LETO LU O O Q. E Q- < Z < O < —I Q_ < O Q_ 41, 30. OKTOBER 2003, CENA 269,00 SIT KNJIŽNICA Sli ŠTEVILKA (straij - OGREVANJE -- SANITARNA KERAMIKA -- MONTAŽA - SERVIS PRAPROTNIKOVA 35, MOZIRJE TRGOVINA - VODOVOD - OASE Tal.: 03-83 SO 3S0 Pax: 03-83 90 381 ERNEST KOVAČ Golte želijo postati središče z najbolj celovito kombinacijo turizma ASC 2000 d.o.o., Praprotnikova 35, 3330 Mozirje I ^aaruga iviozirje vsijdelovanju Zadr,„,a moz[r|e z Mercatorjem Zg omjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. Sveca Mojca, 4 barve Prekajene zadnje krače 229,00 SIT Elektronska voščena sveča, gori 30 dni mmm Jetrna pašteta, Gavrilovič, 50 g 119,00 SIT Goba za aranziranje v foliji Sir trapist, 2,5 kg in 1,25 kg 179,00 SIT 990,00 SIT Kava Santana brasil, mleta, 100 g ■fiT-TiTiTT Sveca kapelica Detergent Persil, 2 vrsti, 3 litre Detergent Ariel, 2 vrsti, 4,5 kg ^ Brinečev faneč^f mlin MCm Mletje posamezno vsakemu iz svoje pšenice v torek, sredo, četrtek in petek oi in v soboto od 8.00 do 10.00 ure. Šrotanje žit za krmo živali v torek, sredo, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 ure in v soboto od 8.00 do 11.00 ure ‘Prodajalna Brinecev fcnečfi mCin - vse vrste moke in ostalih mlinskih izdelkov - razne vrste žit semen kot so sezam, lan, sončnice, bučnice, mešanica semen za kruh, več vrst kosmičev... Pegama jruAa in peciva iz jrušne peci Brinečev domači kruh, bel kruh, polnovredni kruh, ajdov kruh z orehi (samo ob petkih), polnozrnati kruhki, sirove štručke, polnovredne prestice s sezamom, makove štručke, mendljevi krapki, kolački s suhim sadjem, mešano pecivo, masleni keksi... Sprejemamo naročila za polnovredne potice z orehi ali kokosom. ‘Turizem na kmetiji Brinove m Oddaja apartmajev za turiste in poslovneže. V lokalu MLINČEK strežemo peciva iz domače pekarne z različnimi toplimi in hladnimi napitki. Delovni čas prodajalne in turizma: pon. - pet. 7.00 -18.00, sobota 7.00 -12.00 Tel. 839-19-22, faks 839-19-23 in GSM 041-354-556 d 14.00 do 15.00 ure PRVI ROJSTNI DAN Planet praznuje! Vabljeni tudi vi. Od 15.10. do 15.11. 2003 Zabava za malčke in odrasle. Brezplačni koncerti znanih glasbenih osebnosti 5. in 6. novembra med 15. in 20. uro; ko bodo nastopili Vesna Pisarovič, BePOP, Happy band, pa Čarodej Albin Anžel, Balonar Mihec, pripravili vam bomo degustacije, rolado, in še mnogo več. Za najmlajše pa bodo vsak petek in soboto potekale otroške ustvarjalne delavnice. Poiščite letak s programom v Planetu Tuš Celje, izberite svoj najljubši dogodek in nas obiščite! Dodatne informacije boste dobili pri Jelki Žafran na telefonski številki 03/42 41011. Kjer so zvezde doma www.planet-tus.com OSREDNJA KNJiŽNiCA Pred dnevi sem listal po seznamu 500 lani najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji in med njimi iz Zgornje Savinjske doline našel samo Miš maš d. o. o. iz Mozirja. Da na bo pomote, to ne pomeni, da mnoga druga podjetja ne poslujejo uspešno, pove pa, da izjemno hitre rasti poslovanja v naši dolini praviloma ni, o čemer se lahko sami prepričamo tako rekoč vsak dan znova. Zdi se, daje edini pravi strateški razvojni projekt v tem trenutku le rekreacijsko-turistični center na Golteh, ki naj bi potegnil za sabo še celo verigo lokalne ponudbe. Razveseljivo je, da se je v relativno kratkem času oblikovala območna koalicija na čelu s Premogovnikom Velenje, ki vidi na Golteh ne samo smučišča, ampak tudi vrsto drugih razvojnih možnosti vključno s hotelskimi kapacitetami za stacionarne goste. Znano je, da so prav slednji tisti, ki prinesejo največ dobička, medtem ko je izletniški turizem glede tega manj donosen. Napovedi glede razvoja Golt so visokoleteče, kar se mi zdi tudi logično, saj partnerji s tem dokazujejo svojo prepričanost v projekt, zagotovo pa bo potrebno imeti veliko potrpežljivosti, saj vse tovrstne investicije potrebujejo kar nekaj časa, preden začnejo vračati denar. Po štirih mrtvih sezonah bodo tudi slovenski smučarji potrebovali nekaj časa, da znova spoznajo Golte, podobno pa bi lahko rekli tudi za hotel na Venišah, ki bo očitno sameval še kar nekaj časa. In dlje ko bo sameval, težje ga bo znova oživiti. Z naslednjo številko Savinjskih novic bomo vstop///' v predzadnji mesec letošnjega, za nas jubilejnega leta. Konec novembra bomo izdali tako imenovano jubilejno številko zgornjesavinjskega časopisa, ki bo nekoliko drugačna od običajnih, z njo pa bomo skušali obuditi spomin na pretekla tri desetletja in pol našega skupnega druženja. Že sedaj vas vabim, da doma pobrskate po podstrešju, kajti tistega bralca, ki bo v uredništvo prinesel najstarejši izvod Savinjskih novic, bomo lepo nagradili. No, več o teh zadevah prihodnjič, že tokrat pa vas, spoštovane bralke in bralci, vljudno vabim, da si rezervirate petek, 21. novembra, zvečer za ogled komedije Ljubimec najine žene. Vsi tisti, ki ste si spomladi ogledali predstavo Mož najine žene, nadaljevanja preprosto ne smete zamuditi, saj se gotovo še spomnite, da gre za izjemno gledališko delo, ki prav nikogar ne pusti ravnodušnega. Izkoristite priložnost in se nasmejte z nami! Aktualno: 6. srečanje gospodarstva v Savinjsko-Šaleški regiji. Golte: Turistično središče s ponudbo za celo družino Tatjana Žerovnik iz K. Štifte: Privlačna zadnjica je za dobro natakarico premalo..........6 Intervju: Boris Peršak - Idejamož, svetovalec, predavatelj, motivator, detektiv. Galerija Mercator Ljubljana: Jakijevo potovanje v nevidne horizonte sanjskih prividov.12 Galerija Mozirje: Goran Horvat praznuje 30 let razstavljanja Na naslovnici: Utrinek z otvoritve razstave likovnih del Jožeta Horvata - Jakija ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 41,30. oktober 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne Vodpovedl sprejemamo za naslednje trimesečje. _______________________________________________________________________________________________________________________________^ 6. SREČANJE GOSPODARSTVA V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI Uspeti v EU - izzivi gospodarstvu in družbi V Velenju se bo v petek, 7. novembra, začelo 6. srečanje gospodarstva v savinjsko-šaleški regiji, ki bo potekalo tako rekoč ves mesec november. Nosilna tema letošnjega srečanja je Uspeti v EU - izzivi gospodarstvu in družbi. Srečanje skupaj pripravljajo Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica, območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje ter Mestna občina Velenje. Predsednik organizacijskega odbora srečanja je predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac. Srečanje je letos razdeljeno v štiri vsebinske sklope - plenarni del, odprtje evropskih info točk, poslovne dogodke in okrogle mize ter posvete. Prireditev bo evropsko obarvana, saj želijo organizatorji gospodarstvo in družbo kot celoto usmeriti v razmišljanje, kako bomo delali in živeli v Evropski uniji, kakšne priložnosti in omejitve so pred nami in kaj je potrebno storiti, da bomo v EU uspeli. Na plenarnem delu bodo s svojimi referati sodelovali minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Mateja Mešl, predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, ekonomist dr. Matej Lahovnik in direktor BSH Hišni aparati Matjaž Lenasi. Popoldne bodo v Velenju, kasneje pa tudi v Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju in na Ljubnem Euro info točke, kjer bo na razpolago predstavitveno gradivo o vključevanju Slovenije v EU. Med poslovnimi dogodki, ki bodo potekali v okviru 6. srečanja gospodarstva, velja še posebej izpostaviti srečanje grozdov (nacionalnih in lokalnih), ki bo na sporedu v četrtek, 13. novembra. Svojo dejavnost bodo predstavili GIZ Plasttehnika, orodjarski, gradbeni in avtomobilski grozd, grozdi malih hotelov, oblikovalcev in visokih tehnologij, javna komunala, Eko grozd in E-grozd ter še nekateri drugi. Do konca novembra se bodo v Velenju, Mozirju in Gornjem Gradu zvrstile še številne okrogle mize in posvetovanja na teme: registrirani in organizirani raziskovalci, vključevanje slovenskega malega gospodarslva v notranji trg EU, podjetništvo za 21. stoletje,financiranje in plačilni promet malih in srednjih podjetij v novih pogojih, borza ponudbe in povpraševanja, EU pomenki, regionalni razvoj ob prehodu iz statističnih v razvojne regije, prostorski razvoj, pomen blagovnih znamk z vidika priključitve Slovenije v EU in globalizacijskih procesov ter promocija obrtnih poklicev. V okviru 6. srečanja gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji bo potekalo tudi nekaj spremljevalnih prireditev: odprtje vodnega parka v Termah Topolšica, podelitev priznanj za urejeno delovno okolje, odprtje prenovljene velenjske Rdeče dvorane ter svečanost ob 50-letnici tednika Naš čas. Franci Kotnik Tuš in RTV Slovenija sodelujeta v dobrodelni akciji Tuš svojo humanitarno naravnanost znova dokazuje s sodelovanjem v še eni dobrodelni akciji. V sodelovanju s televizijsko oddajo Tednik (RTV Slovenija) so priskočili na pomoč socialno ogroženi družini iz Hrastnika. Med 24. in 28. oktobrom so v ta namen pri blagajnah Supermarketa Tuš v Planetu Tuš v Celju postavili posebej označene nakupovalne vozičke, v katere so lahko obiskovalci trgovskega centra darovali prehrambne izdelke in druge kupljene potrebščine. Zbrane izdelke bo prejela družina Sačiri iz Hrastnika. Zaključek akcije bo predstavljen danes, 30. oktobra, v oddaji Tednik. GOLTE NAJ BI SE RAZVILE V ZIMSKO-LETNI TURISTIČNI CENTER Turistično sredisce s ponudbo za celo družino Prvega oktobra je 22 družbenikov, ki so z ustanovitvenim vložkom pristopili k ustanavljanju družbe Golte d.o.o., zimski letni turistični center, podpisalo družbeno pogodbo. S tem je bil storjen korak naprej k uresničevanju dolgoročnega projekta obnove turističnega središča nad Mozirjem, ki naj bi postal primer uspešnega sodelovanja med občinami in podjetji Savinjske in Šaleške doline ter tujimi poslovnimi partnerji. Vizija družbe, ki je bila na sodišču registrirana pred tednom dni, je razviti Golte v priljubljeno zimsko in poletno turistično središče s sodobno infrastrukturo in bogato ponudbo storitev. Direktor Golte d.o.o. Ernest Kovač je napovedal, da se bodo že prihodnje leto lotili sanacije obstoječega oziroma gradnje novega hotela (foto: Ciril M. Sem) »Golte želijo postati turistično središče z najbolj celovito kombinacijo zdraviliškega, adrenalinskega, gorsko izletniškega in zimskega turizma za celo družino,« je na srečan-ju z novinarji povedal direktor družbe Golte Ernest Kovač. Po njegovem mnenju tako široko zastavljena vizija ponuja veliko priložnost za sodelovanje lokalnih skupnosti in podjetij z različnimi dejavnostmi. Center želijo tržiti celo leto, zato imajo pripravljenih več projektov za popestritev dejavnosti v poletnem času. To so predvsem šola jadralnega padalstva in gorskega kolesarjenja, izgradnja proge za gorsko kolesarjenje in ureditev učne poti alpski vrt. V družbi Golte načrtujejo posodo-bitevžičniških naprav in ureditev cestnih povezav z Ljubnega in Mozirja, za kar naj bi v kratkem pridobili vsa potrebna dovoljenja ter sklenili pogodbe z lastniki zemljišč. Za ljubitelje smučanja je seveda pomembno, da bo nihalka začela voziti na Golte v začetku decembra, za karte v predprodaji pa je trenutno zanimanje predvsem med sindikati. Če gre verjeti besedam Ernesta Kovača, potem naj bi Golte kotzimsko-šport-no središče po štirih pones-rečenih sezonah letošnjo zimo ponovno zaživele v polnem razmahu. V ta namen so bila pred kratkim dokončana vsa obnovitvena in vzdrževalna dela na nihalki, pred dnevi je bil opravljen tudi tehnični pregled in izdano tehnično dovoljenje. V zaključni fazi je pridobivanje dokumentacije in dovoljenj za montažo trisedežnice Medved-jak, prav tako so pri koncu tudi pripravljalna dela za samo montažo. Na drugih napravah potekajo redna vzdrževalna dela in vodstvo družbe Golte pričakuje, da bodo v nekaj tednih vse naprave pripravljene za tehnični prevzem. V vsakem primeru novi družbi ambicij in smelih načrtov ne manjka, saj želijo pripeljati na Golte v zimskem času do 50 tisoč obiskovalcev, v poletnem času pa naj bi sijih Mozirsko planino ogledalo 10do20tisoč. »Poleg obstoječih kapacitet želimo v dolini tržiti 500 do 1000 postelj, predvsem pa bo potrebno izenačiti zimsko in poletno ponudbo,« razkriva načrte Ernest Kovač, ki dodaja, da se bodo že prihodnje leto na Golteh lotili sanacije oziroma izgradnje novega hotela. Savinjčan SOSEDOV NE BODO PRESTAVLJALI ŠPORTNEGA IGRIŠČA Ko šport razdvaja, namesto da bi združeval Športno igrišče ob lučki osnovni šoli, ki je že nekaj let kamen spotike in žarišče sporov med veliko večino krajanov na eni in sosedi igrišča na drugi strani, je bilo zgrajeno pretežno s prostovoljnim delom konec sedemdesetih let. Objekt je bil zgrajen za potrebe športnega društva oziroma krajanov in osnovne šole, problem sožitja s sosedi, ki so hišo postavili po tem, ko je bilo igrišče že realnost, pa se je po besedah predstavnikov športnega društva in Občine Luče začel po letu 1995. Vsa zadeva je že presegla možnost sporazuma, saj se spor rešuje preko odvetnikov, zadnjo besedo pa bo imelo sodišče. Igrišče sredi Luč naj bi po mnenju večine Lučanov tam tudi ostalo (foto: EMS) Sodišče seveda ne bo odločalo o lokaciji igrišča, za katero so se Lučani tudi na zadnjem skupnem sestanku občinskih svetnikov in zainteresirane javnosti jasno opredelili, da prestavitev ne pride v poštev, ampak bo presojalo o pravilnosti ravnanja predsednika športnega drušlva Stojana Funfka in Roberta Vajda, ki naj bi po prepričanju tožečih strank Ane Matijeve, Blaženke Matijeve in Angele Žerovnik motila njihovo posest. Zato, kersta pač bila pristojna za iskanje žog, ki slučajno ali pa tudi ne, preko ograje odletijo na posest omenjenih. Na sodni obravnavi sta se tako tožeča kot tožena stran strinjali, da poskuša rešitev poiskati občina, čeprav je jasno kot beli dan, daje problem mnogo širši in med določenimi ljudmi povsem na osebni ravni. Krajani so namreč prepričani, da se s tožbo kratijo pravice cele- mu kraju. Celotna zadeva je večplastna, saj naj bi športniki in ostali uporabniki igrišča omenjeni trojici motili posestne pravice in uničevali povrtnino. Zato Matijevčevi in Žerovnikova pričakujejo, da bo občina poskrbela za povišanje ograje, ki razmejuje igrišče in njihovo zemljišče s sedanjih štirih na skupno šest do osem metrov. Nadalje preko odvetnikov predlagajo prestavitev protihrupne ograje in določitev razporeda uporabe igrišča ter zaklepanje vrat, ki omogočajo dostop do njega. Bolj kot to je krajane neprijetno presenetil predlog dolgoročnega urejanja spornih razmerij, ki predvideva nič manj kot prestavitev igrišča na novo lokacijo. Pri tem naj bi odločilno vlogo odigrala Občina Luče, ki pa mimo volje večine Lučanov nima namena in tudi ne mandata odločati drugače. Nenazadnje tudi inšpektor za graditev IRSOP Franc Zajamšek ugotavlja, da glede na izdano dovoljenje, s strani inšpekcije ni razlogov za ukrepanje, kar pomeni, da bodo morali v Lučah za vse sprejemljivo rešitev iskati znotraj zatečenega stanja. Kar pa ob očitnih razhajanjih in vse prej kot spravljivih dogodkih, ki sojih bili priča v zadnjih letih, ne bo niti približno preprosto. Savinjčan Naša anketa Sa-Ša ali Savinjska regija? Slovenija je, prostorsko gledano, majhna in tudi kraji