavili 30 letnico svojega obstoja. Pomembni jubilej so času in razmeram primerno obeležili. Svoje dosedanje delo so strnili v lepo urejenem biltenu, kjer je Franc Vreš, v vlogi odgovornega urednika, v uvodu zapisal: "Drugačne potrebe in hotenja invalidnih oseb ter njihovo nenehno prizadevanje, da bi se enakovredno vključevali v vsakdanje življenje, pa naj si bo v družini ali na delovnem mestu, je vedno močneje vzpodbujalo razmišljanje o povezovanju s sebi enakimi, kar bi jim omogočilo hitrejše uresničevanje ciljev, ki jih sami niso mogli doseči. Take misli so tudi dolgo rojile po glavah naših ustanovnih članov, da so pred tridesetimi leti skupaj z enakomislečimi iz takratnih štirih koroških občin ustanovili prvo skupno društvo telesnih invalidov na Koroškem. Čeprav je bilo takratno društvo ustanovljeno pod isto streho za vse štiri koroške občine, je že od vsega začetka deloval v vsaki občini pododbor, ki je skrbel za svoje člane, pobiral članarino in pridobival nove člane. Zato upravičeno letos slavimo 30. obletnico našega dela. Namen ustanovitve društva je bil že od vsega začetka jasno opredeljen: pomagati človeku -invalidu, da bo vselej in na vsakem mestu občutil in doživljal enakopravno članstvo v okolju, v katerem živi in dela, ter da ni nepotrebno breme sebi, družini in družbi." O nadaljnjem dogajanju in reševanju invalidske problematike smo se pogovarjali s sedanjim predsednikom Društva invalidov Dravograd GINOM KRAUBERGERJEM. ki je v zadnjih dveh letih vnesel precej svežine in odgovornosti v delo društva. "Zveza društev invalidov je delo začrtala tako, da so globalni plani vsebovani tudi v planih posameznih društev (v Sloveniji je 65 društev, z novimi občinami se ustanavljajo nova)," je pričel Krauberger in tudi predstavil društvo, ki mu predseduje: "V Društvu invalidov Dravograd temelji delo na treh komisijah; socialna, ki je osrednja, šport in rekreacija, kultura in občasno deluje tudi komisija za obveščanje, ki nima statusa stalne komisije. Kar se tiče obveščanja, moram povedati, da bo v občini nujno potrebno urediti kakršnokoli medijsko obveščanje. S sistemom KTV smo - tako kot ostali - sila nezadovoljni, saj gre naša dejavnost mimo sistema, ki je verjetno bil ustanovljen z namenom boljšega seznanjanja občanov o delu najrazličnejših organiziranosti, kot tudi o življenju v občini. Za leto 2000 in naprej so naši člani, poleg koledarja, dobili tudi socialne programe, programe na področju športa in rekreacije, kjer uvajamo pohodništvo, na kulturnem področju pa smo s pridobitvijo novega pevovodje dali velik poudarek Invalidskemu pevskemu zboru KOGRAD 1GEM. V naše društvo je včlanjenih 773 rednih, 160 podpornih in 7 častnih članov." Po besedah predsednika pa je problematika tolikšna, kolikor je članov. Problemi invalidov so v redkokateri obliki podobni eden drugemu, vsaka problematika se mora obravnavati zelo specifično, - kjer pride najbolj do izraza komisija za socialna vprašanja - če hočejo izpolniti interese članstva. Na okrogl mizi na temo Zaposlovanje invalidov v koroških občinah, ki je bila 1. decembra v Radljah, so o tem podrobneje spregovorili, saj je zaposlovanje v interesu prenekaterega invalida v naši regiji. "Na to temo pravzaprav na Koroškem invalidska društva orjemo ledino, ker ta oblika delovanja in hkrati uspešnosti zaposlovanja invalidov, še ni zaživela v nobenem okolju, tako da je iniciativa, ki prihaja iz našega okolja mogoče vzpodbuda tudi za druge, za nas pa je to priznanje, tako društvom, vsekakor pa tudi invalidskim podjetjem. Ugotavljamo , da smo v društvih dobri poznavalci invalidske problematike tistega dela invalidov, ki se zaposlujejo, ki imajo probleme z zaposlovanjem, ki imajo probleme z eksistenco in socialno varnostjo. V občini Dravograd imamo najmanj nezaposlenih delovnih invalidov, kar je splet več okoliščin. Res pa je tudi, da dve invalidski podjetji izredno dobro delujeta. Poudariti je potrebno, da sedaj ne gre več toliko za zaposlovanje invalidov, ampak za zagotavljanje dela tem invalidom, ki so sedaj zaposleni skozi programe, ki jih je treba iz raznih razpisov, ponudb znati pripeljati v ta podjetja na celotnem Koroškem. Dosti delovnih invalidov nas je zaposlenih na Ravnah v bivšem sistemu Železarne Ravne. Invalidi iz občine Dravograd smo veseli vsake nove zaposlitve, ki jo nudi Logistični center, kjer je organizacija dela na zelo visokem nivoju. Tare pa jih prav problem pridobivanja novih programov in tako še večjega zaposlovanja. Pri obravnavi delovne problematike pa ne moremo mimo tega, da poznamo del invalidov, ki dobivajo sredstva od svojih matičnih firm in si s tem zagotavljajo boljšo ali slabšo socialno varnost, nikakor pa ne kažejo pretiranega interesa po ponovni zaposlitvi. Zakonodajalec bo moral z restriktivno politiko poseči tudi na to področje, kjer se v posmeh vsem delo odklanja na najrazličnejše načine. Danes prevladuje populacija invalidov, ki skozi Gino Krauberger svoje prejemke že ima zagotovljeno socialno varnost in jih problemi zaposlovanja ne obremenjujejo tako kot mlajšo generacijo, ki nima delovne dobe in pogojev za upokojitev. Invalidov ni malo in lahko v zelo kratkem času pričakujemo velik pritisk na zaposlovanje, na društva invalidov, ki bodo morala poiskati neko novo obliko delovanja - bolj rigorozno. Programi se bodo morali vezati na tiste, ki delo iščejo, in na tiste, ki jim je socialna varnost zagotovljena oz. rešena." Krauberger meni, da je vloga invalidskih društev, invalidskih organizacij, zakonodajalcev, socialnih partnerjev in sindikatov (ki se včasih ne pokažejo kot najbolj prodorni), v tem, da rešujejo probleme pravočasno, ne pa potem, ko več ni možno rešiti elementarnih stvari v dobrobit članstva. "Pred nami je sprejemanje zakona o IPZ. Mi pričakujemo od zakonodajalca, predvsem pa od socialnih partnerjev, da bodo maksimalno zagotovljene pravice delavcev invalidov, ki jim gredo iz deklaracije OZN, kot tudi iz naše pozitivne zakonodaje in pri tem iz internih predpisov podjetij, kjer ti invalidi delajo. Interes države mora biti socialni mir, ki pa ga zagotavlja enakopravno reševanje in vključevanje invalidov v vsakdanje življenje. Društvo invalidov Dravograd se vsem, predvsem občanom Dravograda, Občini Dravograd in vsem, ki so na kakeršenkoli način povezani z reševanjem invalidske problematike, iskreno zahvaljuje za vso pomoč, ki nam je bila nudena v preteklem obdobju. Za naše še plodnejše delovanje v prihodnje se vam zahvaljujemo za razumevanje, za katerega želimo, da bi teklo tako kot je doslej.” Marjan V. Nagradili skrb za lepo okolje Na priložnostni prireditvi ob podelitvi priznanj in plaket za naj lepše urejeno okolje v letu 1999 - organiziralo jo je Turistično društvo Slovenj Gradec v začetku novembra v likovni galeriji - je predsednica komisije za urejanje okolja prof. Marija Rorovnik med drugim poudarila: "Veseli smo, daje hortikulturna osveščenost ljudi iz leta v leto večja, kajti opaziti je, da mnogi pri sajenju cvetja in grmovnic že upoštevajo skladnost z okoljem, vraščenost v prostor, tip hiše, stavbno dediščino in podobno... Porabniška miselnost, veliko imeti in se s tem postaviti pred drugimi, lahko le škodi in je prej moteča kot vredna priznanja... Lansko leto sem na tem mestu modelovala, da se že nekaj let trudimo za drugačno, lepšo podobo našega mesta. Sedaj ugotavljamo, daje izponilo pričakovanja in hortikulturno lepo napredovalo... Ob tem velja pohvala mestni občini, kije pokazala posluh za naša prizadevanja." Pa še podatki. V Podgorju so priznanja prejeli: Julka Knez, Irena in Zdravko Pejovnik, Polde Korat, Irma Koprivnikar, Marija in Avgust Srtrmčnik, Maridi Penšek, Osnovna šola Razbor ter Metka in Vinko Šmon; v Pamečah: Tatjana in Ana Sedar Anica in Božo Hribernik, Mira in Vinko Lakovšek ter Olga in Viktor Hrastel; na območju Šmartno Legen: Cvetka Brezovnik, Dragica Serušnik, Evica in Oto Šalekar, Jože in Silva Dvorjak, Franc in Marija Vivod, Jure in Magda Pritržnik, Milena in Sranko Kovač, Marta in Nato Vornšek, ter Tone in Gabrijela Kotnikjk; v Slovenj Gradcu pa Mojca in Jožek Leskovpšek, Nada in Jože Korošec ter Darinka Sušeč. Plakete so prejeli primestna vaška skupnost Legen za Špacanovo naselje, Erika in Peter Popič iz Podgorja ter Anica in Ivan Jeromelj z Legna. H.M. SNS Vsem članom in simpatizerjem stranke ter vsem Korošcem se zahvaljujemo za podporo v letu 1999 in želimo prijetne praznične dni, še posebej pa obilo sreče, veselja, osebnega zadovoljstva ter polno uspehov v novem letu 2000. Predsedstvo RO SNS Koroška Frančišek PODRZAVNIK, predsednik SNS Koroška pričakuje na naslednjih volitvah poslanca v državnem zboru OCENILI DELO - USPEŠNO Prejšnji teden so se v Dravogradu na zaključnem srečanju zbrali predstavniki Regijskega odbora Slovenske nacionalne stranke Koroška in ocenili delo stranke v letu 1999. Po mnenju članstva je bilo delo uspešno in primerno pregramu stranke, kar staa potrdila tudi gosta, Matjaž Engel, sodelavec predsednika stranke Zmaga Jelinčiča, in Mitja Lavrič, predsednik SNS za peto volilno enoto. Predsednik regijskega odbora SNS Koroška Frančišek Podrzavnik je poudaril, da je delo stranke zdaj usmerjeno predvsem v dokončanje analize političnega stanja na Koroškem in podal oceno, da lahko stranka s svojim političnim programom v naslednjem volilnem letu upravičeno pričakuje izvolitev poslanca v državni zbor. Na srečanju so se dogovorili, da bodo v kratkem sklicali posebno tiskovno konferenco, ki se je bo udeležil predsednik Zmago Jelinčič. Na njej bodo predstavili stališča stranke do aktualnih političnih dogajanj, predvsem glede vodenja zunanje politike Slovenije, v povezavi s protislovensko naravnanostjo druge največje stranke Jorga Haiderja v sosednji Avstriji in v zvezi z nekaterimi kadrovanji v državnih resorjih. m© ©ciiD... RAVNE NA KOROŠKEM Prežihova ulica 17 Tel. 0602 21-339 7Jr/// ////r/'//////7r/// ////J/A j/r/V/rr /// /Y/’//////////rj/rr////// // ///’/// r/y//// žeY////r rrJe/r Arz/r/ie ///■//*///7/ /// J/'/r//r //rrr /rYr JYYJYJYJ/ Kolektiv EKO DIM d.o.o Ravne na Koroškem um jjm) - ijjiu mmm PREPIH Naši kraji Dan, ko so Ravne na Koroškem postale mesto, je odslej PRAZNIK OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Svetniki ravenskega občinskega sveta so na novembrski seji med drugim na predlog županje Ivane Klančnik sprejeli sklep, da se za praznik občine določi 12. april, dan, ko so Ravne na Koroškem postale mesto. V utemeljitvi predloga, ki jo je pripravil prof. Alojz Krivograd, je med drugim zapisano: "V Uradnem listu LR Slovenije št. 11/1952, z dne 19. aprila 1952 je objavljen zakon, ki uvodoma pravi: "...razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki gaje sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na III. rednem zasedanju dne 12. aprila 1952 in ki se glasi: ZAKON o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. V 5. členu tega zakona na 75. str. zgoraj omenjenega Uradnega lista so navedene Ravne na Koroškem v podnaslovu Okraj Slovenj Gradec pod št. 9: "Ravne na Koroškem (mestna občina)". Za občinski praznik sta na razpolago dva datuma, 12. april in 19. april. Kot najprimernejši predlagam 12. april, kajti ta dan so takratni slovenski poslanci izglasovali zakon, ki je na Slovenskem uzakonil 41 mestnih občin, med njimi tudi Ravne na Koroškem. Čeprav so bila v njem uzakonjena samo tri mesta, Ljubljana, Maribor in Celje, je razumljivo, da so sedeži 41 mestnih občin bili mesta, ker bi bilo sicer tako poimenovanje nesmiselno. Tako so Ravne na Koroškem, ki so jih istega leta iz starega Guštanja preimenovali v novo slovensko ime, stopile v vrsto starih, častitljivih mest, kakor so Ptuj, Škofja Loka, Tržič in druga. Za krajane in občane je bilo pomembno, da je kraj prestopil v višjo statusno raven. Tako so krajani lahko bili ponosni, da so iz tržanov postali meščani, občani pa, da imajo v občini mesto. To pa je pomenilo za izvoljene predstavnike občine, druge funkcionarje in prebivalce bolj odgovorno delo in skrb za mesto in občino. Ravne so se hitro razvile iz skromnega trga v prepoznavno mesto in območje na slovenskem ozemlju. K temu je veliko pripomogla železarna s svojim neslutenim razvojem, s čemer so se Ravne v fizičnem obsegu povečale za več kot dvakrat. Da je bilo kraj primerno povzdigniti v mesto, je botrovalo dejstvo, da so tu že delovale ustanove, ki so značilne za pomembnejša središča. To so bile prva slovenska, koroška, popolna gimnazija, študijska knjižnica, muzej (to leto še v ustanavljanju) in še katera. Tem so se pozneje priključile še druge ustanove." Županja Občine Ravne na Koroškem, ga. Ivana Klančnik, je ob predlogu odloka o občinskem prazniku pomen tega datuma še razširila in med drugim zapisala: "Ta datum naj torej predstavlja simbol razvoja ne le mesta Ravne na Koroškem, temveč celotne občine, saj je razvoj gospodarstva in kulture in vseh spremljajočih dejavnosti vplival na razvoj tako mesta kot zgrajenih naselij in podeželja, ne le za Ravne, za celotno Mežiško dolino in tudi širše." Na osnovi teh utemeljitev so občinski svetniki sprejeli predlog, da proglasijo 12. april za praznik občine Ravne na Koroškem. KRAJANOM ČRNE Zdravja, sreče in uspešnosti ter plodnega sožitja v letu 2000 varovanci in delavci CUDV ČRNA i mflMšf Go Si] OscMsIfo fcammDofl Kaj skrivata pogorji Kobanskega in Pohorja? Letos izšlo knjigo Minerali Pohorja in Kobanskega, je v knjižnicah Dravograjčanom in Slovenjgradčanom z diapozitivi in čudovitimi primerki mineralov predstavil njen soavtor, Zmago Žorž, doma iz Radelj ob Dravi. Kot ljubitelj narave se je poglobil še v svet kamnin, ki v sebi skrivajo minerale in kristale, tvorbe narave iz davne preteklosti. Ravno Koroška pokrajina velja za bogatejše področje mineralov, njihova nahajališča so v zemeljskih plasteh in vodotokih; v teh krajih pa so bila že pred nekaj sto leti intenzivna vrtanja in rudniki, tako na Remšniku, Pohorju kot seveda v Mežiški dolini. Najdišča so tudi kamnolomi, kremenolomi, cestni vseki, zemeljski plazovi, grape in podobno. Bolj kot ustni viri so bili zbiralcem v pomoč pisni viri, posebej izčrpni so bili avstrijski, kjer je ta dejavnost dobro razvita. V svetu je poznanih okrog 4500 vrst mineralov, v Sloveniji preko sto, samo na Pohorju sedemdeset in na Remšniku (Kobansko, op.p.) kar sedeminštirideset. Predavatelj Zmago Žorž čaka še na potrditev domneve, da so na Remšniku odkrili edinstven mineral. Kot zelo zanimiva najdišča je omenil tudi Muto, potok Velko, Košenjak, Dobravo, Kope, Leše, Koprivno, Smrekovec in seveda rudnik Mežica. Vrednost knjige priročnika, ki sojo soustvarili še Vili Podgoršek, Aleksander Rečnik in Peter Mioč, je tudi v sistematičnem prikazu mineralov, kar bo lahko ljubiteljem narave v pomoč pri prepoznavanju kamnin, bogatih z minerali in kristalčki so paša za oči. LIONS KLUB POMAGA TUDI LETOS Lions klub Slovenj Gradec je v prostorih restavracije Korošica v Otiškem Vrhu praznoval tretjo obletnico delovanja. Večerje bil dobrodelna prireditev, na kateri so zbrali skoraj l. 100.000,00 tolarjev, ki jih bodo namenili za pomoč slepim in slabovidnim Koroške, del sredstev bodo namenili socialno ogroženi družini iz Trbonj, del društvu Ozara in Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. S svojo udeležbo so jih počastili tudi člani Lions klubov iz sosednje Avstrije, iz Pliberka, Labodske doline in Deutschlandberga, s katerimi zelo dobro sodelujejo. Za pester program in zabavo so skrbeli ansambel Štajerskih sedem, plesalca Matic in Lena Pavlinič in slepi glasbeni samouk Drago Filač. Klubska priznanja za aktivno štiriletno donatorsko pomoč so prejela podjetja Eurocity d.o.o., Johnson Controls - NTU d.o.o. in Zepter Slovenica d.o.o. Ob tej priložnosti so priznanja podelili tudi članom Lions kluba za aktivno in prizadevno delo. Priznanja distrikta, ki jih je podelil guverner Vojko Lah, so prejeli Mitja Horvat, Matjaž Zanoškar in Franjo Murko, klubska priznanja pa Hubert Dolinšek, Rudi Raizer in posthumno Hinko Murko. m. j. Vojko Lah, guverner distrikta 129, in Stanko Pušnik, predsednik Lions kluba Slovenj Gradec KARTICA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA JE TU Več kot leto je že minilo od takrat, ko so prebivalci posavske regije prejeli ta nov dokument, ki zamenjuje zdravstveno izkaznico. V letošnjem septembru pa je Upravni odbor Zavoda sprejel sklep o dinamiki uvedbe kartice, po katerem sojo prebivalci dolenjske regije začeli prejemati v mesecu oktobru, prebivalci celjske regije v mesecu novembru, v decembru jo prejemamo prebivalci koroško in savinjsko šaleške regije. Na območju preostale Slovenije bo kartica zaporedno po ostalih regijah (prekmurska, mariborska, gorenjska, primorska in ljubljanska regija) uvedena do 30. 6. 2000. Do tega datuma, vendar najkasneje do 30. 9. 2000, se v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko sočasno uporabljata kartica zdravstvenega zavarovanja in zdravstvena izkaznica. V naši regiji so po pošti kot vrednostno pismo poslali okrog 135.800 kartic. Prvi sojo prejeli prebivalci Raven na Koroškem, njim sledijo prebivalci izpostave Radlje ob Dravi, Slovenj Gradca, Mozirja in v mesecu decembru ter januarju prebivalci izpostave v Velenju. TAKŠNA JE KARTICA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Kartici je priložen izpis vseh podatkov, ki se nahajajo v čipu kartice in zloženka z vsemi potrebnimi informacijami o kartici in rokovanju z njo. Zavarovanci lahko podatke natančno pregledajo ter sporočijo morebitne nepravilnosti na najbližjo izpostavo Zavoda ali na odprti telefon št. 080-1006, kjer so na razpolago med 7. in 17. uro vsak delovni dan. Za pojasnila in nujno urejanje morebitnih zapletov v zvezi s kartico lahko kadarkoli med 7. in 18. uro pokličete tudi službo za poslovanje s kartico na telefon: 061/17 21 466. Vse kartice so ob prejemu potrjene. Za naprej pa velja pravilo, da si morajo upokojenci in otroci do 18.leta starosti potrjevati kartice sami na samopostrežnih terminalih enkrat letno, vsi ostali pa na tri mesece. Samopostrežni terminali so v naši regiji že postavljeni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, zdravstvenih domovih Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Velenje - Zgornjesavinj-skem zdravstvenem domu Mozirje in Radlje ob Dravi ter zdravstvenih postajah v Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mislinji, Nazarjih, Vuzenici, Prevaljah, Mežici in v Lučah. Ob vsakem terminalu je postavljen plakat z navedbo vseh lokacij terminalov v regiji in navodila za rokovanje z njim. Terminali soo na razpolago vse dni v tednu med 6. in 22. uro zvečer. Kartice bo možno potrjevati tudi pri referentih na vseh enotah in izpostavah Zavoda. Kartica prinaša s seboj kar nekaj novosti tako v zdravstvene ordinacije kot tudi v lekarne. Kartico bomo namreč uporabljali tudi v lekarnah, ko bomo dvigovali zdravila na recept. Kartica z obstoječimi funkcijami prinaša razbremenitve lekarniškemu osebju pri vnosu administrativnih podatkov z glave recepta, farmacevti pa so izrazili tudi željo po čim prejšnji razširitvi kartice s funkcijo elektronskega recepta. Na kartico bo postopno prek samopostrežnih terminalov moč vnesti tudi podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju pri Adriaticu. Dodatne informacije: ZZZS OE Ravne na Koroškem, Danijela Štumberger, telefon: 0602 280 232, fax: 0602:280 260 TUS-KOSI,d.d., podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Pod gradom 2a 2380 Slovenj Gradec telefon 0602/43 731 faks 0602/43 795 http://www.tus-kosi.si e-mail: info@tus-kosi.si 30 LET IZKUŠENJ NA ZAHODNIH TRGIH lfcÉL*JÌN rr\, POSTELJNI VLOŽKI ZA LAHKO NOČ £)( IN DOBRO JUTRO Uporabljamo le izbrane materiale: kokosova, sisalova in konopljina vlakna, ovčjo volno, kašmirsko volno, penjeni lateks, nebeljen bombaž. NARAVA POD VAŠO STREHO Za toplotno in zvočno izolacijo vašega doma izdelujemo učinkovito, predvsem pa zdravju neškodljivo izolacijo iz kokosovih vlaken. Želimo vam prijeten skok v naslednje tisočletje _______________________________________________in v novo posteljo! L mmm iJ (MD Audi Audi quattro®. Ni ga mogoče pozabiti! Prednosti pogona quattro0. Stabilna vožnja naravnost in maksimalna stabilnost v bočnem vetru. • Večja hitrost Stalna, prilagodljiva porazdelitev vlečne v ovinkih. • Idealen pogon za vlečna vozila, sile med sprednjo in zadnjo premo. • Maksimalni prenos motornega navora na Motor, karoserija, podvozje in pogon tvori- cestišče v vseh voznih situacijah. • Opti- jo dinamično celoto. malne varnostne rezerve in visoka raven aktivne varnosti. • Večji užitek za aktivne voznike. • Boljši pospeški v vseh pogojih. Avtocenter Meh Koroška cesta 7d 3320 Velenje telefon: 063 898 25 22 A Zahvaljujemo se vsem kupcem, poslovnim partnerjem in prijateljem za izkazano zaupanje v iztekajočem letu. V prihajajočih prijetnih prazničnih dneh se veselimo skupaj z Vami, z najboljšimi željami pa tudi v novem tisočletju z Vami r\ /ČOPA NOV ALBUM SKUPINE WELBLOTT Na velikem promocijskem koncertu je skupina Welblott v dvorani družbenega doma na Prevaljah sredi novembra predstavila svoj nov album Zavzemi svoje stališče. Med koncertom je bila na velikem ekranu tudi predstavitev novega videospota "Zlobna vila". Lep nov uspeh priznane Koroške glasbene skupine. Po krajšem ustvarjalnem premoru se člani skupine tako vračajo s tretjim albumom "Zavzemi svoje stališče", ki je bil uspešno napovedan že z junijskim singlom in videospotom "za naju dva". Na njem bo tudi skladba "Zlobna vila" z letošnjih melodij morja in sonca in mnogi prav Zlobni vili napovedujejo takšen uspeh, kot ga je skupina pred leti ^—,—, . — dosegla z rockovsko priredbo Čebelice Maje. Na promociji CD-ja ^ ! • . '' bo prvič na ogled tudi hiperaktivni videospot, za katerega je pevec | Alex menda porabil dobršen del zaloge svoje mesečne fizične kondicije. Kljub temu, da skupina deluje že sedem let in da je v tem času izdala dva albuma, pa jih veliko, ki so že slišali najnovejši material, napoveduje, da bo prav "Zavzemi svoje stališče" tista prelomnica, ki bo skupino postavila tja kamor sodi - v sam vrh slovenske rockovske glasbe. Takoj po izidu je sledila slovenska turneja, na povabilo organizatorjev pa bo decembra tudi nekaj klubskih koncertov v Miinchnu in Stuttgartu, med katerimi bo najbolj odmeven zagotovo nastop na enem največjih nemških festivalov - festivalu TOLWOOD v Miinchnu. Za konec naj še omenimo posebnost nove plošče - obširno multi-medijsko predstavitev skupine (videospot, biografija, odlomki skladb prejšnjih albumov...), tako imenovani CD EXSTRA. SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI DRAVOGRADA, DRAGI KOROŠCI! Leta minevajo. Pred nami pa je nova priložnost, da si zaželimo vse dobro. Marsikomu je leto, ki mineva, prineslo veliko sreče in zadovoljstva. V Občini Dravograd ugotavljamo, da je za nami uspešno leto. Leto, v katerem smo z novogradnjami in rekonstrukcijami storili veliko korakov naprej. Korakov, ki obetajo nov razvoj in ki nas zavezujejo k še večji delavnosti in ustvarjalnosti. Prepričani smo, da smo na dobri poti, ki nas bo popeljala iz povprečnosti in sivine v prihodnost, ki si jo zaslužimo. V Dravogradu se veselimo tudi uspehov v drugih koroških občinah in vsem želimo veliko uspehov in jih podpiramo pri njihovem prizadevanju za lepši jutri. Uspešnost je namreč edina možnost, ki lahko Koroško popelje iz anonimnosti. Vsem Dravograjčanom in Korošcem, vsem ljudem dobre volje, želim vesele božične praznike in obilo sreče in zdravja v letu, ki prihaja. Želim, da bi lanske neuresničene želje postale resničnost v letu 2000. Sreča srečnih pa naj bo še večja. Župan občine Dravograd Rado KRPAČ S___________________________________________________________________________________r PREPIH Koroške note Lestvica top pop 1. METALICA: S/M Odlično posnet koncept v živo, kombinacija legendarnih metalcev in simfoničnega orkestra... 2. TINA TURNER: 247 Novi album neuničljive rokerice... 3. TINKARA KOVAČ: KOŠČEK NEBA Tudi naša Tina rola sto na uro... 4. FOXY TEENS: NAJ PADA ZDAJ DEŽ Trenutno gotovo najpopularnejše najstnice pri nas... 5. KENNY G: FAITH Odlična plošča z božičnimi pesmimi... 6. THE DRINKERS: BOŽIČNI DRINK 'N' ROLE Božič na odtrgan način... 7. EAGLES: THE VERY BEST OF Zbirka njihovih največjih uspešnic... 8. IRON MAIDEN: NO PRAYER FOR THE DYING Eden njihovih boljših izdelkov, multimedijska plošča... Nagradno vprašanje: Kje se nahaja GOGO MUSIC CD SHOP? Nagrada: CD plošča Odgovore pošljite na naslov Prepiha do 10. januarja 2000. OGO NOVOSTI IZ KORODISCA 08/G OBLETNICI. FANTIE IZPOD URŠLJE SRSČNORUVAK I Narodnozabavna skupina Fantje izpod Uršlje praznujejo svojo 10. obletnico in so ob tej priložnosti izdali kaseto z dvanajstimi pesmimi, med katerimi je tudi venček najuspešnejših pesmi pod naslovom Venček ob 10. obletnici. V svojem desetletnem delovanju so izdali več kaset in tako širili krog svojih poslušalcev, ob obletnici pa je izšel tudi njihov prvi CD. Marijan Smode je izdal prvo iz serije treh kaset z naslovom USPEŠNICE 2000, ki bodo izšle pred novim letom. Prva kaseta vsebuje pesmi: Mrtva reka. Sedaj sva le prijatelja, Stara hiša, Adrijana v tvojih očeh, Ko ovenijo rože, Tudi možje včasih jočejo, To je moja pesem, solze, punčka,. Rodna gruda, In mislila sva si. Če boš kdaj name pozabila, Jasmin in nova pesem Moj stari kraj. Marijan se je odločil za izdajo, ker so se v petnajstih letih njegovega delovanja mnoge kasete ali plošče uničile ali izgubile, mnogi pa bi jih želeli poslušati in imeti. Kolekcija treh kaset njegovih uspešnic bo zdaj pravi naslov, kjer bo lahko vsakdo našel pesem, ki mu je bila še najbolj všeč. O izidih naslednjih dveh kaset bomo pravočasno poročali. Izšla je kaseta mlade novomeške pevke Sandre Muhič, na kateri je deset pesmi različnih izvajalcev. Mladi pevko poznajo predvsem iz nastopov na znanih slovenskih festivalih in z nastopov na množici mladinskih prireditev po državi. S. M. DRAQE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANU OBČINE PREVALJE! Prelomnice na papirju niso vedno življenske prelomnice. Dnevi v novem tisočletju ne bodo bistveno drugačni od današnjih. Življenja ne sestavljajo veliki dogodki, ampak posamezni trenutki, minute in ure. Preživljamo jih doma, na delu in v okolju. Dom si ustavah vsakdo sam. Vaše okolje je tudi občina Prevalje. Želim vam, da bi se v njej dobro počutili. Vam in vašim najbližjim voščim vesele božične praznike ter veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v letu, ki je pred nami. ŽUPAN OBČINE PREVALJE dr. Matič Tasič ELEKTRO CELJE - javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Celje POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC Francetova 12, Slovenj Gradec Ob zaključku poslovnega leta se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem za razumevanje in sodelovanje. Vsem svojim odjemalcem električne energije želimo vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno leto 2000. delavci Elektra Celje poslovne enote Slovenj Gradec RAVNE NA KOROŠKEM obutev šport 285-030 285-031 MEŽICA 35-472 We hodi pred menoj, morda ne bom sledil. We hodi za menoj, morda ne bom vodil. Hodi ob meni in mi bodi prijatelj. SAlbert Camus ‘Našim cenjenim strankam se zahvaljujemo za nakup in ‘Vam želimo vesel božič in zdravo, srečno ter uspešno novo leto. zaposleni v prodajalnah Mojca Ravne na Koroškem, Trg svobode 4 Tel.: 0602 23-319,23-163 TUDI LETOS VELIKO NAGRADNO ŽREKANJE! MESARIJA IN GOSTILNA LEČNIK RAVNE NA KOROŠKEM SE ZAHVALJUJE CENJENIM KUPCEM IN GOSTOM TER VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ZA SODELOVANJE V LETU 1999, VSEM SKUPAJ PA ŽELI V PRIHAJAJOČEM LETU 2000 OBILO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA, USPEHOV IN OSEBNE SREČE! Izredno bogate nagrade iz nagradnega sklada preko 400.000,00 SIT. Žrebanje v živo po Koroškem radiu 28. decembra 1999. Moda Piše: Stanka Blatnik Novo odkriti talent na delu: maskerka Valerija Šertel Iz zakulisja: malo gužve ne škoduje razpoloženju "Pa u ovom se možemo vjenčati..." Tokrat nas je zaneslo še malce dlje, čez mejo naše dežele. Z ekipo koroških manekenk in maskerko smo se zadnjo novembersko soboto natrpale v tako imenovano prevozno sredstvo in jo v haremu z našim šoferjem mahnile dogodivščinam naproti. Dvorec Mikuliči na enem izmed okoliških gričev Zagreba je ob našem poznem popoldanskem prihodu stal kot v pričakovanju nečesa pomembnega v svoji mogočni, neokrnjeni konstrukciji, ki zgovorno izdaja sledove človekovega časa in obstoja. Srž dogodka je bila prireditev elektronske glasbene kulture, tako imenovani tehno-house party. Dogajanje se je odvijalo v precej drugačni, predvsem bolj sproščeni in energetsko nabiti atmosferi, kot smo je navajeni pri nas. Že ob vstopu v underground prizorišče nas je na stenah hladnega kamnitega stopnišča pričakala prijazna in barvita razstava "party fotografij" Denisa Sarkiča, fotografa slovenske Mladine. Modno pisto ali bolje rečeno, modni kvadrat, ki je obsegal le dober kvadratni meter, je še pred polnočjo napolnila domačinka, frizerka Snježana Topalušič s svojimi sveže pristriženimi in barvanimi modeli. Po navedbi na flyer-ju je sledila je modna revija oblek, ki so prispele iz Slovenije, Slovenj Gradca. Divne haljine, kot so jih poimenovale domače manekenke, smo v gneči, kjer se tudi muha ne bi počutila dobro, nadeli desetim mladenkam slovenskega in hrvaškega rodu in tako izvedli mednarodno modno revijo. Za njihovo celostno podobo in make up je poskrbela naša domačinka Valerija Šertel. Manekenke v filingu, poplesavajoče po pisti iz mehke podloge v znamenitem kravjem vzorcu ter privzdignjega podija, so predstavile eksperimentalna oblačila na nek nov, še nikoli prisoten način in s tem ustvarile spet drugačno podobo že obstoječih kolekcij. Prav zaradi takih sprememb v vzdušju in občutenju posameznih modnih revij ostaja njihova vedno vnovična izvedba še kako smiselna in dobrodošla. Revija je požela veliko navdušenje in neverjetno neposredno reakcijo njenih gledalcev. Najbrž smo jo tako doživeli prav zaradi izredne odprtosti in sproščenosti naših sosedov. Ti ljudje pač ne poznajo favšarije. A ti si pa iz vesolja? Ne se še slačit, gremo na defile Reakcija? Pobudnica revije in manekenka Ajda Prislan, frizerski model in moja avtorska malenkost z zadovoljnim obrazom. Moda ÈPM BLEŠČEČE IH SIJOČE Zima, hlad in kovinski sijaj se zrcalijo tudi v oblačilih na prelomu tisočletja in kličejo k pobegu v vesolje. Srebrno ali rahlo zlato sijoči se materiali so končno nadomestili sive in rjavkaste, umazane in zamolkle barve. Kovinski odsev je primeren za dnevna, predvsem pa večerna ekstravagantna oblačila, pa naj bodo skrajno elegantna ali pa mladostna in igriva, lesk je naselil vse zvrsti okusov in stilov. Nostalgija sedemdesetih let in disko glasbe je tole bleščavo navdušenje, pa naj bo enako polno optimizma, kot so bila najbolj nora leta! Pred nami je nov začetek, priložnost, ko lahko zakopljemo svoje stare travme, slabosti in se predamo svobodi. Pa pričnimo v novem oblačilu, da bo začetek prijeten in lep tudi očem. Oboževanje zlata ali srebra pa je vsekakor priporočljivo obdržati na meji minimalizma in dobrega okusa, saj je že sama barva materialov več kot dovolj efektna. MODNI PUHAST VIDEZ Modni, puhast videz športnih bund se je poslednjo sezono tega tisočletja prikradel tudi v uporabno in celo večerno modo. Udobni, podloženi plaščki, lahke in tople vetrovke, parke in tako imenovani marsovci vladajo v modnem trendu za hladne dni. Tako udobna in topla so ta oblačila, da je bilo do nedavnega prava škoda, da v njih nismo mogli zvečer na večerjo, v gledališče ali pa na romantični zmenek. Zdaj smo jih dobili v neštetih možnih variantah, uporabnih od jutra do večera. V oblačilih iz prešitih tkanin, napolnjenih s pravim ali sintetičnim puhom se lahko zjutraj mirno odpravimo v službo, na popoldanski potep po trgovinah ali na vikend oddih v naravo ali kot opremo športnega dne. In tako močno smo si jih želeli imeti, da smo jih dobili v materialih, ki delujejo fantastično tudi na gala večerih. Podloženi žamet in taft z dvojnim licem, naprimer, ali pa žlahtni materiali, polnjeni s perjem, topli in mehki, ki se lepo vklapljajo v večerno