po njej so razdrobljeni. V večini primerov dokaj nepovezani. Povezovanje v regije bi ljudje sprejeli z različnimi občutki. Uidi s strahom, da bi, če bi bili del večje pokrajinske in upravne enote, izgubili del lastne samobitnosti in se izgubili v »množici«. Hkrati pa bi se s tem odprle nove možnosti, tako v kmetijstvu, turizmu, ki bi jih seveda morali znati izkoristiti. Kako gledajo na to vprašanje in za katero regijo, večjo Celjsko oziroma Savinjsko ali za manjšo Savinjsko-Šaleško (Sa-Šo) bi se odločili, smo povprašali nekaj sogovornikov na nedavnem Lenartovem sejmu na Rečici. Stanislava Kumprej, Ljubno ob Savinji Upam, da bi imelo takšno povezovanje predvsem pozitivne posledice in bi ugodno vplivalo na razvoj turizma in razvoj kmetij ter seveda tudi na dopolnilne dejavnosti, kijih te razvijajo. Sem za manjšo, Sa-Ša regijo, ker bi kot taka tudi lažje funkcionirala. Jože Bider, Rečica ob Savinji Kolikor stvar poznam, bi bilo bolje, če bi bili v manjši Savinjsko-Šaleški regiji, saj se lahko v večji enostavno izgubimo. V nasprotnem primeru bi center reg-ije - Celje - prevladal. Če se že formirajo regije, naj tudi pridejo do izraza. Kajti tu je problem, da kakor je majhna Slovenija, še znotraj nje prihaja do globalizacije in to notranje globalizacije. Je pač tako, da bližje kot si Ljubljani, bližje si denarnici, boljše so urejene zadeve. Stanislava Rozenstein Žnidar, Rečica ob Savinji Sem za regijo Sa-Ša, normalno. Če smo že pri tem, naj se povezujejo v tem obsegu. Kakšne pa bodo spremembe, je odvisno od tega, kako bo zasnovan program. Jože Brglez, Ljubno ob Savinji Boljše, daje regija manjša. Kakšne večje spremembe, razen morda upravne, pa verjetno ne bo. Milan Kalan, Kaioge V slovenskem prostoru bi bile smiselne večje regije, saj je Slovenija sama po sebi že tako dovolj majhna inji dodatna razdrobljenost pač ne bi koristila. Večja regija, ki bi zavzemala območje vse okoli Celja, preostalo Savinjsko in Kozjansko, bi zagotovo pozitivno vplivala na razvoj tega območja, ki bi tako imelo pomembno tržno nišo in dobro zaledje. Hkrati pa je to tudi prostor, ki je, če izvzamemo Celje, izredno čist in seveda turistično privlačen, zavzema pa okoli 20 do 30% slovenskega ozemlja. V močni povezavi bi bilo lažje delovati, razdrobljenost zgolj onemogoča zrel razvoj. Vinko Jeraj, Rečica ob Savinji Regije bi že morale biti, le da manjše. Velika Celjska bi bila prevelika. V manjši je lažje sodelovati. Na primer na konkretnem primeru: če je blok manjši, se vsi poznajo, če je velik, pa ne. Pripravila: Barbara Fužir, foto Ciril M. Sem ® TATJANA ŽEROVNIK IZ NOVE ŠTIFTE PONOVNO DOKAZALA, DA SODI MED NAJBOLJŠE SLOVENSKE GOSTINSKE DELAVKE Privlačna zadnjica je za dobro natakarico premalo V turistično bolj razvitih deželah in tudi v nekaterih slovenskih turističnih okoljih je poklic gostinskega delavca cenjen ter spoštovan in nikomur še na kraj pameti ne pade, da bi na natakarico na drugi strani točilnega pulta gledal zviška ali jo kako drugače neprimerno obravnaval. Takšna je izkušnja Tatjane Žerovnik iz Nove Štifte, ki se je v domačem okolju preizkusila tako v trgovski kot gostinski stroki in nazadnje razočarana ugotovila, da se gostinstvo v Zgornji Savinjski dolini vrti v začaranem krogu. Odšla je v Portorož, kjer je v Palacovih hotelih spoznala, da je gostinstvo vendarle vse kaj drugega od tistega, kar so ji pokazali v prejšnjih službah. Po treh letih nabiranja znanj in izkušenj v Portorožu se je prikupna mladenka zaposlila v ljubljanskem hotelu Lev, kjer dela kot natakarica. V teh letih seje naučila štirih jezikov in se izpopolnila v stroki, kar dokazuje tudi zzlato medaljo za kuhanje in strežbo menija, ki si jo je s kolegi iz hotela prislužila na nedavnem tekmovanju v okviru 50. gostinsko-tu-rističnega zbora na Bledu, ki ga vsako leto organizira Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V prejšnjih letih si je že prislužila bronasto ter srebrno priznanje in tako tudi po mnenju stroke sodi med bolje usposobljene gostinske delavce v državi. »Odkar sem odšla, se ni nič spremenilo,« brezdlake na jeziku odgovori na vprašanje, kako s sedanjimi izkušnjami vidi gostinski turizem v Zgornji Savinjski dolini. Žerovnikova je prepričana, da so samo prenovljeni lokali in savinjski želodec premalo. Čeprav za isti denar, je po svetu odnos med gosti in gostinci Tatjana Žerovnik je za kuhanje in strežbo menuja na letošnjem gostinsko-turističnem zboru prejela zlato plaketo drugačen. »VZgornji Savinjski dolini je biti natakarica nekaj manjvrednega. Po svetu se ne dogaja, da bi gost segel po personalu,« smeje, vendar povsem resno razmišlja sogovornica, ki namerava z življenjskim sopotnikom v doglednem času na Vranskem odpreti lasten gostinski lokal. Takrat bo njeno znanje prišlo dejansko do izraza. Uspešno gostinstvo je brez dvoma znanje in garanje, kar pomeni, da sta samo privlačna natakarica, ki določeno obdobje »vleče« goste v lokal, in tradicija, na katero se nekateri tako vztrajno opirajo, premalo. »Pravila streženja po strežni knjigi in bontonu terjata od gostinca centimetrsko natančnost. Treba je vedeti, da se navadno kosilo razlikuje od poročnega in tudi od upokojenskega. Pravi gostinec mora za vsako povabljeno osebo določiti sedežni red, od prvega do zadnjega med povabljenimi. Pravzaprav med prejšnjimi izkušnjami in sedanjo prakso ni mogoče povleči resnih vzporednic,« prijazno pripoveduje Žerovnikova, ki ne pozabi dodati, da seže dober glas v deveto vas, slab pa še nekoliko dlje. Kot bi hotela povedati, daje tudi do Ljubljane segel glas o boljših in slabših zgornjesavinjskih gostilnah, v katerih nekateri še vedno mislijo, da uspešnost zagotavljajo izzivalno oprsje in oprijete hlače natakaric. Savinjčan OMV ISTRABENZOVA AKCIJA OTROCI V GIBANJU V prvih dneh zbranih več kot 650 tisoč tolarjev V teh dneh poteka na vseh bencinskih servisih OMV in OMV Istrabenz v dvanajstih srednjeevropskih državah zbiranje finančnih sredstev v mednarodni humanitarni akciji Otroci v gibanju. Na vseh servisih lahko kupci za 239 tolarjev kupijo igro Spomin in tako prispevajo sredstva za organizacije, ki skrbijo za socialno ogrožene ali kako drugače nepriv-iligirane otroke. V prvih desetih dneh je bilo na stotih bencinskih servisih OMV Istrabenza v Sloveniji prodanih že 3.151 igric. Pobudnik akcije je dunajski OMV, uporabili kot motive za otroško igro v vsaki državi pa družbe OMV oziroma OMV Istrabenz sodelujejo z eno od organizacij. V okviru akcije so otroci v izbranih organizacijah pri likovnem pouku risali na temo otrok v gibanju. Najboljše risbe, ki sojih izbrali strokovnjaki, so poslali na sedež akcije na Dunaj, kjer so jih Spomin, kasneje pa bodo prodane na dražbi. V Sloveniji je v akcijo vključen Center za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, kjer nameravajo z zbranimi sredstvi nabaviti novo športno opremo in urediti šolsko igrišče. KF STOP ZA NEZAŽELENE REKLAME Nalepke že v prodaji na poštah O tem, da se bo mogoče v prihodnje zavarovati pred vse bolj množičnimi reklamnimi tiskovinami, kijih dnevno dobivamo v naše poštne nabiralnike, smo v Savinjskih novicah pred časom že pisali. Zdaj so nalepke, ki prepovedujejo vlaganje nenaslovljenih reklam v nabiralnike, že v prodaji. Nalepko lahko kupite na vseh poštah, stane pa sto tolarjev. Je rumene barve, na njej je narisan znak prepovedi z belim listom, spodaj pa je podpisana Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije. Kazni za kršitelje zakona so visoke - od pol do milijona tolarjev. »pfe s KF nalefit« m s*oj prekolieik, ftt* Tsliic jiftjtBHiJi stßtsltyljtiiili •fhMstife, «lorkeMSkš ii drugih ■•kismnth spofofil Vtotmje lukTnih ipeiotil « prefriM, ki jt husTm s I«« swMwn, p pnkritk m » koimije! farne krnijo (M Ben ZKto-1). ATRP NAJVEČ KRŠITEV DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE PRI »ESPEJIH« IN V MALIH PODJETJIH Izkoriščanje pod krinko nasmeha Vsako leto je kršitev delovnopravne zakonodaje na strani delodajalcev dovolj za nekaj deset strani dolgo poročilo inšpektoijev. Nov zakon o delovnih razmerjih naj bi stvari vsaj v grobem postavil na svoje mesto, a dokler bodo imena kršiteljev varovana kot državna tajnost, bodo še vedno zaposleni tisti, ki bodo potegnili krajši konec. Na tem področju se največje kršitve dogajajo v gostinski, trgovski in gradbeni dejavnosti. Z letošnjim letom je stopil v veljavo nov zakon o delovnih razmerjih in v povezavi z njim tudi nadzor nad izvajanjem, kar naj bi prineslo boljše delovne razmere, varnost in sploh uživanje vseh pravic, ki jih prinaša delovno mesto. Vendar dokler bodo kršitelji skriti za pravico do anonimnosti, tozadevnih nepravilnosti zlepa ne bo konec. V savinjsko-šaleški regiji je dodaten problem v tem, da je samo 10 odstotkov zaposlenih v malem gospodarstvu organiziranih v sindikatu, kjer je mogoče pridobiti vsaj osnovne informacije o obveznostih in pravicah. Menda ni daleč resnica, da prav v tem grmu tiči zajec nadpovprečnega števila kršitev zakonodaje in kolektivnih pogodb s strani delodajalcev na območju velenjske in mozirske upravne enote. Da gre za precejšnje kršenje zakonodaje v malem gospodarstvu,je potrdil tudi sekretar njihovega sindikata na omenjenem območju Andrej Kran- jc. Menda nekateri delodajalci še vedno ne vedo, katera kolektivna pogodba je podlaga za njihovo dejavnost. Najbolj očitne kršitve se kažejo v načinu prikazovanja in obračunavanja plač. Veliko kršitev se pojavlja tudi na področjih zagotavljanja odmorov, počitka med delom ter letnega dopusta in uvrščanja v tarifne razrede. Številni delodajalci še vedno želijo služiti na račun neizplačevanja regresa, nadomestil za prevoz in hrano, odpravnin in jubilejnih nagrad. Andrej Kranjc na skriva razočaranja nad takšnim ravnanjem delodajalcev. Med pozitivnimi izjemami, ki jih je žal mnogo premalo, sekretar sindikata izpostavlja Kovinsko galanterijo Cigale iz Nazarij. Tudi kazni so blago rečeno krepko prenizke, zato delodajalci še naprej brez prevelike skrbi delajo po svoje. Kranjc brez dlake na jeziku pripomni, da bi se ne samo delavci, ampak tudi delodajalci bali za preživetje, če bi država, ki je pri taki obliki (ne)spoštovanja zakonodaje prav Andrej Kranjc: “Najbolj očitne kršitve se kažejo v načinu prikazovanja in obračunavanja plač.” tako oškodovana, kršitelje huje kaznovala. V Zgornji Savinjski dolini se je v preteklosti le v redkih primerih zgodilo, da so se delavci obrnili na pristojno inšpektorico za delo, pa še to praviloma preko sindikata. Ljudje se preprosto ne upajo izpostaviti in s tem tvegati šikaniranje, najbolj verjetno pa kar izgubo delovnega mesta, ki jih v »razvojno cvetoči« dolini primanjkuje tako kot v puščavi vode. Je delavcem v tem delu gospodarstva sploh jasno, da so jim delodajalci dolžni na osnovno plačo izplača- ti še 10 odstotkov dodatka za popoldansko in nočno delo, 30 odstotkov samo za nočno delo, 50 odstotkov za delo preko polnega delovnega časa in nedeljsko delo ter 100 odstotkov za delo ob praznikih in dela prostih dnevih? Nič presenetljivega ni, da je pri delodajalcih čutiti odpor glede včlanitve delavcev v sindikat. Konkretnih imen kršiteljev seveda ni mogoče izvedeti, saj so inšpektorji pri opravljanju nalog dolžni varovati tajnost. Savinjčan KLUB SLADKORNIH BOLNIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Sladkorni bolniki želijo več posluha pri občinah Klub sladkornih bolnikov Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju z Bolnišnico Topolšica in Diabetološko ambulanto Nazarje za svoje člane v letošnjem letu pripravil dobrodošlo novost- »šolo za sladkorne bolnike«. Jesenski del šole je bil, prav tako kot pomladni, med člani kluba dobro sprejet, z udeležbo sicer zadovoljni predsednik kluba Ivan Zupan pa je izrazil razočaranje nad slabo podporo zgornjesavinjskih občin. Jesenski del izobraževanja je potekalod 13. do 17. oktobra v restavraciji Gaj v Mozirju. Udeleženci so tri dni dopolnjevali svoje znanje s področja vodenja in poznavanja sladkorne bolezni, se udeleževali skupnih kosil, pripravljenih po ustreznih jedilnikih ter del časa namenili tudi rekreaciji pod vodstvom fizioterapevta iz bolnišnice Topolšica. Na predavanjih, ki sojih vodili gostujoči strokovnjaki, so obravnavali teme s področja prehrane ter področja zapletov sladkorne bolezni. V času šole je bilo vsem udeležencem zagotovljeno merjenje krvnega sladkorja pod nadzorom medicinskih sester bolnišnice Topolšica, vseskozi pa je z njimi sodelovala tudi patronažna sestra Milena Grudnik iz nazorske diabetološke ambulante. V dneh, ki sojih preživeli doma, so si vsi udeleženci prav tako redno merili krvni sladkorter izsledke zapisovali v dnevnik meritev krvnega sladkorja, sajjih po koncu šole čakajo analize meritev. Kot pravi Ivan Županje namen Klu- Ivan Zupan (drugi z desne) pričakuje v prihodnje več podpore s strani občin (foto: Ciril M. Sem) ba sladkornih bolnikov dosežen: »Redna izobraževanja so potrebna, saj je sladkorna bolezen ves čas v spreminjanju, dopolnjujejo se izsledki strokovnjakov, ki bolezen proučujejo, spreminja se ustrezna prehrana, vrh vsega pa človek sčasoma marsikaj pomembnega pozabi.« Kot zatrjuje Zupan, z informiranjem sladkornih bolnikov tudi državi prihranijo precej denarja, ki bi bil sicer porabljen za zdravljenje posledic nepravilnega življenja sladkornega bolnika: »Žal pa lokalni dejavniki nimajo pravega posluha za to. Zdravslvo je sladkornim bolnikom sicer naklonjeno, povsem drugačne pa so razmere na občinski ravni. Če samo pomislim, koliko truda je potrebnega, da nam v eni občini, iz katere je okoli 50 naših članov, sladkornih bolnikov pa je še veliko več, dodelijo borih 20 tisočakov... Treba bo doreči, ali je takšno društvo potrebno, in mu v tem primeru vsaj minimalno finančno pomagati, če pa ni, se pač tudi mi nehamo truditi!« Tatiana Golob © SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBRTNEGA ZAKONA Obrt intenzivno sledi tehnološkemu napredku Do konca letošnjega leta naj bi bile sprejete spremembe in dopolnitve obrtnega zakona, ki določa, kaj je obrt in kaj obrti podobne dejavnosti, opredeljuje pogoje za opravljanje dejavnosti in sledi napredku v obrti. Usklajevalni postopek je končan in Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog sprememb in dopolnitev, s tem pa se je začel postopek obravnav. Območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje pripravljata v ponedeljek, 3. novembra, v prostorih velenjske zbornice regijski posvet, na katerem bodo pomen obrtnega zakona in vseh sprememb predstavili poslancem državnega zbora iz koroške in celjske regije. Predsedniki in sekretarji 12 območnih zbornic bodo zastopali stališče, ki gaje ob predlogu zakona predstavil preds- ednik OZS Miro Klun (v nadaljevanju ga predstavljamo v celoti). • Na regijskem posvetu bodo strokovne osnove zakona predstavili namestnik generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije Pavle Sedovnik, podpredsednik skupščine Obrtne zbornice Slovenije Viktor Bar-lič in svetovalka za finančna in davčna vprašanja pri OZS Dunja Verbajs. Franci Kotnik Za turizem, ki se v naši dolini v zadnjem času nekoliko hitreje razvija, so ob infrastrukturi pomembne naravne in kulturne znamenitosti. Marko Slap-nik in Alojz Gluksta prepričana, daje bistvo turizma v malih stvareh in