garderobo ali pa k običajnim dnevnim oblačilom. Svileni tatti, pliši in sateni so tkanine za svečane večerne priložnosti. Plaščki in parke, ki jih lahko nosimo kot športno ali elegantno oblačilo, so izdelani tudi v nepremočljivih High tech materialih, ki so v kombinaciji s puhasto medvlogo vsekakor prijazna in gotova zaščita pred mrazom. Kroji teh oblačil so zaradi svoje voluminoznosti primerni za vitke in prav tako manj vitke v izbranih posameznih kosih oblačil na manj kritičnih delih telesa. Barvna lestvica oblačil je razmeroma široka, od naravnih tonov pa do toplih in čistih barv, intenzivnih in dinamičnih odtenkov. Optimistična oranžna ali močno modra je uporabljena kot akcent, redko kot celota. Zelena paleta v številnih odtenkih predstavlja nov in pomemben element na trgu športne in mestne mode. Detajli iz prešitih tkanin so uporabljeni tudi na obutvi, predvsem visokih škornjih in torbicah. Družabna kronika PREPIH NATROSIL JIH JE... # V potrošniški košarici je država najdražji artikel. # Ko si nadeneš masko, je težko obdržati obraz. # Za Cerkev smo ovčice, za državo osli. # V politiki je sprenevedanje najbolj pogost odgovor. # Čas je denar, do katerega imajo le redki dostop. POSLANEC BITI JE LEPO Volivci že dalj časa opažamo neke "čudne" igre med strankarskimi veljaki za podporo članov. Katere stranke so to, ni treba posebej imenovati, saj se bodo med njimi spletale še nove "poroke" z namenom, da bi bili združeni močnejši, pred volivci prepričljivejši. Med njimi se bije krvavi boj za nadaljevanje oblasti nad tlačani. Oblast je pač oblast. Povsod po svetu dobro plačana, z nešteto privilegiji. Med drugim lahko parlamentarne delegacije potujejo v razne eksotične dežele, kjer se grejo po uri, dveh "malce uradnega klepetanja igrati na moje in vaše stroške" turiste s polnimi malhami denarja. Nazadnje ta ista državica oz. njihovi oblastniki na povabilo pridejo k nam in igre se ponavljajo. Vedno se dobro je in pije in - pase oči... Tudi ob bližnjih državnih volitvah se bojo naši politični (ne cerkveni) dušebrižniki na vse kriplje z lažnimi obljubami (v katere še sami ne verjamejo) potruditi, da jih bodo tlačani ponovno izvolili. In ko se bojo ponovno usedli na stolčke, jih živ vrag ne bo mogel z njih vreči, kar smo se tlačani že večkrat prepričali. Glede na zapisano sem se že pred leti odločil, da ne grem nikoli več na volišče, da me potem pred seboj in drugimi sotrpini ne peče vest. Sicer sem že za časa slovenskega oziroma jugo enoumja volitve bojkotiral. Tedaj zato, ker je bil za visoko državno "funkcijo" v državi običajno predlagan EN SAM kandidat, ki je bil, da se razumemo, tudi ne da bi ga šel volit že pred volitvami izvoljen. Volitve so bile le farsa, pesek v oči naivnežem. Takrat je kandidat že pred volitvami "premagal" vse nasprotnike, ki jih ni bilo, zdaj pa po volitvah vleče volivce za nos. F. H. Da znamo na Koroškem pridelati dober mošt, že dolgo ni več skrivnost. Zdaj, ko smo ga pričeli flaširanega prodajati širom po Sloveniji, smo ga tudi sami spet začeli bolj ceniti. Zakuhanega so naši kmetje te dni prodajali v prenekaterem kraju, tako tudi pred Namo na Ravnah, od koder je naša fotografija. Gladko je stekel po #- grlu tudi gospodu Maksu Večku, bivšemu županu občine Ravne-Prevalje. Pa ne le pri moštu - Sergej Dolenc dokazuje, da smo Korošci mojstri tudi v žganjekuhi. Na Kopališki 24 v Slovenj Gradcu ima namreč najmanjšo žgan-jarno v Evropi, ki pa se ponaša s prvovrstnimi proizvodi. Na vinskem sejmu v Ljubljani namreč Sergej pobira odličja kot za šalo: letos je prejel zlato odličje za višnjev posladek in kopico drugih nagrad. Tako pa mu je na degustaciji žganja v slovenjgraški poročni dvorani pri delu pomagala žena. ■► Posnetka Z.S. Čakajoči na leto 2000 Slovenj Gradec je že nekaj časa prednovoletno okrašen, najprej pa so uredili svetleče okrasje v Rotenturnu, kjer je sedež mestne občine. Tam bo namreč tudi letos silvestrovanje na prostem. Organizator obljublja bogato gostinsko ponudbo, ognjemet, glasbeno presenečenje in dobro družbo. Poznavalci trdijo, da bo glasbeno presenečenje, če bo organizatorjem uspelo dobiti kakšen dober band, saj je jasno, da so za tak dan - oziroma večer - vsi dobri izvajalci zasedeni že pol leta prej. Glede dobre družbe pa dodajajo - kakor kdo za koga! V javnosti se tudi že slišijo napovedi, kdo bo zanesljivo silvestroval na prostem na dvorišču graščine Rotenturm v Slovenj Gradcu - in celo, kaj si bo kdo zaželel v letu 2000. Iz sosednje občine bo zagotovo prišel direktor Kompas hotelov Danilo Jakoš, saj je rad v dobri družbi. Vrata svojega hotela pa bo itak imel zaprta. V letu 2000 si bo zaželel svojo samostojno picerijo, ki jo bo imenoval JAKO picerija. Od domačih znanih oseb se bo pojavil tudi Oskar Rotovnik-Oki, ki si bo za leto 2000 zaželel otvoritev samostojne razstave v Galeriji likovnih umetnosti. Udeležbo na otvoritvi njegove prve galerijske razstave je že zagotovil ljubitelj naive Franjo Murko, ki si v letu 2000 želi čim več naivcev. Samostojni galerist in svetnik Niko R. Kolar si bo zaželel vsaj ob otvoritvah novih prodajnih razstav tak obisk v svoji galeriji, kot bo na Silvestrovo. Dodal pa bo še skromno željico, da bi njegove besede na sejah sveta Mestne občine Slovenj Gradec "meso postale". Slovenjgraški mojster lectarske obrti Hrabroslav Perger si bo zaželel čimveč stojnic na čimvečjih sejmih. Neznani "letoviščar" pa je pred venetskim konjem na Glavnem trgu zaupal na klopci sedečemu klošarju, da si želi imeti kaj konkretnega od Urada za turizem v Slovenj Gradcu in dodal, da ne bo silvestroval v Slovenj Gradcu in da ga lep čas ne bo v to turistično mesto. PREPIH ŽELELI STE, OBUPAJTE! © © Vem, kaj bomo pridobili, če leto prej v tretje tisočletje bomo stopili. Za eno leto svinjarij v drugem bomo manj pustili. © © ® Poslanci hočejo obdržati diplomatske potne liste. Ker je odgovorov lahko več, si obkrožite tistega, ki se Vam zdi najbolj pravilen: a) za opravljanje diplomatskih nalog b) splača se pri nakupih in zaradi diplomatskih ugodnosti c) ker so zastonj, za običajne pa moramo plačati © © ® Dravogradu se obetajo v turizmu sijajne perspektive. Faraonske mravlje že ima, tudi nekaj "vladarskih mumij" jim je še ostalo, čakajo le še na piramide. © © ® Ko zvem, da politična stranka baje dolguje svojemu članu preko 30 miljončkov, lahko pomislim le na to, kam vse je v obdobju tranzicije lahko prišel z zdravo kmečko pametjo in malomeščansko moralo. © © ® Več kot 3000 Korošcev ima sladkorno bolezen. Se dokaj več jih ima rane in razjede na želodcu ali dvanajsterniku, številni imajo sklepna obolenja ali okvare hrbtenice, pogosta so obolenja dihal in nič manj srca ter ožilja. Ostali so pretežno zdravi. © © © Boj proti kajenju je dobljen, začenja se boj proti alkoholu. Boj bodo vodile borke, ki se sploh ne zavedajo, kako so potrebne kozmetičnega učinka, ki ga ima alkohol v moški glavi. © © ® Mežica ostaja brez policijske postaje. Za tolažbo in večji občutek varnosti bo gornji del Mežiške doline najbrž dobil večje število "ležečih policajev” V. NIKO NAGRADNA IGRA: \mà$m a t?mm Če se bo gospa na naši sliki prepoznala in povedala, kje smo jo slikali, bo za nagrado prejela lončnico BOŽIČNO ZVEZDO. Darilo za božične praznike pa ji bo izročil vrtnar Alojz Merkač v vrtnariji pri slovenjgraški bolnišnici. Edini pogoj je, da seboj prinese PREPIH. V vrtnariji Alojza Merkača pa boste v teh prazničnih dneh lahko kupili rezano cvetje in lončnice. in prepihane čveke To je klasična fotografija Marjana Senice, novega direktorja družbe SŽ STO d.o.o. Ravne na Koroškem, iz zadnjih dni novembra in prvih dni decembra, ko se je dogovarjal z dr. Milanom Švajgerjem o terminu, kdaj bosta končno izmenjala direktorski stolček. Enkrat da, pa spet ne, dokler ni dokončno obveljala odločitev dr. Tasiča - in Marjan je zdaj že trdno v sedlu. , akademski slikar Plavanje pač potrebujemo vsi, starejši in mlajši, slednji še zlasti za skladen in zdrav telesni razvoj. Bazen bi bila čudovita pridobitev za vse nas. Glasovala bom ZA samoprispevek. Helena Lasbaher, zdravnica Helena Lasbaher Anica Meh Sem ZA samoprispevek in s tem za novo pridobitev v občini. Pred časom sem nehal kaditi in moj prispevek bo v pelili letih znašal komaj tretjino denarju, ki sem ga prej porabil v enem letu za cigarete. Franc Prošt, fotograf Sodobna tehnika in današnji način življenja mnogokrat povzročata razne telesne in duševne okvare tako na mlajši kot na starejši populaciji. Telesne aktivnosti in sprostitve v bazenu bodo pozitivno vplivale na zdrav razvoj osebnosti. Želja mi je, da bi se podeželje enakovredno vključevalo v uporabo bazenskih storitev. Glasovala bom ZA samoprispevek. Anica Meh, upokojena učiteljica Z izgradnjo bazena si bomo tudi kmetje lahko kdaj privoščili oddih in kanček prostega časa posvetili plavanju. Predvsem pa mislim, da bo bazen lahko koristil tudi poznejšim rodovom. Podgorčani si želimo le boljšo prometno povezavo s Slovenj Gradcem, da bo dostop do bazena tako z avtom kot s kolesom važnejši. Glasoval bom ZA. Boštjan Verčkovnik, kmet iz Podgorju Zgradimo bazen! Le tako se bodo lahko vsi otroci naučili plavati, sebi pa omogočimo aktivno in zdravo izkoriščanje prostega časa. Izkoristimo torej priložnost, jaz sem ZA! Aleš Leve, vrhunski športnik Franc Prošt Aleš Leve Zdravko Jamnikar Drago Plešivčnik Ko sem izvedel, da je v teku akcija za samoprispevek, me je glede na pretekle izkušnje najprej prevzel neprijeten občutek. Potem sem se odločil ZA. Statistični podatki kažejo, da je med Slovenci kar 40% neplavalcev. Slabi plavalci smo očitno tudi nekateri kulturni ustvarjalci. Pozivam vse ljudi dobre volje, naj glasujejo ZA. Upam da bomo v letu 2000 s pomočjo novega kopališča splavali tudi mi in si tako olajšali pot v Evropo. Oskar Rotovnik - Oki, slikar Znati plavati je bilo od nekdaj znak športne kulture nekega naroda. Obvladati veščino plavanja pa je proces učenja, ki zahteva veliko strokovnega znanja in optimalnih pogojev. Le malo pa je generacij, katerim je vse to dano. Zdravko Jamnikar, ravnatelj osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu Prepričan sem, da naš kraj v času vse intenzivnejšega načina življenja nujno potrebuje tak športno rekreacijski objekt. Morda se vsi skupaj premalo zavedamo velike pridobitve, ki bi mlajšim in nam pomenila možnost bolj zdravega načina preživljanja prostega časa. Zato se pridružujem mnenju prijateljev, ki trdijo, da bi prav z izglasovanjem referenduma mladini in sebi podarili najlepše darilo za novo tisočletje. Vsekor bom ZA samoprispevek. Peter Pungartnik, komandir Postaje promeme policije Slovenj Gradec Oskar Rotovnik- Oki Peter Pungartnik Majda Areh Novak Vrednost kraja se meri s počutjem ljudi, ki v njem živijo in počutjem ter vtisi obiskovalcev, ki vanj prihajajo. Kraj napreduje le, kadar se povežeta hotenje in moč občanov, da se v razvoju skokovito premakne. Spoznanje o velikem pomenu Itigiene in kulture telesa ter zdravje vseh generacij se od starih Grkov naprej ni nič zmanjšalo. Nasprotno! Sodobne ugotovitve ga le še potrjujejo. Mar ni dovolj za razmislek in ZA odločitev? prim. Drago Plešivčnik, kirurg Znanje plavanja je stvar kulturne ravni vsakega posameznika ah celega naroda. Naučiti otroka plavati ne pomeni le, da mu omogočimo določeno varnost v vodi, temveč pomeni odpreti otroku nov svet igre, zdravja, veselja in novih skrivnosti. Poleg tega pri plavanju intenzivno vzdihujemo zrak. Jako temeljito zračimo pljuča. Ravna, iztegnjena drža telesa v vodoravnem položaju je najboljša vaja za lepo držo. In če se spomnimo grških filozofov, ki so že zdavnaj ugotovili, da so trije najboljši zdravniki v naravi: sonce, voda in zrak, potem lahko plavanje mirno prištevamo med najbolj zdrave športe nasploh. Bogdan Gabrovec ■■■■ 25 LET SOLE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM NA MUTI Rastemo kot drevo Njene žametne oči se zazrejo v moje in v njih je opaziti nemir in nemoč, tudi strah. S skorajda trepetajočimi in nenavadno zamolklim glasom mi reče: "Je prav?" S tresočimi prsti lista po zvezku, ki skriva tisoče tujih svetov in med njimi ne najde domače vasi, da bi pri naravi in družbi učiteljici povedala, kaj so, kje so in kaj vse imajo... V že šestindvajseto leto življenja bo kmalu vstopila šola s prilagojenim programom na Muti, ki je enota osnovne šole Muta, je pa tudi ena manjših šol za otroke s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, ki so raztresene širom Slovenije. V njih je našlo in najde svoj drugi dom veliko šolarjev, ki zaradi specifičnosti svojih motenj ne zmorejo običajnega osnovnošolskega programa. "Pred petindvajsetimi leti se je tudi v našem gornjedravskem okolju, bivši občini Radlje, spoznalo, da potrebujemo prilagojeno obliko izobraževanja za vse tiste otroke, ki ne zmorejo hoditi vštric z mladežjo, ki obiskuje običajne osnovnošolske klopi. Pisani so bili naši začetki in tisti prvi koraki, ki smo jih shodili v vrtcu pri osnovni šoli na Muti. Eno leto smo koristili njihove prostore in igrače, po tem lepem obdobju pa smo iskali svoj prostor pod soncem enkrat na Muti, v Radljah, v Podvelki, Vuzenici... Pred sedemnajstimi leti smo dobili svoje prostore v stari osnovni šoli na Muti, kjer so do takrat šolske klopi drsali kovinarji... V teh letih, zlasti v zadnjih sedemnajstih, smo širili svoje programe izobraževanja. Tako že štiri leta deluje mobilna specialna služba enkrat v Dravogradu, spet drugič na šoli v Breznu-Podvelka ali je na razpolago na matični šoli na Muti. Tri leta je na šoli tudi oddelek OVI - organizacija vzgoje in izobraževanja, za vse tiste otroke, ki ne zmorejo programa prilagojenega šolanja. Tako se vedno znova prilagajamo potrebam otrok in njihovih staršev. Seveda ne smemo pozabiti na osem razredov naših šolarjev, ki si leto za letom nabirajo znanje za delo in za življenje. Vrsta naših absolventov je končala tudi srednješolsko izobraževanje s skrajšanim programom in tako postali odlični kovinarji, kmetje, živilski strokovnjaki, so lesarji, steklarji, šivilje in gospodinje. Mnogi so si vzorno uredili svoje življenjske poti in so danes dobre mame in očetje." je povedala vodja enote šole s prilagojenim programom gospa Marija Tandler. Znano je, da danes na šole prihajajo učenci z več motnjami. Te motnje so mnogokrat kombinirane - povzročajo jih vrzeli v duševnem razvoju in mnogi čustveni pretresi, ki so jih otroci doživeli v običajnih osnovnih šolah. Veliko med njimi jih je bilo predmet posmeha sošolcev, ki niso zmogli razumeti počasnosti in nerazumevanja sošolca; razumeli pa jih niso niti njihovi učitelji in sojih v nemoči puščali v ozadju. Tako se njihove motnje kažejo v pretirani plahosti ali nemiru. "Da bi kraju in širši okolici pokazali, da zares veliko delamo in da ogromno znamo, 18. oktobra na široko odprli vrata za vso širšo in bližnjo okolico se predstavili s projektom RASTEMO KOT DREVO. Veseli bomo, če bodo kadarkoli ljudje potrkali na vrata naše šole in nas povprašali o delu in o našem počutju. Učitelji bomo skupaj z učenci prijazno odgovorili na sleherno zastavljeno vprašanje in z veseljem pokazali. kaj vse znamo," nadaljuje Marija Tandler. Da znajo res veliko, potrjujejo mnoga priznanja, ki so jih šolarji skupaj s svojimi mentorji dosegli na državnih, regionalnih in občinskih tekmovanjih. Da imajo pridne roke, pove že okolica šole, ki je vzorno urejena. Zanjo skrbijo šolarji, a žal mnogi Mučani ne cenijo njihovega dela. V lepo urejeni zelenici se podijo njihovi kužki in tam puščajo kupčke blata, mladež z velikim užitkom v popoldanskih uricah lomi veje grmičevje ali uničuje cvetoče vrtnice... Tudi zato je prav, da ima šola vrata na široko odprta... Prav pa je tudi, da mi vsi vidimo, koliko volje in koliko dela vlaga učitelj v uro pouka, ko v kombiniranem razredu (to pomeni, da ima v razredu recimo pet učencev sedmega in tri učence osmega razreda) razlaga snov vsakemu posebej... Na Muti se bi naj šolali v razredih od ena do osem, a letos so pričeli s tretjim razredom, ker prvo in drugo šolčkov ni. In prav vsi si, skupaj s svojimi učitelji želijo, da bi jih okolje, v katerem živijo in delajo, sprejelo medse kot svoje. Veseli pa so, da z njimi tesno sodeluje matična šola skupaj z ravnateljico, profesorico Majdo JEZNIK in da jih ti razumejo in jim vedno stojijo ob strani. Njene žametne oči se zapičijo v moje, trepetajoča dlan me prime za roko, drobno dekletce se skloni k meni in mi s hrapavim, tihim glasom nežno zašepeta: "Hvala!" Za vedno bo odmeval ta droben glasek v meni in me spominjal na vse tiste drugačne od mene - tudi zato, ker sem jaz - drugačna. Tončka Repnik-Vrhnjak mms\ su mm X. OTROŠKI PARLAMENT: SPOLNOST IN AIDS 19. novembra se je na OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem pričel občinski otroški parlament. Letos so mladi parlamentarci razmišljali o spolnosti in aidsu. Vse predstavnike šolskih skupnosti OŠ Koroških jeklarjev, OŠ Juričevega Drejčka in OŠ Prežihovega Voranca ter ostale goste (mentorje in novinarje) sta pozdravila podžupan ravenske občine in ravnatelj gostujoče šole Stanislav Osojnik ter predsednik Društva prijateljev mladine Oto Papot-nik. Učenci posameznih šol so predstavili razmišljanja in rezultate svojega raziskovalnega dela, ki so ga opravili v zvezi z letošnjo temo otroškega parlamenta. Za naše učence letošnja tema ni bila nič novega, saj smo v okviru Zdrave šole že vsa leta skrbeli za zdravje in preventivo pred boleznimi. Projekt osveščanja mladih pred aidsom poteka na naši šoli že pet let. O tem se pogovarjamo pri rednem pouku, pri razrednih urah, vsako leto imajo osmošolci 1. decembra organiziran naravoslovni dan na to temo in tudi oddaje po šolskem radiu niso novost. Med učenci od 5. do 8. razreda smo opravili anketo (anketirali smo 250 učencev). Sošolcem, prijateljem in vrstnikom smo postavili nekaj preprostih vprašanj, vezanih na aids, prijateljstvo in ljubezen. Rezultate ankete in razmišljanja na naši šoli so na parlamentu podali Vesna Jug, Vid Brezočnik in Denis Kordež. Najprej nas je zanimalo, koliko so seznanjeni, kakšna je tema letošnjega otroškega parlamenta. /Učenci 7. in 8. razredov so že bolj osveščeni, že bolj spremljajo informacije preko medijev in se o tem več pogovarjajo./ KAJ JE AIDS? To je bolezen, pravijo ji tudi kuga 20. stoletja, ki bo zaznamovala začetek 21. stoletja predvsem zaradi hitrega širjenja in trenutne nemoči medicine. Prav zato je toliko bolj pomembno in smiselno preventivno delo z mladimi. /91,6% jih ve, kaj je aids, 8,4% pa ne; to so večinoma učenci 5. razredov./ Mladi mislijo, da o tej bolezni že veliko ali vse vedo, kajti o njej se odkrito pogovarjajo v šoli, doma, s prijatelji in vrstniki. Na voljo je dosti literature, tako da lahko berejo o tem knjige, članke v časopisih in revijah, na radiu in televiziji prisluhnejo oddajam, ogledali pa so si že številne filme na to temo. Anketirancem smo povedali, da ne smejo biti preveč prepričani, da že vse vedo in znajo, saj človek nikoli ne ve dovolj, nikoli ne zna vsega. Biti moramo radovedni in iskati odgovore na svoja vprašanja. Četudi dosti naših anketiranih učencev meni, da ve dovolj o aidsu, smo jim povedali, da se s temi informacijami ne smejo zadovoljiti. Da je svetovni dan boja proti aidsu 1. decembra, je vedelo 55,6 odstotkov vprašanih. Vsem ostalim (slabi polovici, predvsem Rezultati ankete na višji stopnji: od 5. do 8. razreda 250 ANKETIRANCEV VPRAŠANJA DA DA/% NE NE/% 1. Ali «eš. kakšna je lema letošnjega otroškega parlamenta? 172 68,8 78 31,2 2. Veš. kaj je AIDS? 229 91,6 21 8,4 3. Ali misliš, da o lej bolezni dovolj «eš? 122 48,8 128 51,2 4. Veš, kdaj je svetovni dan boja proti AIDSU? 139 55,6 111 44,4 5. Ali bi prijatelje, ki bi bil okužen z virusom HIV. obrnil hrbet? 6 2,4 244 97,6 peto- in šestošolcem) pa smo povedali in upamo, da bodo naslednje leto vedeli, če jim bomo spet postavili isto vprašanje. Vsakomur je potreben prijatelj. Če pa človek zboli, še bolj potrebuje pomoč, oporo in razumevanje. Zato bodimo vsi med seboj prijatelji in prijatelji tudi ostanimo, četudi morda podvomimo v zdravje. Negativne odgovore naših anketirancev, 2,4%, smo vzeli za neresne, nezrele. ■«Ml —•<*» ako nesartn aid»? kKM nCEMSA vr ,AHIV .♦T*l vnMtl SMCTAM* ______ ■ £4 ~ _r;= sMgs * Aids lahko doleti tudi tebe * ■ ** j?** Beseda o aidsu in varni ljubezni bo pri nas na šoli tekla vse leto. Spraševali bomo in si odgovarjali na zastavljena vprašanja. Drug drugega ne smemo strašiti pred to boleznijo ali pred ljubeznijo, ampak moramo poskrbeti, da bomo tudi odrasli o vsem tem čim več vedeli, predvsem o preventivi oziroma preprečevanju, da bomo svoje znanje znali prenašati na mladi rod. Odkrito se bomo pogovarjali o ljubezni, spolnih odnosih med mladimi, zasvojenosti in vsem, kar je kakorkoli povezano z besedo aids. Še naprej se bomo imeli radi, mladi se bodo zaljubili, a na prvem mestu bomo vsi pametno razmišljali. V začetku decembra so šli predstavniki učencev ŠS s posamezne osnovne šole v Ljubljano na nacionalni otroški parlament. Napisala Vanja Benko, mentorica ŠS na OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem A Spoštovani sokrajani in občani Podvelke! Zahvaljujem se vam za zaupanje in sodelovanje, ki ste ga meni in mojim sodelavcem izkazali v iztekajočem se letu. Vsem občankam in občanom občine Podvelka, ljudem Dravske doline in vsem Korošcem želim veselo praznovanje ob prelomu tisočletja, v novem letu 2000 pa veliko sreče, zdravja in uspehov v zasebnem življenju in na poslovnem področju! Župan Občine Podvelka Anton Kovše J VEČ ZA ZAPOSLOVANJE! V Sloveniji trend padanja števila nezaposlenih invalidov, na Koroškem pa narašča. Brez zaposlitve je največ invalidov starih nad 46 let. Med nezaposlenimi invalidi, teh je na Koroškem 835, jih je največ takih, ki so stari nad 46 let, in kar 345 žensk. Velik porast nezaposlenih žensk gre prav gotovo pripisati stečajem podjetij Okus Radlje, Kroj Vuzenica in Tekstilne tovarne Otiški vrh, kjer je bila pretežno zaposlena ženska delovna sila. To je le ena izmed ugotovitev ankete, ki jo je pripravil koordinacijski odbor društva invalidov Koroške z namenom, da oceni, kakšno je stanje in razmere glede zaposlovanja invalidov v invalidskih podjetjih na Koroškem. Teh je sedem, v njih pa je zaposlenih 221 invalidov. Rezultati ankete med drugim tudi kažejo, daje največja stopnja brezposelnih invalidov v občini Ravne na Koroškem in v Radljah ob Dravi, najnižja pa v občini Dravograd. Neugodna je tudi izobrazbena struktura brezposelnih invalidov, saj jih je okoli 165 visoko kvalificiranih delavcev. Problematika zaposlovanja invalidnih oseb je na Koroškem zaskrbljujoča, meni Koordinacijski odbor Društva invalidov (KODI) Koroške, še posebej, ker se število delovnih mest v koroškem gospodarstvu ne povečuje, nezaposlenost pa narašča. S tem se zaostrujejo tudi socialni problemi in revščina. KO Dl Koroške meni, da bo za uspešnejše zaposlovanje invalidov potrebno zagotoviti več denarja, ustrezne programe, boljšo kadrovsko zasedo, izobraževanje in usposabljanje na delovne mestu ter dopolniti invalidsko zakonodajo. Med drugim predlagajo, da se invalidska podjetja oprosti plačila davka na dodano vrednost, poenostavitev postopka za ustanavljanje invalidskih podjetij, čim prejšnjo objavo pravilnika o minimalnih pogojih za ustanavljanje in delovanje invalidskih podjetij ter tudi v novi zakonodaji invalidska podjetja oprostiti plačila prispevkov, davkov, carin in drugih dajatev. Jasmina Detela Obiščite našo prodajalno na Pohorski 12 v Slovenj Gradcu. Za Vas smo pripravili: - bogat izbor ekskluzivnih izdelkov - posebno praznično ponudbo - praznične popuste - darila ob nakupu Privoščite sebi in svojim najbližjim nekaj drugačnega, trajnega, ekskluzivnega. Obiščite prodajalno ZEPTER Slovenica v Slovenj Gradcu. m mam Uvajanje kurikuluma v otroške vrtce v mežiški dolini že poteka Z oktobrom 1999 se je pričelo v vseh vrtcih Mežiške doline postopno uvajanje KURIKULUMA. Javni zavod Ravne na Koroškem, v katerega so vključeni vrtci občin Črne, Mežice, Prevalj in Raven je nedvomno eden izmed največjih v Sloveniji. Vanj je vključenih OKOLI 800 OTROK V 44 oddelkih, 122 zaposlenih - od tega 77 pedagoških delavcev in 45 tehničnih delavcev. Da je bilo uvajanje KURIKULUMA možno, so morali vrtci zadovoljevati stroge kriterije, ki jih je predpisalo ministrstvo za šolstvo in šport RS. V vseh vrtcih je bil opravljen tudi nadzor. Pozorni so bili predvsem na uporabna dovoljenja, sanitarno higienske pogoje in strokovno usposobljenost delavcev. Vsi naši vrtci so ustrezali normativom in tudi izobrazbena struktura delavcev, ki je dokaj visoka, saj ima 65 % zaposlenih visoko ali višjo izobrazbo. Pogosto pa se postavlja vprašanje: Kaj KUR1KULUM sploh je in kaj prinaša otrokom?KURIKULUM je nacionalni dokument, ki določa koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih. Pojem KURIKULUM je širši od pojma program, saj poudarja celoten proces predšolske vzgoje. Vsebuje cilje, iz katerih so izpeljana načela, vsebine in dejavnosti na posameznih področjih. Z njim se vsekakor želi omogočiti več individualnosti, spoštovanja zasebnosti in intimnosti otrok, kar pa je povezano tudi z reorganizacijo prostora, opreme in časa v vrtcih. Za dosego ciljev v predšolski vzgoji, je treba poznati zakonitosti otrokovega razvoja, graditi je treba na otrokovih zmožnostih, hkrati pa nuditi nova doživetja, izkušnje in spoznanja. Predšolski otrok se uči ob konkretnih situacijah, igra je njegova temeljna dejavnost, ki je notranje motivirana, svobodna, odprta in zanj prijetna. Čeprav seje vsakodnevni rutini -spanju, hranjenju nemogoče izogniti, jo je potrebno organizirati brez naglice in omogočiti posameznikom tudi odstop. Organizacija prostora se bo nenehno prilagajala, tako da bo otroka vzpodbuja k dejavnostim, ki potekajo v celi skupini, manjših skupinah ali individualno. V vrtcu se otrok sporazumeva tako z odraslimi kot z vrstniki. Nauči se sproščati svoje izkušnje, čustva, vedenja na različne načine in razumeti načine, kako drugi sporočajo svoje ideje in zamisli. Zelo pomembno je tudi sodelovanje med vrtcem in starši. Staršem vrtec ponuja pravico sodelovanja pri načrtovanju življenja in dela, tudi aktivno sodelovanje pri vzgojnem delu. Po dogovoru z vzgojiteljem se lahko starši vključijo v različne dejavnosti, ne smejo pa posegati v strokovnost institucije, kakor institucija ne sme posegati v njihovo zasebnost. Vsekakor je z uvajanjem KURIKULUMA v institucionalno vzgojo otrokom omogočeno veliko več svobode in dopuščanja drugačnosti, kar je neprecenljivega pomena za njegov nadaljnji osebnostni razvoj. Cvetka Žibret ŠOLA NA PREHODU V 3. TISOČLETJE S spremembami se srečujemo vse pogosteje, postale so del našega življenja. Prehod v devetletno osnovno šolo je prav gotovo novost, ki nas bo pospremila v tretje tisočletje. Mali šolarji, ki so do sedaj obiskovali malo šolo v vrtcih, se bodo vključili najkasneje do leta 2004 v šole in tako postali prvošolčki. V šolo bodo tako prišli eno leto mlajši otroci, pri pouku pa bosta sodelovali vzgojiteljica in učiteljica. Nedvomno, pa vse to prinaša bistveno drugačne oblike dela. Zelo težko je napovedovati, ali so spremembe sistema v vzgoji in izobraževanju pozitivne ali ne, saj nam bo to pokazal samo čas. Sola namreč deluje za čas, ko bo današnji otrok - učenec vstopil v družbo in bo s svojim znanjem usmerjal njen razvoj, prava vrednost pa se pokaže šele čez desetletja. Zato je potrebno imeti izdelano lastno vizijo šolstva in se ne opirati zgolj na kopije tujih vzorcev. Kljub temu, da smo majhna država, moramo znati izkoristiti našejirednosti in imeti pogum za korak v neznano. V Mežiški dolini bo OS Prežihovega Vornaca na Ravnah prva vstopila v devetletko. V tej smeri že potekajo intenzivne strokovne priprave. Danes je vzgoja v šoli samo privesek k izobraževanju. Vemo pa, daje vzgoja trdo delo, ter da otroci potrebujejo odrasle, da jih popeljejo v svet. Izobraževanje nima pravega smisla, če otroci ne razumejo življenja. Sodobne šole naj bi otroci ne doživljali kot dolgočasno, brez zanimanja, učenja za ocene, temveč kot vir znanja, da bi vedeli, znali delati in živeti v skupnosti. Vsekakor naj bi temeljila na vzpodbujanju ustvarjalnosti, domišljije, komunikacije, kritičnemu razmišljanju in še bi lahko naštevali. Kvaliteta izobraževanja, predvsem pa vzgoja v vrtcih in osnovnih šolah se izraža na srednjih šolah, na univerzah, pri učiteljih, ki prihajajo nazaj v šole poučevat. In kakšna bo šola jutri? Šola jutri naj bi postala življenje samo. Izoblikovati bi se moral šolski sistem, ki bi bil bolj prilagojen posamezniku, v katerem bo več otrok odkrivalo sebe in svoje zmožnosti, v katerem bo šola lahko uresničevala otrokovo srečo ter bo vsak otrok imel možnost priti do znanja po lastni razvojni poti, hkrati pa bo omogočal osebnostno rast učiteljev in učencev. C. Ž. KOROTAN TRGOVSKA DRUŽBA D.D. RAVNE NA KOROŠKEM 2390 RAVNE NA KOROŠKEM Čcčovje 6 tel.: 0602/22 711, 21 476 fax.: 0602 23 296 Ob iztekajočem stoletju se vsi zaposleni trgovske družbe Korotan iskreno zahvaljujemo svojim zvestim kupcem za izkazano zaupanje in vas še naprej prisrčno vabimo v naše bogato založene trgovine od Črne do Kotelj. ¥ pričakovanje prazmčmlh dni vam želimo vesel božič, sproščeno, zdiravo in srečno novo leto 2000S NOVI TISKI: ODSCVfINJfl 35/3« Novo številko Odsevanj priporočamo v branje nekoliko pozno (izid: jesen 1999), a toplo; mogoče za kratek postanek v tem norem decembru, mogoče v času daril za lepo darilo -svoji duši. Gotovo se bo kdo med vami našel v leposlovju, začenši s poezijo, z Barbaro Simoniti, Majo Vrabič, Saško Fužir, Martinom Kuchlingom, Vlasto Žvikart, Jerico Smolčnik, Mileno Cigler - Gregorin, Frančkom Anželakom, Marijano Vončina in Blažem Prapotnikom. Na voljo boste imeli tako tradicionalno kot moderno liriko. Nanjo pa boste naleteli še v drugi polovici revije. Po odlomkih iz daljše razprave Mirana Kodrina o Hermanu Voglu se boste lahko seznanili z izborom pesmi tega prerano umrlega koroškega pesnika, še posebej z izpostavljenim, zgovornim verzom: Najtežje nikoli ni mimo, najtežje vselej šele prihaja. In že proti koncu tokratnih Odsevanj se bo ta misel potrjevala na celuloidnem traku (s spremno besedo Andreja Makuca) z ujetimi trenutki iz življenja Hermana Vogla. (Eno fotografijo si je ob predstavitvi Odsevanj sposodilo tudi Delo v Književnih listih.) Tudi za ljubitelje proze je v tej številki slovenjgraške revije za leposlovje in kulturo veliko. Brali boste lahko Janija Rifla (Brusnice), Vlasto Zvikart (Mačji fris),Toneta Turičnika (Praznik), Vinka Ošlaka (Ricpa, Ajajeva hči), Petra Petroviča (Soba št. 5), Aleksandro Stermec -Perovec (Brez krivde) in Andreja Makuca (COŠ). Imeli boste pravljično-romaneskno-groteskno-humoreskni kolaž. Nato lahko sledi srečanje z esejistiko izpod dveh peres: Vinko Ošlak razmišlja o Radetu Nikoliču (Hidalgo z Juga), Tone Sušnik pa o svojih srečanjih z znanimi Slovenci (Moja srečanja). V nadaljevanju se lahko seznanite z nekaterimi recenzijami. H. Merkač je vzela pod drobnogled Mrdavšičevo skico za oris življenja in dela dr. Alojza Kuharja ter Kulturne, politične in gospodarske vezi Slovenj Gradca Jurija Lasbaherja, Franček Lasbaher pa temeljito, kot zna le on, delo Franca Kukoviča Šolski vsakdan na dvojezičnem Koroškem in knjigo Koroška od A do Ž (Pomurske založbe). V nadaljevanju je spet za koga kaj: slikar Sašo Vrabič (predstavi ga Jernej Kožar), s čigar reprodukcijami so tudi opremljena ta Odsevanja, urednik Prepiha in direktor založbe Voranc, ki se lahko pohvali že z dvajseto izdano knjigo, Vojko Močnik (intervju z njim je opravil Tone Turičnik) in Janko Dolenc (In memoriam mu zapiše Milena Zlatar). Proti koncu tokratnih Odsevanj bodo na svoj račun prišli tisti, ki jim je bliže poročevalski slog: lahko se bodo seznanili z letošnjimi priznanji zaslužnim v Slovenj Gradcu, s predstavo Častni poveljnik ljubiteljske gledališke skupine iz Žirovnice - Breznice, zaigrano v Slovenj Gradcu, z znamenito češko listino, ki jo je uspela dobiti mestna občina Slovenj Gradec (piše Franček Lasbaher), z v slovenščini spisanim pismom (pred 206 leti poslanim iz Ljubljane v Mislinjo, najdeno v ostankih