gostoljubnosti. Pred gledalci multivizije so se zvrstile številnefotografije, ki sta jih avtorja posnela v različnih časovnih obdobjih. Fotografije povedo mnogo več kot besede, marsikatera izmed prikazanih bi lahko služila tudi kot namig za prijeten družinski izlet v bližnjo okolico. Proslava ob kulturnem prazniku z zanimivim in pestrim programom je bila še posebej namenjena starejšim krajanom, ki so v času svoje največje ustvarjalnosti dali pomemben utrip delu v šmarčki krajevni skupnosti. Mladi plesalci, igralci, recitatorji in pevci iz vrtca in osnovne šole so s prisrčnim nastopom svojim dedkom in babicam pripravili prijetno popestritev vsakdanjika, medtem ko je o delu KS Šmartno spregovoril predsednik krajevnega odbora Bojan Štrukelj. Predstavil je delo različnih društev, ki delujejo v kraju, za investicije pa je ugotavljal, da so se malce ustavile. Šmarčane čaka asfaltiranje nekaterih odsekov cest, medtem ko je letošnja suša pokazala, da je potrebno poiskati tudi nove vodne vire. Enega so medtem že našli pod Menino in v tem času potekajo aktivnosti, da bi vodo iz tega vira čim-prej pripeljali do uporabnikov. Po kulturnem programuje krajevni odbor Rdečega križa starejšim krajanom pripravil pogostitev, nato pa je sledilo še prijetno družabno srečanje. Najstarejšega Šmarčana, dvaindevefdesetletnega Bogomirja Leverja, so obdarili s šopkom. Za zaključek praznovanja so v nedeljo člani PGD Šmartno ob Dreti pripravili še dan odprtih vrat. Presenetljivo velikemu številu obiskovalcev različnih generacij so predstavili opremo društva in gasilskega doma, kjer v teh dneh dokončujejo protipoplavno zaščito na vseh vhodih vstavbo in servis gasilnih aparatov za kmetije in gospodinjstva. Po besedah Jureta Zakrajška, predsednika PGD Šmartno ob Dreti, se v gasilskem drušlvu zavedajo, da v današnjem času tako v gospodinjstvih kot tudi na kmetijah prevladuje elektronika, zato so predstavili gašenje požara z ogljikovim dioksidom. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi novo kombinirano vozilo, ki so ga svojemu namenu predali sredi poletja. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO OB DRETI Korak k boljši prepoznavnosti kraja V Šmartnem ob Dreti so letošnji krajevni praznik obeležili z multiviz-ijsko predstavitvijo kraja in doline, proslavo in pogostitvijo starejših krajanov ter ob zaključku še s predstavitvijo domačega gasilskega društva. Multivizijska predstavitev, ki sta jo pripravila Marko Slapnik in Alojz Gluk, naj bi po mnenju Bojana Štruklja, predsednika šmarčke-ga krajevnega odbora, prispevala k prepoznavnosti kraja in občine, saj se nemalokrat zgodi, da tujci več vedo o naši okolici, kot mi sami. Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije: »V Obrtni zbornici Slovenije smo zelo zadovoljni z odločitvijo vlade, da pošlje v državni zbor predlog za spremembo obrtnega zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo in o katerem je zadnje mesece potekala burna razprava med našimi člani obrtniki in tudi drugje. Posebej nas veseli, daje predlog dobil tolikšno podporo tudi pri drugih ministrih in da smo se okoli sprememb obrtnega zakona uspeli uskladiti tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije. Dobro je, da predlog ne prinaša le uskladitve obrtnega zakona z odločbo ustavnega sodišča, temveč tudi posodobitev v smislu liberalizacije oziroma odprave določenih administrativnih ovir in upravnih postopkov, ki so v zadnjih letih oteževali vstop v obrtne in obrti podobne dejavnosti, za katere vsi vemo, kako pomemben delež predstavljajo v našem gospodarstvu. Še posebej pa nas veseli, da so s tem, koje vlada sprejela predlog ministrstva za gospodarslvo, dokončno presežene razprave o tem, kaj obrt pravzaprav je, oziroma gledanje, daje obrt nekaj, kar temelji zgolj na klasičnem, stoletja znanem načinu dela. Nasprotno, vsi vemo, da tudi obrt intenzivno sledi tehnološkemu napredku v svetu in da zato nanjo ne moremo gledati kot na nekaj tradicionalnega, morda celo nazadnjaškega. Tudi za obrtne dejavnosti so značilni podjetniško ravnanje, inovativnost, razvoj in rast. Sprejetje novega obrtnega zakona bo izjemno pomemben korak na poti uresničevanja naše zbornične vizije. V naslednjih letih bomo storili vse za bolj uravnotežen položaj malih in velikih gospodarskih subjektov. Brez tega ravnotežja bodo naši obrtniki ter naša mala podjetja v Evropski uniji zelo težko preživeli. Razvijali bomo kakovostne in poceni storitve za vse male gospodarske subjekte in branili njihove interese tako v Sloveniji kot Evropski uniji.« Starejši Šmarčani in Šmarčanke so bili tudi letos deležni prijaznega sprejema in pogostitve (foto: Marija Šukaio) www.savmja.com Portal Savinjska dolina . Marija Šukaio TKALSKI MOJSTER PAVEL GOLTNIK IZ ŠMIHELA NAD MOZIRJEM Danes le za kratek las Predenje volnene in lanene niti na kolovratu je bilo v preteklosti zelo razširjeno opravilo na Slovenskem, na podeželju zlasti v zimskem času, ko ni bilo dela na polju. Spredene niti so po nadaljnjih postopkih obdelave uporabljali za pletenje in tkanje oblačil in drugih tekstilnih izdelkov. V naši dolini se je s tkanjem v preteklosti ukvarjalo kar nekaj tkalcev. Eden tistih, ki še danes sede k tovrstnemu delu, je Pavel Goltnik, Ograjškov iz Šmihela nad Mozirjem. Kljub sedmim križem spretno prestavlja pedala in podaja sem ter tja čolniček z votkom na ročnih statvah, ki so pri hiši že več kot stoletje. V mladosti mu je to bil vir zaslužka, danes pa le za kratek čas stke kak meter domačega platna. Majhna kmetija in dvanajstčlanska družina sta bila vzrok, da se je Pavel še ne šestnajstleten podal v uk k Irnjeku na Brezje, tkalskemu mojstru, ki ga je naučil veščin in skrivnosti dela na statvah. V dobrih dveh letih seje toliko naučil, da seje lahko tudi sam podal v »štiro« na kmetije, ki so pridelovale lan. »Obhodil sem Vransko, Dobrovlje, Ljubno... Dobrodošel sem bil povsod, kjer so sadili lan. Potem so ga trli in predli. To je bilo predvsem žensko delo. Na kmetijah, kamor so me povabili, sem bil tudi več dni skupaj,« se Goltnik z nasmehom spominja tistih dni in zatopljen v delo nadaljuje: »Sestavni del statevje lesena klop, na kateri sedim. Ko z nogo pritisnem na podnožko, se dvigne list. V njem so nitnice, skozi katere so napeljane osnovne niti. Z dvigom lista se dvigne polovica osnovnih niti. V nastali zev potegnem lesen čolniček, v kateri je na cevki navit votek. Votek se odvije, z grebenom ga porinem h tkanini. Nato z drugo podnožko dvignem drugi list oziroma drugo polovico osnovnih niti in v zev vnesem votek.« Ob strokovni razlagi nam je za- Pavel Goltnik kljub sedmim križem še vedno spretno obvladuje Statve (foto: Marija Šukalo) upal, da je nasnutek težaško delo, za katerega potrebuješ cel dan, nato sledi merjenje in vezanje niti. Danes prejo tehta v kilogramih in meri v metrih, medtem ko jo je v preteklosti meril v funtih. Vendar danes tehtnica z tovrstnimi utežmi sameva v Ograjškovi delavnici. Ko tkanje ni več prinašalo želenega zaslužka, je statve razstavil injih shranil na podstrešje gospodarskega poslopja, sam pa seje podal na delo vtovarno. »Pred leti sva stalve sicer ponovno sestavila, a sem tedaj tkala sama, pa še to za domačo rabo,« se v pogovor vključi žena Francka, »seveda mi je osnovo pripravil mož, ker tega še vedno ne znam. Tako sem naredila kar nekaj hodnih prtov. Ko je bilo platno narejeno, gaje bilo potrebno beliti, saj je lanena nit temno siva. Najboljše je beljenje na snegu, sajta sproti vlaži tkanino, medtem ko ga sončni žarki belijo.