arhi-valij mislinjske železarne; iz bohoričice gaje v gajico prečrkoval A. Makuc), s problemom individualnosti v oblikovanju oblačil (piše Stanka Blatnik), s kroniko kulturnih dogodkov v Slovenj Gradcu od marca do srede septembra ter s Koroško banko, d.d., in Zavarovalnico Triglav, d. d. (kot sponzorja tokratne številke ju predstavlja Jože Potočnik). Pa še enkrat pogled na začetek: tu bo z vami pokramljal uvodničar Blaž Prapotnik. Lahko da vam bo december za vse bogastvo v teh Odsevanjih prekratek. Vzemite si čas zanja še druge zimske mesece. Mogoče boste lahko potem, ko minejo, z Barbaro Simoniti vzkliknili: Odjuga snedla je odejo okorelega snega in razsula rožno posteljnino za vstajenje živega boga. H. Merkač Iz družinskega ateljeja Slovenjgraška čajnica Peč na Meškov! ulici postaja stalno likovno prizorišče. Po razstavi Zorana Ogrinca sta novembra svoja likovna dela v čajnici postavila na ogled slikar z Raven na Koroškem, Stojan Brezočnik in hčerka Kaja, sicer dijakinja ravenske gimnazije. Njuna dela bodo v izvirno urejeni čajnici, ki jo vodita Zvonka in Peter Murko, razstavljena do konca leta. Ob otvoritvi so se zbrali koroški likovniki in znanci, pogovori so stekli ob čaju in prijetni glasbi, ki jo je z akustično kitaro popestril tudi Kajin gimnazijski vrstnik Matej Repnik. Ker je o slikah malo težje pisati, bom za vzpodbudo k ogledu razstave z naslovom "Dve zgodbi" priobčil kratek pogovor z avtoijema, ki ju bom kot njun znanec kar tikal. Za Stojana: Ker tvoja likovna dela že vrsto let občasno spremljani, imam občutek, da že od samih začetkov, ko si še kot osnovnošolec v Dravogradu opozoril nase, upodabljaš predvsem ljudi. Kaj te vodi k temu? "Ne vem, ...mogoče zaradi naše moči in hkrati neizmerne krhkosti; zaradi svojskih vsebin, ki jih nosi vsak sam zase, mogoče zaradi nasprotij, ki jih mečemo v prostor vse naokrog, mogoče zaradi velike občutljivosti in tudi neobčutljivosti, zaradi lepega in vsega grdega, ki spleta medčloveški odnos. Toliko vsega je človek skozi čas naredil, znal oblikovati, ustvariti neznansko lepoto okoli sebe - za sebe in kako hitro se spremeni. Danes seveda to ni prvi in velik likovni izziv, ni likovni problem in to niso vprašanja, ki bi vznemirjala večino ustvarjalcev... Vsa ta človekova "preoblikovanja" mi še vedno burijo delček domišljije, in se sprašujem, kakšna bi bila slikarska zgodba in kako bi spregovorila s svojim enkratnim jezikom podob, oblik, barv, črt, pik itd..." Letos si končno v svojem ateljeju; če se ne motim, si pred tem "gostoval" še v treh. Morda je šlo obenem za nekako zaključena obdobja likovnih in življenjskih ciklov, na katera te vežejo spomini. Bi katere izbezal iz spomina? "Zelo mi je ostal v spominu dravograjski, tam sem začel leta 1969, ko mi je gospod Jevšenak velikodušno odstopil podstrešno sobico, ki je postala moj prvi atelje. Tja so prihajali študenti, kolegi, veliko smo govorili o vsem mogočem. Pozneje sem pristal na odprtem podstrešju, nato pa v bunkerju, pozneje v dravograjskemu šahovskem klubu na Podgradu, nato v slikarskem ateljeju na Robindvoru, ki smo ga oblikovali skupaj s pokojnim likovnim pedagogom Mitjo Schondorferjem in v njem precej skupaj delali z mladimi slikarji Vasjo Hribernikom, Slobodanom Kordežem, prezgodaj umrlim Samom Dobovičnikom in z vsemi takratnimi prijatelji, ki so radi ustvarjali. Tudi ak. kipar Andrej Grošelj in slikar Jože Kramberger sta nas rada obiskala. Selitev na Ravne v začetku osemdesetih pa je pomenila tudi iskanje novega ateljeja. Takrat je bilo to precej težko, saj nihče ni rad dal prostorov v najem, končno je na to pristal pokojni Anton Radušnik in mi dal v najem skromne prostore v starem domu upokojencev pri tržnici. Bil sem jih vesel, čeprav ni bilo v njih niti vode. Od letošnje pomladi dalje imam atelje ponovno na podstrešju, le da zdaj v svojem. Ni primerljiv s prejšnimi. Vidi se, da je temeljne poteze potegnila žena Zlatka, in ji je povsem uspelo. Življenjski in likovni cikli pa niso v sorazmerju z ateljeji, v katerih sem delal." Si likovni pedagog. Kakšno vlogo igra likovna vzgoja pri odraščajoči populaciji? Kakšne cilje si pri tem delu sam postavljaš? "Likovnost je del vsakdana, vedno in povsod je prisotna - za vse enako. Mladi so ustvarjalni, v sebi nosijo radovednost, iskrenost, so odprti in želel bi, da bi ta ustvarjalni potencial ohranili in z njim pozneje nadgradili pragmatičnost vsakdanjega življenja; da bi jim skozi šolska leta pridobljene likovne (ustvarjalne) izkušnje pomagale videti in delati z vprašanji, ali je mogoče kaj narediti drugače, kaj spremeniti, izboljšati itd., ne glede na poklic, ki ga bodo v življenju opravljali. Želel bi, da bila njihova prihodnost zanimiv ustvarjalni izziv." Kdaj si pri svoji Kaji opazil likovno nagnjenje? Kako potekajo komunikacije o likovnem ustvarjanju v družinskem krogu? In ne nazadnje, kakšni občutki navdajajo starša, ko spremlja ustvarjalno pot svojega otroka? "Začela je zgodaj kot vsak otrok. Hranim zajetno mapo njenih in Vidovih (sinovih) risb. ki sta jih naredila v najzgodnejši otroški dobi. Pustil sem jima vso svobodo, kakšno likovno zakonitost sem omenil zgolj mimogrede, da ju ne bi zamoril. Veselim se vsega, kar naredi. Pogovorov o umetnosti je doma morda več kot v drugih družinah, a to poteka tako samoumevno, da niti ne vem, ali kaj od tega odneseta. Ne vem, ali bo Kaja v svojem življenju "poklicna" likovnica. Bilo bi pa lepo, če bi sebi v veselje in svojim ljudem ali prijateljem znala in hotela naslikati, narisati svojo "likovno" zgodbico, podobo, zgolj za veselje, spomin. Bi ji pa svetoval, naj ne bo "trendovska.” ...Za Kajo: Kot srednješolka najbrž prvič razstavljaš svoje slike. Kakšni pa so bili tvoji začetki? "Začetki, uf, že od malih nog, ko si kot otrok zelo radoveden in rad preizkušaš stvari, sem rada packala po papirju, ker sem to videla početi očeta, seveda on ni packal. Všeč mi je bilo, uživala sem. Od kar pomnim, vem, da sem rada risala, vsemogoče stvari, kar sem videla zunaj, v naravi in kar sem videla v svojem domišljijskem svetu. Bilo je tudi dolgo obdobje risanja ptic, ker sem imela papigo nimfo. Tole pa je res moja prva javna razstava in ponosna sem. dajo imava skupaj z očetom." Kaj trenutno upodabljaš in kakšne likovne tehnike uporabljaš? "Trenutno upodabljam svet, ki ima čisto svojo dimenzijo, svoje vrstnike, vrstnice, probleme, vprašanja, ki se nam porajajo. Za vsako mojo sliko se skriva zgodba, zgodba o željah, fantazijah, bedarijah, zgodba, v kateri se lahko zgubiš... Tehnike, le s čim lahko boljše upodobiš domišljijski in realni svet kot z akvareli, včasih suho iglo, pero risbami in svinčnikom." Imaš likovne vzornike? Kakšni so tvoji cilji na področju slikarstva? "Ne, nimam kakšnih nadvse znanih likovnih vzornikov, je pa moj vzornik vsekakor oče, kot človek in tudi kot slikar. Neizmerno so mi všeč njegova dela. Cilji, cilji, težko je v mojih letih postavljati dolgoročne cilje, je pa še veliko idej, za katere vem, da jih bom spravila na papir in ob tem uživala. Kaj drugega pa težko rečem." Samo Šavc Občankam in občanom Črne na Koroškem, Mežiške doline in cele Koroške ŽELIM VELIKO USPEHOV V PRELOMNEM LETU TEGA TISOČLETJA! Zahvaljujem se vam za plodno sodelovanje, vsem skupaj pa naj zaželim tudi zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2000. Župan Občine Črna na Koroškem Franc Stakne NA OBISKU PRI ŽELVAKU (2) m lijji’jj mèm mmm mm mšm Ko sta Anita in Mateja odšli na zaslužen dopust, sem se spopadla z najrazličnejšimi nalogami, ki si jih morete zamisliti v trgovini z malimi živalmi. Najhuje je bilo to, da sem morala vstajati pred sedmo zjutraj, da sem še pred prvim valom kupcev nahranila živali in jim počistila bivalne prostore. Gogo, že znani papagaj z neverjetno sposobnostjo komuniciranja, meje vsako jutro pozdravljal, medtem ko je čakal na svoj zalogaj arašidov. Hrčki in morski prašički so cvilili, skobčevke in nimfe pa vreščale. Trušč je bil vsesplošen, toda vedela sem, da bodo že čez nekaj časa vsi utihnili. Seveda, ko bodo dobili hrano. Najprej so bili na vrsti hrčki. Mali gledalci so strašno živahne in poskočne živalce. Zelo radi imajo ljudi in se na svojega lastnika močno navežejo. Človek se mora z njim ukvarjati vsaj uro na dan in hrček mu ne sme postati samo modna muha. Hrčki so zaradi svoje sposobnosti druženja zelo nesrečni, če dalj časa samevajo in ne vidijo ničesar živega okoli sebe. Naj hrčku kupimo še tako veliko kletko in ga hranimo z najboljšo hrano, če mu ne posvečamo vsaj nekaj svojega časa, bo začel hirati. Seveda so hrčki nočne živali in podnevi večinoma lenarijo in poležavajo. Ponoči pa jedo in zaganjajo kolesca, kar je poleg hrane njihova najljubša zabava. Hrčkom, ki čakajo v trgovini na ljudi, ki jim bodo dali imena, seveda nikakor ni dolgčas. V svojem jeziku se sporazumevajo kar preko steklenih posod, v katerih živijo, in velikokrat skupaj ušpičijo marsikatero neumnost. Denimo poskus množičnega pobega s potepanjem po trgovini. Ko sem nahranila male kosmatince, so bili najglasnejši ptiči. Nimfe s svojim odločnim, predirljivim glasom, skobčevke s pojočimi kriki in zebrice z živahnim čivkanjem so me opozarjale, da so na vrsti za hranjenje in čiščenje kletk. Tudi ptič aleksander, ki je svoje krasno pisano perje razkazoval skozi izložbeno okno trgovine, kljub svojemu izbranemu obnašanju ni zanikal, da je lačen. Nepotrpežljivo je stopicljal po kletki, ko pa se je prikazal kakšen kupec, se je ves ošaben napihoval in razkazoval svojo lepoto. r “n MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC Spoštovane občanke in občani, spoštovani prebivalci koroške pokrajine Zakorakali smo v zadnji mesec leta, pred nami je zima in z njo vse zimske skrbi in radosti. Pred nami so tudi prazniki, ki se jih še posebej veselijo otroci. Tudi ostali se veselimo božičnih in novoletnih praznikov, ko je miza bolj praznično pogrnjena in skrbi za kratek čas preložene na bližnje leto, ki prihaja. Želim Vam, Vašim prijateljem in znancem VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 20« Janez Komljanec, župan MESTO GLASNIK MIRU peacE MESSENGER CITY Najprej čiščenje, nato pa hrana. Ptičke so dobile vsaka svoj obrok, ki se je razlikoval po vrsti in velikosti ptice. Skobčevke in zebrice imajo zelo rade proso, medtem ko nimfe raje zobajo sončnična zrna. Aleksandri so eksotične ptice in imajo rade okus tropskega sadja. Posušeno tropsko sadje z različnimi zrni in arašidi so ponavadi tudi najbolj priljubljena Gogova jed. Ptice imajo poleg zrn rade tudi semenske paličice z različnimi okusi: banane, medu, jabolk, gozdnih sadežev. Posebej majhnim ptičkam dišijo tudi biskviti iz jajc, ki so zelo krhki in vsebujejo tudi vitamine za lepše perje in vitalnost naših pernatih prijateljev. Tako kot hrčki tudi ptice ljubijo človekovo družbo. Ves trud z njimi mu tudi bogato povrnejo. Ker imajo papige sposobnost učenja govora, lahko z vztrajnim ponavljanjem naučimo ptico posameznih besed in kratkih besednih zvez. In potem imamo v hiši nekoga, ki nam lepo po človeško ukazuje, naj bomo tiho, naj gremo spat ali pa nas zmerja (če seveda mi prej njega). V trgovini je po postrežbi zajtrka pticam in hrčkom vladal neverjeten mir. Po obilnem zajtrku so hrčki in ptiči čakali na popoldne, ko bodo dobili še svojo zelenjavo in sadje. Akvarijske ribice so bile še edine brez hrane. In niti pritoževale se niso! Ljudje moji, ker vas ribice ne bodo opozorile na svojo lakoto, vi ne smete nikoli pozabiti nanje. Najbolje je, da si kar na vrata svojega hladilnika nalepite listek NAHRANI RIBE, kajti te vam nikoli in nikdar ne bodo povedale, da so lačne. Postopek hranjenja rib je nekoliko bolj zapleten kot hranjenje drugih živali, zato sem si zanje vzela nekoliko več časa. Najprej sem s plastično cevko in zvijačo iz fizike posesala dno akvarija. Na dnu se ponavadi naberejo ribji kakci in ostanki hrane. Na ostankih hrane pa se lahko razvije plesen, ki se prenese tudi na ribice. Prav zato je treba ostanke čistiti sproti, najbolje pa je, da ribic nikoli ne hranimo preveč. Bolje je, da jim damo večkrat dnevno zelo malo hrane. Po čiščenju dna sem vsula v akvarijsko vodo malo soli za razkuževanje. Šele čez nekaj časa sem jih nahranila. Tokrat sem se odločila za posebno hrano, mešanico štirih različnih hran za akvarijske ribice, ki vsebujejo različne vitamine. Tropske ribice imajo rade tudi živo hrano kot so trzači, solinski rakci in arte-mia salina. Hrano v kosmičih, ki jo ljudje največkrat uporabijo za hranjenje, pa je najbolje menjati. Ribice z različnimi vrstami hrane dobijo vse potrebne snovi, da so živahne, pisanih barv in zdrave. Ljudem, ki se odločijo, da bodo imeli akvarije s tropskimi ribami, se v trgovini posebej posvetijo. To je kar zahteven hobi. V trgovini vam bodo najprej dali kratke brošurice o pripravi akvarijev. Kupili boste grelce, ki vam bodo vodo zagreli na temperaturo v južnem morju. Dobili boste črpalke, ki vam bodo v vodo dovajale kisik. Šele potem, ko vam bo akvarijska voda zorela in ko se bo ustvaril ustrezen biotop, vam bodo v trgovini svetovali, s katerimi vrstami ribic začnite. Če ste začetnik, boste dobili malo manj zahtevne ribice, potem pa, ko postanete pravi ribji strokovnjaki, pa lahko ribice celo vzgajate sami. In nagrada za vaš trud? V svojem stanovanju imate kar naenkrat del karibskega morja, indonezijskih podvodnih lepot, ki jih lahko drugače gledate samo po televiziji v oddajah o življenju v južnih morjih. Ni vam treba s kamero pod vodo, pogled v košček morja, ki pomirja in zbistri človeka, lahko dosežete z lepo urejenim in negovanim akvarijem. Od mojih najljubših živali, tropskih ribic, in sanjarjenja o Karibih sem se morala preselili v realnost in zamenjati vodo še zlatim ribicam in ribam pajčolankam, ki jih ljudje najraje kupujejo. Ker živijo kar v bučkah in ne potrebujejo ogrevanega prostora in veliko časa. In še zelo simpatične so. Tako. Prvi dan jutranjega hranjenja je bil mimo. Hotela sem si malce odpočiti in popiti kavo, ko je v trgovino vstopila starejša gospa: "Dober dan. Imate mogoče želvice? Za mojo vnukinjo, veste, ima rojstni dan v soboto." Saj res, čisto sem pozabila na plazilce. Na vodne želvice rdečevratke, na kopenske želve in seveda na starega prijatelja zelenega legvana, ki je hotel svoj tedenski obrok mesa. Gospe sem želvico dala v majhno škatlo s preluknjanim pokrovom in se lotila še hranjenja najbolj lenih živali v trgovini. Kopenske želve so dobile solato, vodne pa posušene vodne bolhe. Malo večje vodne želvice lahko jedo tudi stisnjeno hrano, ki je podobna zamaškom. Teknejo jim tudi tubifeksi in druga posušena živa hrana. In zelenec? Ves srečen je prilezel po svoje meso in se potem zadovoljno oblizoval. Mene pa je čakalo še toliko dela, vendar sem končno lahko v miru spila kavo. (se nadaljuje) Lucija Bošnik ANTON IN JANEZ REPNIK V DRAVOGRADU V preddverju Upravne enote Dravograd sta na ogled postavila svoja platna oče in sin Janez in Anton Repnik. Anton Repnik je širši javnosti znan kot izrazit slikar - samouk, samouk zato, ker nima nikake akademije, pa si je v svoji rani mladosti vendarle upal prijeti za svinčnik in čopič in sprva okorne črte pilil in izpilil v povsem svojstven in samo njemu lasten stil. Sebi drage barve in črte je - za nekatere kot naivec - ponesel daleč v svet in povsod v širnem svetu, kjer se je pojavil kot slikar, opeval neizmerne lepote njemu tako drage Slovenije, še bolj ljubega Pohorja in za zmeraj domače Mute. Sam o sebi pravi: »Moral sem skozi ponižanje, skozi vojno, post in pomanjkanje. Uho je poslušalo, oko gledalo, srce v meni je jokalo, se smejalo ali še samo rjovelo. Sedaj vem, kje so nebesa in vem, kje je pekel. V nebesih smo, če smo v sebi srečni, če imamo okoli sebe lepoto narave, žuboreči potoček, če slišimo copotanje cokel - in umetnosti so nebesa. Pekel pa je tudi na zemlji. Tam. kjer je prah, tesnoba, pomanjkanje, kjer so srca brez sočutja, kot živi mrliči. Kjer bruhajo smodnik, nevoščljivost, zavist. Kjer se okrog in okrog duši, trga in žge. Tako sem moral jaz, moja barva in vso bitje skozi ta pekel trpinčenja, izgubljenja, kričanja...« Po očetovih stopinjah je stopil in stopa tudi Janez. Že mlad je doživel trpkost sistema, v katerem živimo, in okusil ter okuša bolečino brezposelnosti, saj je le eden med veliko armado brezpravnih, ki na slovenskih tleh zaman iščejo z ustavo zajamčeno pravico do dela. A ker je ta pravica le skupek črnih črk na belem papirju, je tudi njegova črta boleča in barva na sliki siva, bledo rjava, s katero slikovito obarva človeško razpetost med revščino in hrepenenjem. Vneto in poln energije na platnih niza podobe strahov in bede, pod katerimi si tako zelo radi zatiskamo oči... Na svoja platna prenaša žalost in strah malega, ob rob ali celo čez rob potisnjenega človeka, v čigar življenje le redko posije žarek svetlobe in kjer se bolečina utaplja v kozarcu... TRV Petdeset let slovenjgraške knjižnice Na prvi december 1949 so v Slovenj Gradcu ustanovili Okrajno ljudsko knjižnico Slovenj Gradec. Delovala je v najetem lokalu, imela 1230 knjig in redno zaposlenega knjižničarja Ivana Srebnika. V prvih letih se je pogosto selila, leta 1995 pa so se preselili v sedanje, več kot tisoč kvadratnih metrov velike, primerno opremljene in funkcionalne prostore na Ronkovi 4 - poslovno trgovski center Katica. »V zadnjih desetih letih seje v knjižničarstvu v občinah Slovenj Gradec in Mislinja zgodilo toliko, kot še nikoli prej. Vse enote, vključno z matično knjižnico, imajo nove, primerne prostore in opremo, povezane so v enoten slovenski knjižni sistem, delo v njih pa je računalniško podprto. Sedaj, ko so vse enote lepo urejene, smo popestrili in razširili svojo dejavnost. Praktično vsak teden pripravimo kakšno prireditev za odrasle in otroke,« je povedala direktorica knjižnice Alenka VValtl. Ob jubileju so za najmlajše pripravili lutkovno predstavo Pred petdesetimi leti so začeli s 1230 knjigami, danes imajo skoraj 50.000 knjižnih enot. V jubilejnem letu bodo na dom izposodili več kot 180.000 enot gradiva, tako da se njihov fond obrne najmanj štirikrat letno. Vpisanih imajo okoli 4700 članov, med njimi jih v knjižnico redno prihaja okoli 4.200. Jasmina Detela HM 0KIE1A LESNA V JUZIfl AMHN Pevci slovenjgraškega okteta Lesna prepevajo skupaj že 22 let V tem času so imeli že več kot 700 koncertov doma in v tujini. Ko so se konec oktobra vrnili z gostovanja po Južni Ameriki, pa lahko rečemo, da so prepevali že skoraj po "celem svetu". Na povabilo slovenskih društev "Triglav" in "Naš dom San lusto" iz Buenos Airesa ter slovenskega društva iz Mendoze v Argentini so odpotovali na skoraj tritedensko turnejo. Na gostovanju so imeli kar 11 nastopov, od tega sedem celovečernih koncertov. Zapeli so skoraj 150 pesmi in prisluhnilo jim je več kot 1400 poslušalcev. V Argentini živi okoli 25.000 Slovencev, od teh največ v glavnem mestu Buenos Airesu, ki ima s predmestji vred okoli osem milijonov prebivalcev. Slovenski klubi so zelo dobro organizirani, pri utrjevanju slovenske narodne zavesti pa jim zelo veliko pomagajo slovenski duhovniki. - Oktet lesna v Južni Ameriki Slovenci v Argentini so oktet zelo toplo sprejeli in hitro so postali veliki prijatelji. Prav gotovo je ljudska pesem tista, ki ohranja to čustvo pristno in nepozabno, zato se ni čuditi, da smo že nekaj dni po vrnitvi prejeli prva pisma zahvale za lepe trenutke, ki smo jim jih priredili s tamkajšnjimi nastopi. Potovanje po Južni Ameriki je bilo tudi za pevce nepozabno, saj so po skoraj 35.000 prepotovanih kilometrih obiskali kar šest južnoameriških držav - Argentino, Brazilijo, Bolivijo, Čile, Peru in Kolumbijo - ter občutili hlad tako Atlantskega kot Tihega oceana. izkušnje in literaturo in s tem na prijazen in prijeten način poglabljajo svoje znanje. Prijetnih glasbenih doživetij pa je zaradi tega deležna seveda tudi naša in češka publika. Mesti Češki Krumlov in Slovenj Gradec že štiri leta uspešno sodelujeta ne samo na kulturnem, ampak tudi na gospodarskem, turističnem in športnem področju. Skupno točko imata tudi iz zgodovinskega vidika, kajti obe mesti sta zelo stari in z več stoletno kulturno tradicijo. AJDA PRISTAN Posnetek Stanko Hovnik Franjo Murko Skupen koncert za menjavo izkušenj SODELOVANJA MEST ČEŠKEGA KRUMLOVA IN SLOVENJ GRADCA PRESEGAJO NAČRTOVANO Koncert umetnikov iz Krumlova in Slovenj Gradca V Glasbeni šoli Slovenj Gradec so ljubitelji resne glasbe konec meseca novembra prisluhnili skupnemu koncertu umetnikov glasbenih šol iz Češkega Krumlova in Slovenj Gradca. Pod vodstvom prof. Štefana Matunaka so pripotovali štirje dijaki, ki igrajo klavir, violino, bariton in tubo, ter štirje učitelji. Na koncertu so skupaj s Slovenjgradčani odigrali 18 skladb, od baroka prek klasike in romantike do modernih. Zasedba glasbil je bila zelo pestra, saj je bilo slišati kar 13 različnih in solopetje. Sodelovanje dijakov glasbenih šol iz Češkega Krumlova in Slovenj Gradca je v štirih letih že precej preseglo prvotne dogovore. Poleg ustanovitve mednarodnega mladinskega simfoničnega pihalnega orkestra »Mlada Evropa«, katerega ena od gonilnih sil je prav Štefan Matunak in ki že uspešno združuje 110 dijakov glasbenikov iz Bavarske, Avstrije, Češke, Slovenije in Italije, zelo kmalu načrtujejo ustanovitev skupnega simfoničnega godalnega orkestra obeh glasbenih šol, slovenjgraške in iz Češkega Krumlova, ki bo imel svoj prvi koncert v Fiesi pri Portorožu septembra naslednje leto. Smisel njihovega druženja je predvsem v tem, da si izmenjujejo Vuzenica: STRUŽIL JE TITOVE KAPE V Vuzenici so konec novembra na lepo pripravljeni slovesnosti pospremili na pot med ljudi novo knjigo. PA ŠE RES JE BILO je pisec, domačin Herbert Pušnik, dal naslov svojemu prvencu. Že naslov daje slutiti, da gre za resnične zgodbe. In res, po vsebini je to iskrena autobiografija, napisana v preprosto vabljivem stilu, ki bralca pritegne z magnetom radovednosti, ki se ji ne moreš upreti. Vedeti je treba, da je pisec, kot mnogi, vendarle otrok naše dobe, morda celo eden od množice, ki ga je življenje bolj trdo gnetlo in ga oblikovalo v trdnega, delavnega moža. Delavnega in hkrati raziskovalnega duha, vztrajnega, če beremo, na trenutke že kar trmastega, kadar gre za doseganje zastavljenih ciljev. Optimizem je njegovo vodilo, sočuten odnos do soljudi, ki mu ga je vcepila že mati v številni družini. Lahko zapišemo, da je ta knjiga lahko mladim opora tudi v današnjem življenjskem utripu. Je dokument preteklosti, ki jo še komaj čutimo med nami. Tudi z lektorjem je imel pisec po svoje srečo. Ervin Kokošinek je v tekstu pustil vse tisto, kar je tako pristno, povedano po domače, da bi bilo brez tega domala kot jed brez soli, brez začimb. Ker je knjiga takšna, ni čuda, da ljudje tako radi posegajo po njej, saj se ob Her- Pa še res je bilo tudi to, da je v času svojega kratkega dela v inozemstvu, pozna torej tudi življenje “gastarbajterja”, stružil glave za jugoslovanska torpeda. To so tista zloglasna podmorniška orožja, ki so v preteklosti bila naša iznajdba in največji strah na morjih. Še danes je zanimivo, da so glave nastajale v tujini, dokončno sestavljene pa doma in vkrcane na vse naše torpedovke, rušilce in podmornice. Ker so bili v tovarni, kjer je delal tudi nekdanji torpedisti, so seveda spoznali za kaj gre in zaradi tega so Herbertu rekli, da struži Titove kape. Takšnih in podobnih prigod je polna knjiga, takšno je pač življenje, ki gaje iskreno opisal Herbert Pušnik iz Vuzennice. Ljudje so knjigo sprejeli z veseljem. Sam pravi, da ga to navdušuje in morda se bo lotil še česa. Če se bo, potem bo s peresom posegel v širši krog, med sodelavce, sokrajane in soljudi. Marsikaj je še za našimi obzorji. K. Vaiti Koroška nogometna prvoligaša izpolnila zastavljene cilje v jesenskem delu prvenstva KOROTAN V ZGORNJEM DOMU, DRAVOGRAJČANI PRESENETILI Z zaostalima tekmama v Ljudskem vrtu med Mariborom in Korotanom ter v Ljubljani med SCT Olimpijo in Muro se je 1. decembra dokončno zagrnila zavesa jesenskega dela prvenstva v najelitnejši slovenski nogometni ligi. Igralci so odšli na zaslužen počitek, ki bo trajal do prvih dni naslednjega leta, ko se bodo nogometaši vseh klubov znova zbrali na pripravah za nadaljevanje prvenstva, ki se bo pričelo 27. februarja 2000. Najprej bodo odigrali še preostalih šest krogov II. tretjine, nato bo sledilo razigravanje do sredine maja, ko se bodo že pričele priprave naše članske reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu. V taboru obeh koroških prvoligašev so z letošnjimi nastopi v SI mobil ligi zagotovo zadovoljni. Oboji so jesenski del prvenstva zaključili približno na mestih, kot so načrtovali. Seveda so bili poglavje zase, letos še posebej, trikratni državni prvaki, nogometaši Maribora Pivovarne Laško, ki z naskokom 7 točk vodijo po prvem delu pred SCT Olimpijo. Med 5. in 10. mestom so razvrščene ekipe, ki jih deli le borih pet točk razlike. Med njimi so na 6. mestu nogometaši Korotana in na 9. mestu Dravograjčani. Prevaljčani so v novo prvenstvo krenili pod pričakovanji, čeprav so iz tabora starejšega koroškega prvoligaša, glede na razpoložljiv igralski kader, prihajale pred startom v novo sezono, saj so Prevaljčani prvič v šestletnem obdobju, odkar nastopajo v najvišji slovenski ligi, razpolagali že pred startom praktično s kompletnim moštvom. Res, da je OBČANKAM IN OBČANOM MEŽICE, OBČINSKEMU SVETU IN DRUGIM SODEIAVCEM SE ZAHVALJUJEM ZA NJIHOVO PLODNO SODELOVANJE V LETU 1VW. OB VELIKEM DOGODKU, VSTOPU V JUBILEJNO LETO 2000, ŽELIM VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, PREDVSEM PA VELIKO USPEHOV, SREČE IN ZADOVOIJSTVA V KROGU SVOJIH NAJDRAŽJIH. Župan Občine Mežica Janez Praper manjkal dirigent Korotanove igre v preteklem prvenstvu, Alfred Jer-maniš, ki se je preselil k Rudarju v Velenje, toda vrnili so se drugi: Jolič, Zildžovič, Toševski, Pirc, Tiganj, Damiš..., ki naj bi, vsaj po imenih sodeč, bili kakovostnejši od tistih, ki so odšli drugam. Moštvo so okrepili še Struna, Stojanovič, Vuksanovič in še Splitčan Mlinar. Našteti nogometaši so bili ob tistih, ki so ostali klubu zvesti po končanem prvenstvu, lep obet, da bodo Tomažičevi izbranci, podobno kot letos spomladi, krojili zgornji del lestvice. V začetku ni kazalo nič kaj vzpodbudnega. V 7. krogih so Prevaljčani zbrali le skromnih 5 točk in bili brez zmage uvrščeni na nezavidno 10. mesto. Prelomnica je bila tekma z Rušani doma in prva visoka zmaga s 4:0. Kasneje sta sledila še uspeha v Beltincih in Ljubljani in pričel se je prvenstveni vzpon, ki so ga Korotanovi nogometaši zaključili uspešno, z neodločenim izidom v Mariboru. Zanimivo je, da so bili Prevaljčani doma manj učinkoviti. V osmih tekmah so le dvakrat zmagali in zbrali skromnih 9 točk, v gosteh pa so osvojili v osmih tekmah 13 točk so takoj za Mariborčani, najuspešnejša gostojoča ekipa. In še nekaj je pomembno, Korotanovci so dosegli odmeven uspeh z uvrstitvijo v polfinale pokala Nogometne zveze Slovenije, kjer bodo igrali ob Mariboru, HIT Gorici in SCT Olimpiji.Nasprotno od Prevaljčanov je drugo koroško prvoligaško moštvo - Dravograd, čeprav novinec v ligi, presenetljivo dobro krenilo v novo prvenstvo. Po peti tekmi, denimo, ko so varovanci trenerja Marjana Pušnika osvojili dragoceno točko v Novi Gorici, so bili Dravograjčani uvrščeni celo na 2. mesto na lestvici z 10 točkami, tik za tedaj nepremagljivimi Mariborčani. Zlasti odmevna je bila zmaga v koroškem derbiju na Prevaljah in takoj zatem popoln uspeh v Rušah in doma proti Potrošniku. Takrat je dravograjski strateg Pušnik modro opozarjal: "Ostanimo trdno na tleh, ni potrebna nikakršna euforija, kajti Dravograd je moštvo, ki realno sodi v spodnji del lestvice. Naše ambicije in začrtani cilji so jasni, prizadevali si bomo za obstanek v ligi." Res je imel Pušnik hudimano prav, kajti v nadaljevanju se je pokazalo, da moštvu, ki ima precej odličnih posameznikov, manjkajo predvsem izkušnje za nastope v 1. ligi. Nadaljevanje ni bilo več tako bleščeče in Dravograjčani so drseli po lestvici navzdol ter pristali na 9. mestu. Vsekakor je za novopečenega člana v elitni slovenski konkurenci najbolj pomembno dejstvo, da so pokazali, da se lahko tako po znanju kakor tudi po telesni pripravljenosti uspešno kosajo z najboljšimi moštvi. Rezultatska bera nogometašev Dravograda je bila to jesen krepko nad pričakovanji, saj bi bil uspeh že, če bi Pušnikovi fantje osvojili načrtovanih 15 točk. Tako pa sojih v 16. krogih zbrali 19, kar so pričakovali le največji optimisti. Za obstanek v ligi se ni bati, kajti zadnjeuvrščeni moštvi Potrošnik in Feroterm Pohorje že sedaj krepko zaostajata za vsemi. Dravograd tako zaradi števila osvojenih točk, kakor tudi zaradi prikazane igre, predstavlja prijetno presenečenje na slovenski prvoligaški sceni. Ton igri so dajali nekateri izkušeni posamezniki, kot Črnjan Samo Vidovič, ki je s 7 zadetki tudi najboljši strelec moštva, pa Botonjič, Goga, Dema, Sivko, Brulc in Jakopič, ki so se kot novinci dobro vklopili v novo okolje. In še na nekaj so lahko ljubitelji nogometa v Dravogradu pcnosni. Na "Špiclfeldu" namreč raste ob igrišču čudovita nova moderna tribuna, ki bo spomladi bržkone dobila dokončno podobo. Ivo Mlakar Ravenčan Jaroš Borko osvojil bronasto odličje v Nemčiji TRETJI NA MISTER UNIVERZUM Ravenčan Jaroš Borko, enaindvajsetletni fant, se že sedem let aktivno ukvarja s športom, ki je mnogim manj poznan - z body buildingom. Za ta šport, ki krepi mišice, a zahteva veliko vadbe in samoodrekanja, se je odločil iz želje po oblikovanju telesa. Bil je že dvakratni evropski mladinski prvak. Lani mu je uspelo osvojiti naslov mister Evrope v italijanskem Sapriu, letos junija pa v Capacciu, prav tako v Italiji. Toda eden od poglavitnih ciljev jeklenega fanta s Čečovja je bil nastop na največ-jem svetovnem tekmovanju, na prvenstvu za naslov mister Uni-verzum. Tu se zberejo zares najboljši iz celega sveta, in ta želja se mu je letos novembra uresničila. Zahvaljujoč sponzorjem in donatorjem, fant namreč nima svojih prihodkov, še vedno je brez zaposlitve, je Borko sodeloval na uglednem tekmovanju v Meer-anu, mestu blizu Duseldorfa v Nemčiji. Prvenstva se je udeležilo okoli 200 tekmovalcev iz 20 držav, največ iz Južne Afrike, ZDA, Italije in Nemčije. Mladi Ravenčan se je imenitno odrezal, uvrstil se je v finale in na koncu osvojil 3. mesto v kategoriji juniors, to je do 22. leta starosti. "Osvojeno tretje mesto je nagrada za trud in vsa odrekanja ter hkrati vzpodbuda za nadaljnje delo in nastope," je po prihodu domov, potem, ko je prevozil ogromne kilometre s svojim avtomobilom, izjavil Jaroš Borko.Posebej hvaležen je sponzorjem, ki so mu piiskočili v pomoč s finančnimi sredstvi: Kogradu IGEM, Računalniškemu inžiniringu Mentis d. o. o. Dravograd, Dinosu Maribor, Avtoprevozništvu in posredništvu Markettrans Ravne, Žagi Vodovnik, Marketu TUŠ Žagar ter občini Ravne. Ivo Mlakar Mladinci In kadeti GOK IGEM Dravograda uspešno zaključili Jesen v 1. slovenski ligi SVETLA 0D0ČN0ST DRAVOGRAJSKEGA NOGOMETA Nekako v senci velikega uspeha članskega moštva, ki se je prebilo v 1. ligo, nastopata v enotnih 1. slovenskih ligah tudi mladinska in kadetska vrsta GOK IGEM Dravograda. Posebej v letošnjem jesenskem delu prvenstva so uspehi obojih tako odmevni, da je prav, da ekipi predstavimo širšemu krogu naših bralcev.Pričelo se je vse skupaj po devetdesetem letu. Takrat so v Dravogradu ustanovili vsem znano nogometno šolo, katera danes zajema tudi do 200 otrok s področja celotne koroške regije. Pod budnim vodstvom direktorja nogometne šole Marijana Pušnika delajo številni izkušeni trenerji. Danes so to: za pionirje C Marijan Pušnik in Franc Šerp, za pionirje B Zoran Gluhovič in Jožo Barbič, za dečke A Jani Pečnik in Rihard Veršovnik, za kadete Janko Lorber in za mladince Darko Žižek, zadnjima stoji ob strani koordinator oz. tehnični vodja Franjo Klarič. In še trenerji vratarjev vseh selekcij: Andrej Salčnik, Tone Brezovnik in Franc Šerp. Mladinski pogon ima na skrbi trener Darko Žižek, pomagata mu tehnični vodja Ivan Jamnik in pomočnik Miroslav Tihi. Prvi cilj mladinske ekipe, potem ko so v klub ob ustanovitvi nogometne šole in v dogovoru s starši pripeljali nadarjene