« Svoje mojstrovine in delo na statvah je Pavel predstavljal tudi obiskovalcem v Mozirskem gaju. Po poplavi pred več kot desetimi leti se je iz gaja po različnih nesoglasjih umaknil. Znovaje sedel za statve, ko se je upokojil, javnosti pa je svojo dejavnost, ki je pritegnila veliko radovednežev, pokazal tudi na šmi-helskem ovčarskem prazniku. Danes je ročno spredena preja redkost, zato Pavel vse bolj posega po industrijski bombažni preji, kljub temu pa na svojih statvah naredi kvalitetno tkanino. »Koliko platna lahko naredim na danje odvisno od kvalitete preje. Največ sem je nekoč naredil skoraj štirideset metrov, najmanj pa sedem, ker lan ni bil uležan,« je o svojem delu razlagal sivolasi mož, medtem pa sva si ogledovala nekatere današnje naprave, ki si jih je naredil za pomoč pri navijanju in pripravi preje za tkanje. Lotil se je celo izdelave novih statev, ki so identična kopija njegovih. Marija Šukalo ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE VABILO LASTNIKOM GOZDOV Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje vabi vse lastnike gozdov, da se udeležijo predavanj, kijih bomo pripravili v mesecu novembru 2003 Na seminarju vam bodo strokovni delavci zavoda za gozdove Slovenije predstavili aktualno problematiko gospodarjenja z gozdovi. Predavanja bodo na: KE Luče: 06.11.2003 ob 10 uri v Zadružnem domu KE Ljubno: 11.11.2003 ob 09. uri v gostilni Pri Kumru KE Gornji Grad: 05.11.2003 ob 09. uri na sedežu KE KE Nazarje: 07.11.2003 ob 11. uri v gradu Vrbovec V drugem delu bo na terenu prikazana problematika naravne obnove gozdov: - priprava sestoja za naravno obnovo - priključki motorne žage za delo v mladem gozdu Podrobnejše informacije dobite pri svojem revirnem gozdarju in na sedežu krajevne enote. OBVESTILO Kdo urno poravna naročnino, se s Savinjskimi novicami lahko ima fino Izmed naročnikov Savinjskih novic, ki ste poravnali naročnino za IV. tromesečje že do 24. oktobra 2003, smo izžrebali tri dobitnike nagrad: 1. nagrado - decembrski izlet s turistično agencijo Potepuh v Salzburg in Oberndorf - prejme: Roman Selišnik, Robanov kot 6, Solčava. 2. nagrado - decembrski izlet s turistično agencijo Potepuh v božičkovo mesto Christkindl in Steyr - prejme: Alojz Pečnik, Brdo 25, Šmartno ob Dreti. 3. nagrado - brezplačno naročnino na Savinjske novice za I. tromesečje 2004 - prejme: Elizabeta Krajnc, Ter 79, Ljubno ob Savinji. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo in vabimo prejemnika prve in tretje nagrade, da ju prevzameta v uredništvu Savinjskih novic na Savinjski cesti 4 (grad Vrbovec) v Nazarjah! a&o o ° o o SNICKE KaPÜica na odprtem oceanu povzroča večje spremembe kot vihar v zaprtem kozarcu vode. Savinjčan INTERVJU: BORIS PERŠAK - IDEJAMOŽ, SVETOVALEC, PREDAVATELJ, MOTIVATOR, DETEKTIV Revščina obstaja samo v človeških glavah Boris Peršak je zanimiv človek. Malo je namreč ljudi, ki so šli skozi tako različne oblike strokovnega usposabljanja kot on, in morda je ravno to razlog, da ga dobesedno razganja od idej. Njegov vzdevek Idejamož torej ni naključje: »Sprva je bila to le prijateljska šala, ki se je navezovala na moj neskončni vir idej, kasneje pa je to postalo moje poslovno ime, ki ga imam preprosto rad,« pojasnjuje Peršak. Najprej je postal avtomehanik. Za tem se je izobrazil za strojnega tehnika, nato pa je še doštudiral razredni pouk in postal profesor. Leta 2000je opravil izpitza detektiva veliko pa se ukvarja tudi z oblikovanjem spletnih strani. V zadnjem času se o njem največ govori kot o prevajalcu knjige Znanstveno pridobivanje bogastva, ki bo v kratkem ugledala luč sveta v slovenskem jeziku. - Zakaj je ta knjiga nekaj posebnega in kaj vas je motiviralo, da ste se lotili njenega prevoda? Leta 1999 sem investiral relativno veliko denarja v projekt, ki na tržišču ni uspel. Potrošil sem ves svoj kapital, na srečo pa se nisem zadolžil. Počutil sem se zelo klavrno, preprosto sploh nisem mogel ustvarjalno delati. Trajalo je cel mesec, da sem se za silo »pobral«, in takrat sem se odločil, da ne bom nikoli več v takšnem položaju. Sprejel sem prvo delo, ki sem ga našel, čeprav je bilo zelo slabo plačano. Kljub temu sem že prvi mesec zaslužil dovolj, da sem lahko poravnal vse svoje tekoče obveznosti. Mrzlično sem brskal po internetu in iskal poslovne ideje, ki bi jih lahko uporabil v Sloveniji. Ob tem sem naletel na knjigo Znanstveno pridobivanje bogastva, kar je prvi hip izgledalo kot naključje, vendar v resnici naključij ni. Vse v našem življenju se zgodi z določenim razlogom. Ali povedano drugače: ko je učenec pripravljen, pride učitelj. Sprva knjiga name ni naredila posebnega vtisa, saj nisem verjel, daje mogoče ustvarjati bogastvo na znanstveni način. Toda začutil sem, da se v njej skriva nekaj posebnega, zato sem jo pol leta kasneje znova začel brati, tokrat z namenom, da nekaj naredim iz svojega življenja, saj sem se medtem za silo že postavil nazaj na noge. Ker nisem bil več pod stresom, sem navodila iz knjige sprejel povsem drugače kot prvič. Sprejel sem jih kot dejstva in moje življenje seje res začelo kmalu spreminjati. Ko sem kasneje posamezna poglavja iz knjige začel objavljati na spletni strani motivatorja Roya Goreye, sem ugotovil, da obstaja za tovrstno gradivo veliko zanimanje, zato sem se odločil, da knjigo izdam tudi v tiskani obliki. - Kakšen je torej predpogoj, da začnejo stvari delovati? Najpomembnejši je notranji mir, zaupanje v uspeh. V teh letih sem se prepričal, daje dvom najhujši strup za vsakega ustvarjalnega človeka. Ko se osvobodimo dvomov, se osvobodimo strahov in vseh napačnih prepričanj o sebi, o svojih sposobnostih, in naenkrat vidimo sebe v povsem drugač- ni luci kot prej. Začutimo, da smo sposobni početi tudi stvari, ki so se prej zdele nedosegljive. Takšno pozitivno razmišljanje postane nato sestavni del našega vsakdanjega življenja. - Sliši se enostavno, toda v praksi zagotovo ni tako preprosto... Najbolj pomembno je, da se človek umiri. Če si v stresu, si moraš zavestno reči: »Zdajje pa konec!« in si vzeti čas ter storiti nekaj, kar imaš zares rad. Negativne misli je treba dobesedno izgnati iz razmišljanja. Udeležencem mojih seminarjev svetujem, da težavi, ki se prikrade v misli, preprosto rečejo: »Draga težava, skupaj sva prišla do tukaj, vendar sedaj ti tu ostaneš, jez pa grem naprej brez tebe!« Na ta način se osvobodimo bremena težav, ki nas lahko povsem paralizirajo, in začnemo razmišljati o rešitvah. V glavi si ustvarimo sliko zaželenega stanja in začnemo delovati v smeri svojega cilja. Iz lastnih izkušenj in izkušenj mojih tečajnikov lahko povem, da se takšna sprememba vnačinu razmišljanja takoj odrazi tudi vzunanji podobi. Ko odženemo negativne misli, nam znova zažari obraz, naša drža spet postane pokončna, večina tudi bolje spi kot pred tem. - Ali ni detektivstvo kot zelo občutljiva in precizna dejavnost nekako v neskladju z duhovnim pojmovanjem življenja, o katerem sva se pogovarjala doslej? Detektivska žilica me spremlja že od ranega otroštva. Želja po opravljanju te dejavnosti meje vodila vse do strokovnega izpita v Ljubljani in pridobitve ustrezne licence, vendar danes detektivsko ne predstavlja moje glavne dejavnosti, mi pa zagotavlja določen obseg prihodkov in nekaj vznemirjenja. Na tem področju pridobivam izkušnje in se postopoma specializiram za zlorabe v informatiki in pedagoški dejavnosti. - S čim se torej trenutno največ ukvarjate? Trenutno sem največ angažiran kot predavatelj in avtor različnih prispevkov. V tem res uživam. Ker poznam pravila znanstvenega usivarjanja bogastva, ki govorijo o tem, da če delaš določeno stvar s strastjo in predanostjo, slej ko prej pride tudi plačilo, se z denarjem ne obremenjujem preveč. Tudi v prihodnje se nameravam temu