mlade fante, je bil osvojiti 1. mesto v ligi NZ Maribor. To jim je tudi uspelo in že naslednje leto so mladi Dravograjčani pokazali odlične igre v II. ligi in se uvrstili v najvišjo slovensko ligo. Kot novinci so bili po jesenskem delu uvrščeni na 10. mesto med 14. ekipami, toda spomladi jim je uspel pravi podvig. Osvojili so nadaljnjih 26 točk in pristali na končnem 8. mestu. Letošnja jesenska sezona v 1. ligi je poglavje zase. Mladinci Dravograda so namreč z 21. osvojenimi točkami (7 zmagami in 6 porazi) po polovici prvenstva uvrščeni na 5. mesto, za SCT Olimpijo, Muro, Koprom in Rudarjem (V). To je izjemen uspeh fantov, letnikov 1981/82, ki so vsi srednješolci in po besedah trenerja Žižka homogena ekipa, ki jo krasi medsebojno prijateljstvo in izredna marljivost. Kajti, kljub temu, da se na treningih štiri do petkrat na teden družijo, v šoli med njimi ne manjka odličnjakov. V svoji sredi imajo tudi reprezentante, kot sta David Geld, ki je najboljši strelec z 9 goli, in Marko Navodnik (oba U 18) ter Predrag Bilič in Sašo Fornezzi (U 17). In kar je najpomembnejše, uspeh v jesenskem delu prvenstva je bil dosežen kljub temu, da je ekipo, ki je nastopala v pretekli sezoni, zapustila "zlata" generacija devetih fantov, s katero so si Dravograjčani utrli pot v 1. ligo. Med drugimi se je k članom preselil tudi nadarjeni Robert Koren. Uspeh mladincev dopolnjujejo kadeti, katerih vaditelj je Janko Lorber. Po končani trenerski šoli v Seči pri Portorožu je skupaj z Marijanom Pušnikom in še nekaterimi "zaoral" ledino dravograjske nogometne šole. Najprej je prevzel B dečke, generacijo letnikov 1980, in danes žanje uspehe s svojimi fanti v 1. kadetski ligi. Po jesenskem delu prvenstva so uvrščeni na odlično 6. mesto, kar predstavlja prijetno presenečenje. Ekipa se je ob mladinski selekciji sočasno uvrstila v L ligo, potem ko so fantje v II. ligi osvojili 2. mesto, za mariborskim Železničarjem. Kljub temu, da se je po zadnji sezoni precej fantov preselilo v mladinske vrste in je v kadetski ekipi precej neizkušenih nogometašev, letnikov 1984, so se mladi Dravograjčani enakovredno kosali z vsemi ekipami v ligi ter v jeseni dosegli 7 zmag, en neodločen izid in 5 porazov. Kot pravi trener Lorber, je cilj kadetske vrste uspešno nastopanje v ligi ter predvsem usposabljanje igralcev za mladinski in kasneje članski pogon. Ivo Mlakar BREZNIKAR ŠE ENKRAT IRONMAN Tokrat se je eden naših redkih triatloncev Brane Breznikar v začetku novembra udeležil ironmana na Floridi, v Panama City Beach. Posnetek ga kaže ob prihodu v cilj, na monitorju pa je njegov čas. ki je v njegovi skupini pomenil 20. mesto, v skupnem pa 360. med 1650 tekmovalci. Z interneta se je dalo dobiti še naslednje podatke: po 4 km plavanja je bil 55. (57 min. in 23 sek.), po 180 km kolesarjenja 242. (5 ur, 28 min. in 17 sek.) in po 42 km teka, kot že rečeno, 360. s časom 10 ur, 54 min. in 28 sek. Z drugimi besedami to pomeni, daje bil maksimalno aktiven cel dan, od 7. ure zjutraj do 6. zvečer, ko se je OBČINA VUZENICA Spoštovane občanke in občani Vuzenice, spoštovani Korošci! Iskreno se Vam zahvaljujem za vso sodelovanje v iztekajočem se letu, ki ga zaključujemo uspešno. V jubilejnem letu 2000 Vam želim še veliko uspehov pri delu ter zdravja in zadovoljstva v krogu svojih družin. Želim Vam, da božične in novoletne praznike preživite srečno in to srečo delite s svojimi najdražjimi tudi v prihodnje. Župan Občine Vuzenica Miran Kus sicer v poletnem mehiškem zalivu že spuščala noč. Kot pravi, ga je rezultat pod 11 urami spodbudil, da bo v tej najzahtevnejši športni panogi še sodeloval. Čestitamo za odločitev in za floridski dosežek! Breznikarjev rezultat je bil spet vrhunski PREPIH Vaš prepih MPZ STROJNSKA REKA JE POSTAL ZBOR LUDVIKA VITERNIKA (Iz govora gospe Adele Simon ob poimenovanju zbora po Ludviku Viterniku) Velika čast mi je, da vam nocoj, dragi Strojnčani, po domače Rekagrabenčani, lahko spregovorim nekaj besed o mojem stricu Ludviku Viterniku. Toplo se zahvaljujem Krajevnemu odboru Strojnske Reke, predsedniku gospodu Zvon-imiru Potočniku, Kulturnemu društvu, predsedniku gospodu Rudij Merkaču, Mešanemu pevskemu zboru Strojnske Reke, pevovodji, gospodu Marjanu Gerdeju, urednici, gospe Heleni Merkač in povezovalki, gospodični Jasni Potočnik za današnjo proslavo, ko se vaš cen- MPZ Ludvika Viternika jeni Mešani pevski zbor preimenuje in bo nosil ime našega strica Ludvika Viternika, duhovnika in skladatelja - starega Prosenovega člana. Imeli smo ga vsi radi, stric Ludvik pa vas in nas. Domoval je na zelenem Javorju, kasneje v Čemerju in doma na Ravnah. Ravenčani so ga lepo sprejeli. Pogosto je govoril o svoji župniji v Javorju, o učencih, saj jih še kar lepo število živi, o prijetnih dobrih sosedih, tudi o prebivalstvu v Rekagrabnu - o Prose-novem domu. Vedno pogosteje so ga spomini zapeljali nazaj v kraje, v dolino, kjer je bil rojen in doma, tja, kjer so bili mati, oče in bratje. 18. septembra tega leta smo ob priliki svete birme v Javorju, ob prisotnosti častitega gospoda škofa Franca Krambergerja, v spremstvu vseh duhovnikov Mežiške doline, torej naše dekanije in na župnišču, odkrili spominsko ploščo. Nimam besed, da bi vam lahko opisala, kar sem v svoji notranjosti ob tem svečanem trenutku doživljala. Enako podoživljam tudi nocoj, ko sem s hvaležnostjo z vami. Nepopisno lepa gesta je s strani vašega krajevnega odbora, kulturnega društva in mešanega pevskega zbora. Prisrčna hvala v imenu celotne družine in sorodnikov. Iz vsega srca želim, da vam ta odločitev prinese srečo in pesmi iz vaših glasov in src naj donijo in živijo po naši lepi Koroški, med nami v Sloveniji in preko meja v svetu. Bližamo se praznikom polnih toplote, ljubezni, srečanja družin in izteku leta. Tako vam v imenu celotne družine že nocoj želim vesele, zadovoljne božične praznike, vsem skupaj mnogo osebnega miru, poslovnega uspeha, osebne sreče, učencem, dijakom, študentom kar najlepše ocene, otrokom, starejšim in bolnim: SREČNO, ZDRAVJA POLNO IN BLAGOSLOVLJENO PRESTOPNO LETO 2000! 80 LET ORJAKOVEGA FRANCIJA Iz govora Roka Gorenška ob jubileju Odkar sem začel pomniti, Dragi Franci, sva se poznala, sva bila prijatelja. Prava prijatelja v pravem pomenu te besede. Zato dobro vem, da je bilo tvoje življenje ne samo srečno, ampak velikokrat tudi težko, včasih celo zelo težko. Bil si prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Bil si ranjen v glavo na Krimu v Rusiji. Po ozdravitvi si odšel v partizane v Koroški odred. V partizanih si napredoval od borca do komisarja, po vojni pa do kapetana in majorja v rezervi. Nad 20 let si bil aktiven pri organizaciji Rdečega križa, nad 50 let pri Zvezi borcev NOB. Bil si tudi aktiven gasilec, član odbora, nazadnje pa kot gasilec veteran. Povsod so bili zraven tvoje delo in tvoje neprecenljive zasluge. Mnogim si spregovoril v slovo pri njihovem zadnjem slovesu. Bil si in boš vedno človek, ki svojih težav nikoli ne pokaže. Nikoli ne jadikuje in prosi pomoči. Vse življenje si bil osamljen borec, brez tuje pomoči. Sam si se spopadel s težavami, sam si se boril in sam zmagoval. Spominjam se, kako sva na pobudo hotuljskega župnika Serajnika pred vojno uredila knjižnico, ki je štela za takrat kar lepo število knjig, vseh je bilo nad 500. Vse knjige sva oštevilčila, ovila in naredila zanje poimenski imenik. Kako srečna in zadovoljna sva bila s svojim delom. Nemci teh knjig niso mogli uničiti, saj sva poskrbela, da so jih prej odnesli ljudje na svoje domove. Nikoli niso prestopili svojih meja. Zmeraj si bil zanesljiv prijatelj. Vseh 80 let si bil pošten, resnicoljuben, priden, neumoren pri delu, prijazen, gostoljuben, preudaren, zvest prijatelj, ki je vedno takoj pomagal vsakemu, ki je bil pomoči potreben. Korošci imamo lepo navado, da vsakega človeka, ki ga spoštujemo in upoštevamo v življenju in ga imamo radi, kličemo ne po njegovem imenu, pač pa po imenu njegove domače, rojstne hiše. Tudi tebe, dragi Franci, kličemo tako. Za nas si bil, si in boš zmeraj Črnjakov Franci z Brdinj. Javi se, prijatelj! Na fotografiji, ki je bila posneta pred skoraj petdesetimi leti, sta prijatelja na motorjih. Desni, gospod Franjo Hovnik, ki zdaj živi na Ptuju, bi srčno rad, da se mu javi kolega, s katerim sta skupaj delala v Železarni Ravne in takole ovekovečila svoje druženje. Franjo prosi prijatelja, da se mu javi na telefonsko številko 062 778 400 ali pusti svoj naslov v uredništvu Prepiha. Na desni strani je Franjo Hovnik Črna kronika PREPIH Ko spregovori zadnjica Dne 27. 11. 1999 ob 02.00 je J.G. z Gradišča na Kozjaku vozil neevidentiran traktor od kmetije Lešnik na Spodnji Kapli po cesti proti Zgornji Kapli. K traktorju je imel pripeto desko za pluženje snega. Na zasneženem in spolzkem cestišču krajevne ceste je zapeljal preko levega roba na strmo pobočje, kjer se je traktor dvakrat preobrnil preko boka, treščil v drevo in obstal. Voznik se je hudo poškodoval po glavi, na traktorju pa je nastalo za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode. To je značilno policijsko sporočilo, ki kaže, da smo že globoko zakorakali v zimo. Precejšnje število nezgod in nesreč se namreč primeri zaradi zimskih voznih ali življenjskih razmer. Vrata po glavi Če sta sneg in spremenjene vozne razmere nekaj običajnega za ta letni čas, pa vsekakor nezgoda, ki seje pripetila 19. 11 ob 9.55 na Meškovi cesti v Slovenj Gradcu, to ni. Priča o tem, kako te lahko nezgoda doleti kot strela z jasnega. Voznik tovornega avtomobila D. P. iz okolice Žalca je namreč vozil po Meškovi ulici v Slovenj Gradcu. Nenadoma se mu je odprlo desno krilo vrat hladilne komore na zadnjem delu vozila. Vrata so zadela nič hudega slutečo peško E.R. iz občine Slovenj Gradec v glavo in jo hudo poškodovale. Usodno zanašanje Manj sreče v nesreči je žal imela voznica osebnega avtomobila J.V. s Prevalj. 16. 11. je nekaj po 12. uri vozila po cesti Poljana - Prevalje. V kraju Poljana jo je pričelo zanašati in zapeljala je na nasprotni vozni pas. Po njem je prav tedaj pripeljal voznik Z.M. iz občine Mežica. Prišlo je do tako hudega trčenja, da je voznica na kraju nesreče žal umrla. Zgrešil desko Hude poškodbe je iz svoje nezgode ali neprevidnosti odnesel A.H., ki je 6. 11. popoldne pri sorodniku v Podgorju opravljal tesarska dela. Okoli 16.30 je pravkar zabijal žeblje v ostrešje lesene garaže. Pri tem je stal na leseni deski, kakih 3,8 metra visoko. Nenadoma je desko zgrešil in padel je na betonsko ploščo ter se hudo poškodoval po glavi. Žaga ga Je Kaže, da je bil 6. november precej neprimeren dan za razna dela na kmetijah. Okoli 19. ure tega dne je namreč J.R. iz občine Dravograd v Vrhah pomagal kmetu F.G. pri razrezu lesa na krožni žagi domače izdelave. Med delom je z levo nogo čistil vodila vozička, na katerem je bila nameščena vključena krožna žaga, z listom premera 88 centimetrov. J.R. je z obuvalom - coklo -zadel list krožne žage, ki je zagrabil njegovo hlačnico in ga močno porezal po levi nogi ter ga hudo poškodoval. Model stisnil roko Med delom v podjetju Johnson Controls NTU v Slovenj Gradcu si je 12. 11. okoli 14. ure huje poškodovala zapestje leve roke delavka M.P. iz občine Slovenj Gradec. Delavka je tega dne nadomešča svojo sodelavko pri stroju za nalivanje surovcev za izdelavo vzglavnikov osebnih avtomobilov znamke Mercedes. Med čiščenjem modela za vzglavnike je z levo roko segla v model, ki se je prav tedaj samodejno zaprl in ji stisnil zapestje. Veter vzel elektriko Med bolj neobičajne nesreče bi lahko prišteli tudi dogodek, ki se je pripetil 26. 10. okoli 20. ure na Prevaljah. Zaradi močnega vetra se je namreč na transformatorski postaji pretrgal električni vodnik, napetosti 20 KW. Vodnik je najprej padel na krošnjo bližnjih dreves, ki so se vnela. Požar so pogasili gasilci s Prevalj. Električni vodnik pa je padel tudi na tla in prišlo je do izpada električne energije v delu naselja Prevalje. Toka ni bilo kakšno uro, gmotna škoda pa znaša dobrih 300.000 tolarjev. Gorelo olje 24. 11. okoli 21. ure je prišlo do požara v obratu valjarne, v Železarni Ravne na Koroškem. Med kaljenjem jeklene plošče se je v kalilnem bazenu vnelo olje. Ogenj je poškodoval aluminijaste šobe na samodejni gasilni napravi kalilnega bazena. Ogenj so pogasili gasilci Poklicnega gasilskega zavoda Ravne na Koroškem. Ogenj v drvarnici Za okoli 200.000 tolarjev gmotne škode pa je nastalo v požaru, ki je 21. 11. ob 04.00 zajel leseno drvarnico v Stari ulici na Ravnah na Koroškem. Pogorela je v celoti. Policisti so med ogledom pogorišča ugotovili, da je do ognja najverjetneje prišlo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka .zaradi katerega se je vnel stari papir. Usodne saje V stanovanjski hiši, last Z.Š. iz Lehna na Pohorju, je zagorelo 8. 11. 1999 ob 21. uri. V dimniku so se namreč vnele saje. Ogenj se je skozi dotrajan dimnik razširil na leseno steno in na tramovje otroške sobe. Ogenj sta pogasila lastnik in njegov sosed, posredovali pa so tudi gasilci z Ribnice na Pohorju in iz Brezna-Podvelke. Zaradi hitrega posredovanja znaša gmotna škoda le okoli 50.000 tolarjev. Ponovno dimnik Pregret dimnik peči na trdo gorivo pa je lastniku J.D. iz občine Dravograd 3. 11. povzročil precej več škode, kar za dobrih 500.000 tolarjev. Vnela se je namreč lesena lega ostrešja hiše, ogenj pa se je zatem razširil še na izolacijski material, lesene obloge v kuhinji in na kuhinjska elementa. Pogasili so ga gasilci iz Črneč. Požar v vrečki Nekoliko nepazljiv je bržčas bil D.M. iz občine Vuzenica. Pozabil je verjetno, da se z ognjem ne gre šaliti. Dne 24. 10. je namreč okoli 10.45 v kuhinji pri svojem hlevu zakuril ogenj pod kovinskim kotlom. V njem nameraval skuhati krompir za živali. Vrnil se je v stanovanje, tačas pa se je vnela papirna vrečka, ki je bila odložena tik ob kurišču. Ogenj se je z nje razširil na leseno ogrodje kuhinje. Požar so pogasili gasilci iz Vuzenice, gmotna škoda pa znaša kakih 100.000 tolarjev. Izgubljen nadzor Pričujoče policijsko sporočilo je tako neverjetno, da ga moramo zapisati kar v celoti. Tako suhoparno, kot so ga napisali policisti, čeprav gre pravzaprav za kar »mokro zadevo«. Dne 24. 10. 1999 okoli 20.15. ure je voznica D.N. vozila osebni avtomobil po regionalni cesti z Raven na Koroškem proti Prevaljam. V tem kraju je zavila na krajevno cesto. Pri tem je zapeljala z vozišča na pločnik, trčila v prometni znak, ga izruvala in se ustavila ob živi meji. Na vozilu je nastalo za dobrih 100.000 tolarjev gmotne škode. Elektronski alkotest je pri voznici pokazal prisotnost kar 3.44 promila alkohola v izdihanem zraku! Zgodaj začel Kaže, da je tega dne bilo kar običajno voziti pod vplivom alkohola. Okoli 19.50. ure je namreč voznik osebnega avtomobila B.K. vozil po glavni cesti iz Dravograda proti Slovenj Gradcu. Zunaj naselja Pameče je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avtomobil, ki gaje vozila KJ. iz občine Dravograd. Elektronski test je pri vozniku B.K. pokazal prisotnost 2.23 promila alkohola. Neodločnost 28. 10. 1999 ob 14. uri je T.C. iz občine Podvelka vozil osebni avtomobil po glavni cesti iz Dravograda proti Radljam ob Dravi. Zunaj naselja Muta, v bližini srednje šole, je ustavil pred označenim prehodom za pešce, saj je skupina deklet nameravala prečkati cestišče. Ko so dekleta opazila, da je voznik ustavil, so s prehoda za pešce stopila nazaj na rob vozišča. Voznik je zato speljal in počasi zapeljal čez prehod. Tedaj pa je iz skupine deklet stopila B.M. iz občine Ravne na Koroškem in preko prehoda za pešce pričela s prečkanjem cestišča. Voznik osebnega avtomobila T.C. jo je zadel in huje poškodoval. Sam jo je tudi odpeljal v zdravstveni dom v Radljah ob Dravi, od tam pa so prepeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Pri konkurenci Nemalokrat se tudi v črni kroniki - in najbrž najizraziteje prav v njej - pokaže, kako luknjasta je naša zakonodaja. To seveda nekateri s pridom izkoriščajo in če česar ne morejo uveljaviti skozi glavna vrata, storijo to pač skozi stranska. Prvi primer iz policijskih zapisnikov. 30. 11. 