področju delovanja precej posvečati, hkrati pa razvijam še tretje področje, ki je povezano z elektronskim poslovanjem. -Vrniva se za konec najinega pogovora na znanstveno pridobivanje bogastva. Nekje sem prebral, da je nemogoče postati bogat v materialnem smislu, če pred tem ne postaneš bogat v sebi. Se strinjate s tem? Obogatimo lahko na različne načine. Sodobna ekonomija zagovarja tako imenovani tekmovalni način ustvarjanja bogastva, vendar je to napačen model, saj v tem primeru vedno nekdo bogati na račun nekoga drugega. Kar po tekmovalni plati dobimo danes, nam lahko na enak način že jutri nekdo odvzame. Če pa pridobimo bogastvo po ustvarjalni poti, nam tega nihče ne more odvzeti. Ustvarjalno pridobivanje bogastva torej nima škodljivih posledic za druge. Trdim, da na svetu revščine ni. Obstaja samo miselnost. Vesolje ne pozna revnih in bogatih, slabih in dobrih ljudi. Revščina obstaja samo v človeških glavah. Tisti trenutek, ko preklopimo naše misli na bogato življenje, ne glede na to, koliko denarja imamo v tistem trenutku, postanemo bogati. Pogovarjal se je Franci Kotnik »Vse v našem življenju se zgodi z določenim razlogom. Ali povedano drugače: ko je učenec pripravljen, pride učitelj.« Prvi samostojni koncert GALERIJA MOZIRJE Univerza za III. življenjsko obdobje se predstavi Zavod za kulturo Mozirje je v sodelovanju z Univerzo za III. življenjsko obdobje iz Velenja v mozirski galeriji pripravil razstavo del udeležencev šestih programov, ki potekajo pod okriljem omenjene univerze. Otvoritev razstave je bila v ponedeljek, 13. oktobra, prvi dan tedna vseživljenjskega učenja, ki je potekal do nedelje, 19. oktobra. i i l ii m V mozirski galeriji so se predstavili udeleženci Univerze za lil. življensko obdobje iz Zgornje Savinjske doline (foto: Franci Kotnik) Kot je v priložnostnem nagovoru dejala predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje, kije organizirana kot društvo, Erika Veršec, je med številnimi udeleženci različnih programov tudi kar nekaj Zgornjesavin-jčanov in Zgornjesavinjčank. »Ugotavljamo, da je izredno veliko zanimanje za naše izobraževanje ne samo zaradi pridobivanja novega znanja, pač pa tudi zaradi druženja in možnosti, da povečaš svojo ustvarjalnost in da svoja znanja in ustvarjalnost uporabiš v dobro sebi in širši skupnosti,« je še dejala Verše-cova. V minulem tednu so imeli na sedežu univerze na Efenkovi cesti v Velenju dneve odprtih vrat. V študijskem letu 2003/2004 so uvedli tri nove krožke: geografski krožek Slovenija, te poznam?, začetni likovni krožek in začetni tečaj ruskega jezika. Po enoletnem presledku so ponovno oživili krožek, ki se ukvarja z zapisi o premogovništvu v Šaleški dolini. Franci Kotnik KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Kolednikov V mozirski farni cerkvi svetega Jurija so člani kvinteta Koledniki, ki deluje v okviru Kulturnega društva Jurij Mozirje, 18. oktobra priredili prvi samostojni koncert. Njihovo slovesnost so dopolnile članice ženske vokalne skupine Dobrna in organist Jernej Mazej. Koledniki, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Jelke Repenšek, so v drugem letu delovanja pripravili prvi samostojni koncert, kljub temu pa niso neznanka v mozirskem kulturnem prostoru in širše. Njihovo glasbeno izvajanje je domala staln- ica različnih kulturnih prireditev. Pet članov skupine se z resnim pristopom loteva slovenskih narodnih, umetnih in cerkvenih pesmi, med katerimi je vse več zahtevnejših. Vokalna skupina KD Jurij Mozirje je bila pred leti precej šte- Koledniki, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Jelke Repenšek, so pripravili prvi samostojni koncert (foto: Benjamin Kanjir) vilčnejša, kotje danes, selekcija pa je pripeljala do današnjega sestava. Le-ta se s sodelovanjem na raznih revijah izven doline z lahkoto kosa tudi s starejšimi pevskimi zasedbami in Zgornjo Savinjsko dolino dostojno zastopa tudi izven njenih meja. Kolednikom se je na koncertu pridružila tudi ženska vokalna skupina Dobrna, ki jo vodi Monika Špegelj, nastop pevcev in pevk pa je dopolnil Šoštanjčan Jernej Mazej, ki je na orglah izvajal Bachove skladbe. Benjamin Kanjir DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE Prisrčen sprejem v Mozirju Varovanci Doma za varstvo odraslih Velenje se vsako leto enkrat podajo na izlet. Zaradi njihovega zdravja se razdelijo v dve skupini. V prvi so tisti, ki lahko sami hodijo, v drugi pa ostali, ki se večinoma premikajo le s pomočjo invalidskih vozičkov. Prva skupina se je tako letos podala na Sveto goro, druga pa v Mozirje. Varovanci Doma za varstvo odraslih Velenje so bili v Mozirju deležni prijaznega sprejema (foto: Benjamin Kanjir) Zaradi težjega prevoza odidejo nepokretni na izlet vedno v bližino Velenja. Tokrat so nameravali obiskati Mozirski gaj, vendar na dan izleta to ni bilo mogoče. Zavoljo tega so se napotili v mozirsko farno cerkev, kjer so jih s toplim sprejemom pričakali varovanci Varstveno delovnega centra Mozirje. Varovanci so obiskovalcem na svoj način predstavili lepote Zgorn- je Savinjske doline. Ob tem so se vsi skupaj dodobra nasmejali. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval župnik Sandi Koren. Po obredu so jim članice župnijsko-pastoralnega sveta pripravile priložnostno pogostitev. Udeleženci izleta so bili dobre volje, zaradi prisrčnosti gostiteljev pa so pozabili tudi na utrujenost. Benjamin Kanjir 7. PREDSTAVITEV VINSKE BLAGOVNE ZNAMKE STEYER Vse vet ljubiteljev dišečega traminca Hiša dišečega traminca stoji v Plitvici pri Apačah v občini Gornja Radgona, kjer družina Danila Steyerja zdaj že deseto leto skrbno neguje svoje vinograde in postopoma širi svoje tržišče na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo, Anglijo in celo na Irsko. S tem postaja Danilo Steyer tudi eden največjih zasebnih vinarjev v naši deželi, bolj kot to pa je pomembno dejstvo, da želijo v vinorodni Plitvici ustvarjati najkakovostnejša vina kot dar narave, ljubezni do vinske trte, znanja in harmonije med človekom in vinsko kapljico. Miha Pfeifer je iz rok Danila Steyerja prejel posestni list o lastništvu njegove vinske trte (fotografije: Jože Miklavc) Klub dišečega traminca deluje tudi v Mozirju, kjer poznavalec vin Danijel Grudnik, prvi predsednik novoustanovljenega kluba (ki je hkrati tudi predsednikslovenskega kluba dišečega traminca), predstavlja blagovno znamkoSteyerinzveliko prizadevnostjo pomaga širiti mrežo potrošnikov po Zgornji Savinjski dolini. Sedmo srečanje ljubiteljev tramin- ca iz Steyerjeve vinske kleti v mozirskem lovskem domu je potekalo v znamenju predstavitev vin letnika 2002: chardonnay, sivi pinot, dišeči traminec - polsuho in polsladko, Steyermark cuvee' ter kot presenečenje ledeno vino Steyer. Ob tem so postregli spebialitete iz zgornjesavinjske kulinarične zakladnice z domačij Atelšek in Kadunc, pekarne Hribernik, slaščičarne Polonca, mesarstva Sušeč, Brine-čevega kmečkega mlina, pekarne Miš-maš in gostišča Vid. V prijetnem ambientu, ki mu je vinsko obeležje namenilo vrtnarstvo Skornšek, je bilo prijetno in zanimivo. V Plitvici imajo Steyerjevi tudi vinograd s trsi botrov in prijateljev, med njimi tudi Mihe Pfeiferja iz Mozirja, kije ob tej priložnosti iz rok Danila Steyerja prejel posebno listi-no-posestni listo lastništvu njegove vinske trte. Med številnimi gosti sta se predstavitve udeležila tudi mozirski župan Ivo Suhoveršnik in prometni minister Jakob Presečnik. Jože Miklavc Zdravica s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom Piše: Aleksander Videčnik »Smreka, jelka, bor in macesen so mogočni vladarji naših gora,«je zapisal leta 1867 sloviti botanik