1999 ob 13.30 je 1.0. v gostišču na avtobusnem postajališču Rudarjevo v Črni na Koroškem od natakarice zahteval, da mu postreže z alkoholno pijačo. Natakarica mu zaradi njegove vinjenosti alkoholne pijače ni želela dati. I.O. je nato odšel v bližnjo trgovino, kjer si je kupil steklenico vina, se vrnil v gostišče in jo, skupaj z enim od gostov, izpil. Nato je od natakarice ponovno zahteval alkoholno pijačo. Zgodba se je ponovila - natakarica mu seveda ni postregla in I.O. je z mize na tla vrgel tri steklenice in steklen pepelnik. Ob posredovanju policistov se je sicer umiril, po njihovem odhodu pa je ponovno kršil javni red in mir. Med drugim je gosta v lokalu -invalida, dvignil iz njegovega vozička in ga vrgle po tleh. Policisti so bili še pred lokalom in so takoj posredovali ter I.O. ob uporabi prisilnih sredstev odpeljali na hladno. Iz tega resničnega dogodka je moč izluščiti, da vinjeni gost v gostinskem lokalu alkoholne pijače ne more dobiti. Dobi pa jo lahko brez nadaljnega pri »konkurenci«, torej v bližnji trgovini. Pa trgovci najbrž niso nič krivi. Drugi primer. Motorik Policisti PP Slovenj Gradec so 11. 11. 1999 ob 3.25 na glavni cesti v naselju Mislinja poskušali ustaviti osebni avtomobil. Voznik na znak policistov ni ustavil, temveč je s pospešeno hitrostjo nadaljeval vožnjo proti Slovenj Gradcu, kjer so ga policisti ob 3.40 ustavili. Ko so policisti prišli do vozila, se je voznik, skupaj s štirimi sopotniki, zaklenil v avtomobil. Po nekajkratnih opozorilih je voznik končno vrata le odklenil. Policisti so ugotovili, da gre za M.Č. iz občine Mislinja. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so zoper njega odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, vendar je to odklonil. Prav tako je odklonil strokovni pregled telesnih tekočin. Vrh vsega so policisti ugotovili, da je M.Č. vozil v času prepovedi vožnje motornih vozil kategorije B, ki mu jo je bil izrekel sodnik. V letih 1998 in 1999 so ga namreč kar 23 krat obravnavali zaradi različnih cestno prometnih predpisov in povzročitve prometnih nezgod. Policisti so M.Č. začasno zasegli osebni avtomobil, ga privedli na policijsko postajo in odredili pridržanje. V prostorih policijske postaje je M.Č. odrinil policista in proti njemu brcnil z nogo. Ob uporabi prisilnih sredstev so ga policisti obvladali in pridržali. Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov so mu izrekli denarno kazen 40.000 tolarjev in napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Dopoldne istega dne so ga privedli k sodniku za prekrške, ki mu je z odločbo začasno odvzel motorno vozilo. Zbrali bodo tudi obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Vprašanje ali razmišljanje, ki se postavlja ob tem dogodku, je, kako stopiti na prste notoričnim kršiteljem, ki v sorazmerno kratkem obdobju storijo toliko kršitev cestno prometnih predpisov in seveda neprestano ogrožajo tudi življenja drugih udeležencev v prometu. Takšni kršitelji lahko razmišljajo tudi, češ, »kaj mi pa morejo, če sem naredil 20 prekrškov, eden gor ali dol tudi ne bo igral vloge!« In, ker se bodo prej ko prej spet znašli na cesti, imajo - žal - celo prav. Takšnih in podobnih primerov, bi verjetno lahko našli še veliko. »Nago rit je kazil...« Policisti se nemalokrat srečajo s primeri, ki so prav zares nenavadni in ki kažejo, kako globoko lahko zdrsne človeško dostojanstvo. V pričujočem primeru je bilo prizorišče športno, dejanje pa vse prej kot takšno. 23. 10. 1999 med 19. in 21. uro je bila v športni dvorani v Slovenj Gradcu tekma prve slovenske rokometne lige med ekipama RK Prevent Slovenj Gradec in RK Trebnje. Med navijaško skupino iz Trebnjega je bil tudi K.S. Ker se ni strinjal z eno izmed sodnikov odločitev, je na igrišče vrgel kapo, slekel hlače in proti igrišču pokazal golo zadnjico (rit - op. pisca). Kljub prepovedi je v dvorani tudi kadil in pil alkoholno pijačo - pivo. Na neprimerno vedenje je bil tudi opozorjen, vendar opozoril ni upošteval. Zato so ga policisti ob uporabi prisilnih sredstev odstranili iz dvorane in ga pridržali do konca tekme. Po njenem koncu so ga policisti napotili na avtobus. Zaradi nespodobnega vedenja na javnem kraju bodo policisti zoper njega napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Zelo Mobi V noči na 2. 12. 1999 je neznanec na Ravnah na Koroškem vlomil v gostišče Kroki bar. Iz točilnice je odtujil 60.000 tolarjev in prenosni telefon NOKIA 450. Lastnika gostišča M.K. je tako oškodoval za dobrih 70.000 tolarjev. Ob več kot 500.000 naročnikih ali lastnikih mobilnih telefonskih aparatov je povsem razumljivo, da bodo tovrstna policijska sporočila vedno bolj pogosta. Zaradi preventive poglejmo še kakšen primer s Koroške. V dneh med 23. 11 in 24. 11. 1999 je neznanec na Ravnah na Koroškem iz steklene vitrine v prodajalni Megaelektronik odtujil prenosni GSM telefonski aparat znamke SAMSUNG SGH 500, vreden 64.000 tolarjev. 6. 11. med 19.30 in 20.00. uro je neznanec iz odklenjenega avtomobila na parkirišču pred gostiščem Meh v Završah odtujil prenosni GSM telefonski aparat ERICSSON GA 628 (mobireglja). Lastnika C.G. iz Velenja je tako oškodoval za 19.000 tolarjev. Nekaj kratkih komentiranih sporočil Smrkolj V noči med L 12. in 2. 12. 1999 je neznanec na Koroški ulici na Muti vlomil v gostišče Lovec. Iz točilnice je odtujil glasbeni stolp znamke TEN-SAI Comro 425, 2050 tolarjev gotovine, 88 škatlic cigaret različnih znamk, pol litra vodke, pol litra žgane pijače Jegermaister in dva litra mešanega soka. Lastnika B.V. je tako oškodoval za okoli 103.000 tolarjev. Policisti za neznancem še poizvedujejo. Kratko dopolnilo: slišali smo, da za njim poizveduje tudi minister Smrkolj. Takšne dobre lovce namreč nujno potrebuje za odstrel nedoločenega števila medvedov. Črna kronika Vozni red V noči med 14. 11. in 15. 11. so neznanci na parkirišču pri bencinskem servisu na Muti odpeljali avtobusa znamke MAN 422 FHR registrske številke SG 39-88 L in znamke MAN AO 3 FHR 422, registrske številke LJ 64-57 T. Oba avtobusa sta last podjetja Koratur s Prevalj. Ob 7.45 je bil avtobus SG 39-88 L najden na Ptujski cesti v Mariboru. Drugi avtobus še iščejo. Kratko (glosirano) dopolnilo: po podatkih nekaterih potnikov je prvi avtobus eden izmed redkih, ki je v Maribor pripeljal pravočasno in po voznem redu. Drago lulanje 2. 11. 1999 okoli 18.30 je gospa B.K. iz občine Ravne na Koroškem odšla v sanitarije veleblagovnice Nama na Ravnah na Koroškem. V kabini je ročno torbico položila na tla. Tedaj je v ženske sanitarije vstopil neznanec, se sklonil in skozi odprtino med vrati in tlemi segel v notranjost kabine ter odnesel torbico B.K., ki je med tem opravljala potrebo. V torbici je bila usnjena denarnica in 13.430 tolarjev gotovine, pet čekovnih blanketov in osebni dokumenti lastnice. Policisti so bili uspešni in so že ob 19.15 odkrili storilca, mladoletnika z Raven na Koroškem. Med tem časom je na policijo domačin L.T. prinesel tudi torbico z dokumenti, ki jo je mladoletnik odvrgel blizu gostišča Lipa na Ravnah. Kratka ugotovitev: kaže, da pri nas kmalu ne bo več nobenega »svetega prostora«, kjer bi bil človek varen pred zmikavti. Pomoč od zgoraj Dne L 11.1 999 med 8.30 in 10.45 je neznanec iz zakristije v cerkvi Svetega lija v Šentilju pod Turjakom v občini Mislinja odtujil vrečko z okoli 50.000 tolarji gotovine (izkupiček iz zbranih prostovoljnih prispevkov ob jutranji maši). Policisti za neznancem še poizvedujejo. Kratka ugotovitev: ne kradi, pravi ena izmed desetih božjih zapovedi, ljudska modrost pa dodaja: pomagaj si sam in pomagal ti bo bog. Izbira je vaša, poizvedovanje pa policijsko. Oprema V začetku meseca novembra je neznanec iz skupnih prostorov stanovanjskega bloka na Robind-voru v Dravogradu odtujil štiri platišča z dvema zimskima in dvema letnima pnevmatikama. S tem je lastnika M.H. oškodoval za okoli 60.000 tolarjev. Policisti za odtujenimi kolesi in neznanim zmikavtom poizvedujejo. »Neznani storilec je zdaj po zakonu, ki velja v Sloveniji, povsem primerno obut za zimske vozne razmere,« ugotavlja Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana z Raven na Koroškem. »Seveda pa je način, kako je prišel do tega, vreden vsega obsojanja. Na divjem zahodu (Wild West - Rene hoče s tem dokazati, da obvlada tudi jezik svojih sovražnikov Angležev), so nekoč tistega, ki je ukradel konja, obesili na prvo drevo. Kazni pri nas pa so veliko blažje. Zaradi ukradenih platišč nekoga sicer še ni treba kar obesiti, vendar pa bi ga bilo vsaj za nekaj časa dobro obdržati ob kruhu in vodi. In, če smo že pri hrani - odhajam na tipično francosko kosilo, saj veste, dunajski zrezek pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.« T.I. Vaš Prepih PREPIH 25 LET KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV NA RAVNAH 29. novembra 1999 smo v Zdravstvenem domu na Ravnah obeležili petindvajset let kluba zdravljenih alkoholikov ( KZA ) na Ravnah. Sejna dvorana je bila nabito polna. Čez sto sedanjih in bivših članov - zdravljenih alkoholikov abstinentov - se je odzvalo vabilu. Krajšemu, prisrčnemu kulturnemu programu, ki so ga oblikovali sedanji aktivni člani kluba, nagovorom bivših in sedanjih terapevtov ter pregledu zgodovine in statistike KZA je sledilo zares prijetno in prijateljsko srečanje sedanjih, starih in še starejših članov kluba, pa tudi terapevtov. Tistim, ki dela v KZA ne poznate, je potrebno odgovoriti na vprašanji: Kaj sploh je KZA? in Zakaj je potreben? V KZA se zbirajo enkrat tedensko ljudje, ki so zaključili intenzivno zdravljenje (praviloma v bolnišnici) svoje odvisnosti od alkohola ali tablet. Klub obiskujejo pet let. Naše in tuje izkušnje kažejo, da je daleč najbolj uspešno zdravljenje teh odvisnosti v skupini skupaj s svojci (partnerji, starši, prijatelji). Oboji, družinski člani in prijatelji v skupini, pomagajo pri rehabilitaciji vsakega posameznika. Ko se človek vrne v “trezen svet", se mora marsičesa na novo naučiti. Skupaj z njim se uči tudi njegov svojec in celotna družina. Naučiti se morajo npr. pogovarjati se, biti odgovorni, znati se sproščati na trezen način... Podatki iz statistike zgovorno prepričujejo o pomembnosti KZA. Ljudje, ki so se zdravili, a se v klub niso vključili oz. so predčasno izstopili iz njega, imajo samo 27,5 % verjetnosti za uspešno in relativno trajno abstinenco, tisti pa, ki so ga obiskovali redno do konca obveznosti, pa od 80 % do 85 %! Vpliv svojcev pri tem je prav tako pomemben. Zdravljenci, ki imajo podporo svojcev, so v 85,6 % uspešni, tisti pa, ki te podpore v KZA, pa tudi doma, nimajo, pa kljub obiskovanju kluba, le 50 %. Je odvisnost od alkohola, tablet, droge,... sramota? To je bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija jo priznava za bolezen. To je bolezen, kot imeti raka, kot zlomiti si roko, kot imeti angino... Je sramota, biti bolan? Menda res. Vsaka še tako nedolžna bolezen nam jemlje ugled. Dela nas šibke. Naša družba, se zdi, priznava samo zdravje, pa lepoto, pa mladost. Pa je življenje res samo to? Tudi to je. Je pa življenje tudi bolezen in boj z njo. In vsak, ki zmore ta boj, je lahko ponosen na sebe. Niso vsi ljudje zmožni preseči sami sebe. Sedanji in bivši trezni člani KZA so to dokazali. Zmogli so se pobrati po padcu in vstati. Iskrene čestitke! Ana Pori Republika Slovenija Upravna enota Ravne na Koroškem Državljanom in državljankam, našim cenjenim strankam, želimo, da bi bilo leto IM® polno sreče, topline in prijaznih misli. Stopajmo v korak, da bo naša pot, tako v privatnem kot na poslovnem področju, v prihajajočem tisočletju bogatejša. Načelnica s sodelavci HOROSKOP m LETO 2000 OVEN: Ne mislite, da vas sreča zapušča, če se astrološki "dobrotnik" Jupiter poslavlja od vašega znamenja - vsaj še februarja imate čas za popravni izpit, če si doslej niste temEljito izprašali vesti, kaj vi osebno zares želite ali vsaj -česa nočete več. Samo to naj vas vodi skozi prihodnje leto. Bik: Zdaj ste na vrsti vi, da pravočasno zaslutite planetarno podporo in se pripravite na povečano aktivnost, da ne boste kasneje obžalovali zamujenih priložnosti. Bodite sami svoje središče in se hrabro soočajte s problemi, le tako si boste zagotovili osebni razvoj in udobnejšo prihodnost. DVOJČKA: So bila že bolj cvetoča leta kot bo za Dvojčke to, ki prihaja - najbrž se boste počutili malo utesnjeni in prisiljeni k odrekanju, tudi nekaj več samotnih uric se bo nabrale, a ker vas bo kljub vsemu spremljala srečna zvezda, izkoristite ta čas za poglabljanje znanja in če bo le priložnost, tudi za potovanja. RAK: Optimizem in velikodušnost vam bosta vse leto stala ob strani; najbolj uspešni boste v družabnem življenju, tudi na prijateljsko podporo se lahko zanesete, če boste pri izbiri zaupnih prijateljev dovolj premišljeni. Ne zapravljajte energije za ljubosumje ali zamerljivost. LEV: Prihaja obdobje, ko bo vaša moč na vrhuncu, obvladovali boste javno sceno in z lahkoto uresničevali politične ali poslovne načrte. A ne pustite se zaslepiti s prvimi uspehi, da ne bi prezrli srečnih okoliščin, ki vam obetajo še več. Pripravite se lahko tudi na kakšno nepričakovano spremembo v partnerskih in poslovnih odnosih. DEVICA: Idealno obdobje za duhovno rast se vam napoveduje, torej ga izkoristite za študij ali vsaj za širjenje obzorja na vašem poklicnem področju. Tudi daljša potovanja in pogosti stiki s tujci niso izključeni, z njimi boste imeli več veselja kot pa z najbližjimi sodelavci. TEHTNICA: Mirno življenje brez večjih finančnih pretresov se vam obeta. V ustreznih okoliščinah lahko pričakujete celo kaj podarjenega ali podedovanega. V družini bi si želeli več razumevanja, hkrati pa se boste verjetno počutili preveč utesnjene in boste vsaj v mislih, če ne zares, iskali kak priložnostni, morda celo trajni izhod. ŠKORPION: V novem letu se boste začasno poslovili od svojega prirojenega individualizma. Več kot doslej vas bodo namreč zaposlovali partnerski odnosi. Od okoliščin in vaših stališč bo odvisno, ali boste pod srečno zvezdo kovali nove vezi, ali pa boste brezplodno reševali predvsem stare zamere. STRELEC: Moč za premagovanje osebnih problemov vas bo še naprej varovala pred krizami, sicer pa zanje najbrž sploh ne bo časa - še preveč se boste vpregli v vsakdanje delovne obveznosti. Če boste pri tem pozabili na vzdrževanje telesne in duševne kondicije, lahko pričakujete tudi krajša obdobja izčrpanosti in brezvoljnosti. KOZOROG: Čeprav vam je ljubše življenje po premišljenem načrtu, vas bodo nepričakovani dogodki v novem leto predvsem razveseljevali. Iznajdljivo boste ravnali z denarjem in prizanesljivo z otroki, čas si boste odmerjali tudi za zabavo in razen krajših Saturnovih obdobij boste nasploh zaživeli sproščeno, kot že dogo ne. VODNAR: Še naprej vas bosta vodili malce pretirana svobodomiselnost in želja po korenitih spremembah, še posebej, ker boste najbrž v domačem okolju preživljali manjšo krizo - če nič drugega, vas nenehna ukazovalnost vsekakor zelo moti. Uprite se z lastnimi predlogi in jih tudi poskušajte uresničiti. RIBI: Od novega leta lahko pričakujete zelo koristno zvezdno podporo: umirila vas bo in vam olajšala konceNtracijo. Idealno obdobje za prijetne odnose z ljudmi, tudi pisanje vam bo šlo odlično od rok, predvsem pa lahko prav zdaj s polnim zagonom uspešno študirate in nadomestite, če jr kaj zamujenega. (1J Uh LETO preverit zagotovljeno zadovoljstvo -C "Ji PREVENTcl.il. Kidričeva 6. SI-2380 Slovenj Gradec Telefon: +386 602 503 000, Fax: +386 602 503 010 S S o - d > ui a. til . Z £>KI < til • 2 til .2 S S ;•! Is ss o + <'i |i i! ; St n 33IAVMOM 3MAOI3C1 < • REZALNO ORODJE ,+ H s° I? L S-“ Sr ^ "0 1 « o ^ m _ r 2 O > ^ trur O 2 co O r ^ > r So r z > > OIKOtS Z09 98f+ 00H0Z.SZ09 98C+ •fB!i*iK z*fr-is*8t •®«i*J«p*or),vrsrisii\.id- p p LK JA.iMd Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in krajanom želimo harmonične praznične dni ter obilo zdravja in uspehov v prihajajočem letu! Srečno 2< Studijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1999 OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva, d.d. 2380 Slovenj Gradec ■ Pod gradom 4 tel.: 0602 50 500 ■ fax: 0602 42 153