Tušek. Smreka nas spremlja od zibelke do groba. Daj smreka krila našemu hrepenenju! Smreko so posadili za znamenje in spomin. Pod smreko spi mrtvi mirno spanje, pod smreko so varni zakladi - smreka nam je še posebej ljuba. Slovanom je smreka znak rodovitnosti. Srbi ovenčajo svoj badnjak s smrečjem. Rimljani so označevali hišo, v koterije ležal mrlič, s smrekovo vejico in še zdaj pokrijejo Rusi s smrekovim V reviji Dom in svet (19/1897) je dr. Anton Medved opisal pesnika Vodovnika - Siegenfelda, ki seje rodil v mali hišici v Radegundi leta 1824. Oče je bil kolar in družina je živela zelo skromno. Pozneje je oče kupil malo hiško ob Ljubiji, reklo seje pri Kebru. Dr. Medvedje povsem slučajno našel v mozirski šoli debel zvezek z naslovom: »Gedichte des Carl Siegenfeld (Pesmi Karola Siegenfelda). Koje zvezek pregledoval, je kot dober poznavalec slovenske poezije ocenil pesmi za dobre, le to ga je motilo, da so bile napisane v nemškemjeziku. Zanimalo gaje, kdo je pesnik, ki pretežno piše o domačih krajih in domači krajini - Zgornji Savinjski dolini. Tedanji nadučitelj Franc Praprotnik mu je pojasnil, da izvira fant izpod Mozirske planine. Dr. Medveda je kakovost pesmi tako prevzela, da si je želel ogledati rojstno hišo Vodovnika. V Šmihelu je ugotovil, daje bil Vodovnik krščen na ime Florijan. Skoro dve uri daleč je moral fant koračiti v mozirsko šolo, kjer je bil med najboljšimi učenci. Zato sta se zanj zavzemala učitelj Lan-jšič in kaplan Jurij Regula. Leta 1834 so Vodovnika vpisali v častno knjigo mozirske šole kot najboljšega učenca med odličnjaki: France Drev, Martin Janežič, Eliza Flovar, Ana Pfeifer in Uršula Usar. Oba dobrotnika sta mu omogočila šolanje na celjski gimnaziji, kjerje prav tako z odliko zaključeval razred za razredom. V tem času seje spoznal zžupnikom Josipom Lipoldom na Rečici, kije vplival na njegov pesniški razvoj. Po končani gimnaziji seje Vodovnik vpisal na modroslovje v Gradec, želel je postati gimnazijski profesor. Njegove želje se niso uresničile. Ko se je razširila marčna revolucija leta 1848, seje pridružil tistim, ki so branili monarhijo in cesarja -postal je vojak. S težko vestjo seje tako odločil, saj je mati vedno želela, da ne postane vojak. Daje ne bi žalil,ji Smreka, jelka, vencem in potrosijo pot k pokopališču s smrečjem. Tudi mi, Slovenci, ovijamo krste in grobove s smrekovimi venci. Saj je vedno zelena smreka podoba življenja, ki ga ne more uničiti smrt. Prejšnje čase so natrosili za praznike po hiši smrekove vejice. Če je v srednjem veku prišel imeniten gost v hišo, so nastlali pot s smrekovimi vejicami in ovili vrata z venci. In za naš najimenitnejši praznik je bogkov kot v hiši ves zelen od smrekovih vejic z zlatimi orehi, vse okoli jaslic je zeleno. Božično drevesce je sicer lepo, ali slovensko ni in škoda, ko nam izpodriva naše jaslice. (Članek je bil napisan leta 1936, op. A.V.). Smreka nam nudi spomladi tudi zdravilne vršičke, ki so polni močnega soka. Kar kličejo: »Bledični in jetični, hripavi in slabotni, iščite pomoč pri nas...« Smrekove vršičke naloži v stekleno posodo, natrosi nanje sladkorja in postavi na sonce. Sok, ki se nateče in zveže s sladkorjem, precedi in spravi v steklenico. Jemlji večkrat po ni povedal o svoji odločitvi. Za mater je tako rekoč umrl, devet let ni dal glasu od sebe. Šele leta 1854, koje postal častnik v 31. pehotnem polku, seje oglasil materi. Odločil seje in leta 1857 dopotoval v Mozirje, kjer pa ga kot častnika ni nihče spoznal. Matije bila obiska zelo vesela in mu ni ničesar očitala. V pesmi »Wiedersehen« (Srečan-je)je mojstrsko opisal čustva, ki so ga prevzemala ob srečanju z materjo. Dr. Medved ocenjuje prav to pesem kot najbolj doživeto in nežno -najlepšo. Kot častnikje Vodovnik najprej služboval v Zagrebu, leta 1859 pa je moral na italijansko bojišče, tam je zaradi hrabrosti hitro napredoval. (Bomo nadaljevali.) bor in macesen žličko in pozdravila seti bodo pljuča in jetra. Posušeni vršički nam nudijo odlično kopel za opešane ude in opešanost na sploh, za trganje, udnico, kostne in kožne bolezni. Za kopel kuhaj 5 litrov vršičkov v 6 litrih vode in precedi v vodo za kopel. Prve dni smeš biti vtaki kopeli le 10 minut, več kakor pol ure pa sploh ne. Voda za noge je lahko bolj vroča kot za telo. Taka kopel spravi iz nogzastrupljenje,zatrdelostin bolečine, omehča kožo in ohrani noge mlade. Posebno dobro dene starejšim osebam, vsakteden enkrat. Vršičke pij za zasluzena pljuča, gramotno kri, izpahke, jetiko. (Izrazje je seveda staro, op. A.V.). Vršičke namoči vžganju - pest vršičev na četrt litra. To je izborno sredstvo za utiranje v razbolel (prehlajen) križ, bolečine po išijasu, mrtve ude in ozebline. Za notranje prehlade in bolečine jemlji po kaplji ali dve na vodi. Izbornoje za izpiranje ust, obvaruje zobe gnilobe. (Bomo nadaljevali.) Klobasa d slovenskih pregovorih Ga čisla ko špalo pri klobasi (ki se vrže proč). Kdo bo le psom klobase metal, če jih sami radi jemo. Klobase - ne delamo samo zase. Pred postom nosi klobase k ustom! S klobasami nikjer plota ne zapletajo. Trikrat klobaso skuha (skopuh), potem jo pa proda. Več je dni kakor klobas. Vsaka stvar ima en konec - klobasa pa dva. Te pregovore so zapisali leta 1939 v Kmečki ženi. Logarjevi okoli 1.1883. Drugi z leve Klemen Robnik, tretja Marija Robnik, četrti Jurij Robnik, peta Jera, rojena Štiftar, in šesta Urša Podbrežnik. Sliko nam je posodil Valent Vider iz Solčave. mozirski pesnik Umrnst Piše: Tatjana Cajner JEGLIČ, POMLADANSKI Rastišče: Sončni do senčni prostori na humusnih tleh. Zdravilni deli rastline: Korenina (Radix Primulae), redkeje cvetovi Piše: Polona Šporin - Še ne dolgo nazaj je bila starost 50 let tista, pri kateri naj bi vas pričelo skrbeti v zvezi z zaposlitvijo, nato je bila ta starost 45 let, sedaj, po objavljeni raziskavi Fortune Magazine, pa v ZDA ugotavljajo, da vas mora skrbeti že pri starosti 40 let. Vse bolj podobno je tudi v Sloveniji. Razlog je v vse hitrejših spremembah tehnologij, ki zahtevajo nova znanja in veščine, kar vztrajno pomika to mejo navzdol Kašelj in zdravilna zelišča (II) (Flores P.). Korenine nabiramojese-ni, cvetove pa spomladi od marca do aprila. Cvetove sušimo z zelenimi čašami. Nabrane korenine očistimo in jih obesimo na zračen kraj v senci. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Veliko snovi je, ki dajejo jegliču poseben pomen v zdravilstvu. Saponini, ki rahljajo in odpravljajo sluzi, so nepogrešljivi pri zdravljenju produktivnega kašlja. Največjih je v korenini, imajo ga tudi zelene čaše in listi. Zato cvetove nabiramo vedno s čašami vred, listov pa zaradi pogoste razširjenosti glivice na njihovi spodnji strani raje ne nabiramo. Zelena čaša vsebuje še vitamin C, v cvetu pa so eterično olje, grenčine, kafra, glikozidi, ciklamin in rumenilo. Čaj iz korenin uporabljamo proti bronhialnemu katarju, obolenju ledvic in mehurja. Čaj iz posušenih cvetov (štiri čajne žličke prelijemo z mrzlo vodo in zavremo) uporabljamo pri pljučnih obolenjih vseh vrst. Zlasti, kadar nastaja veliko izločka, saj je jeglič odličen ekspektorans. Poleg tega pospešuje odvajanje vode, blago odvaja blato in pomirja. Pomaga tudi pri migreni, nespečnosti, vnetjih živcev, vrtoglavici in nemirnem bitju srca, pri protinu in revmi. Zadostujeta že dve skodelici čaja dnevno. Kneipp je bil velik zagovornik jegliča inje zapisal: »Kdor je nagnjen k revmatizmu in protinu ali pa sta se ga ti dve bolezni že lotili, naj pije dalj časa vsak dan po eno do dve skodelici čaja iz zdravilnega jegliča.« Čaj iz korenin in cvetov lahko uporabimo kot obkladek za sveže rane in rane, ki se slabo celijo. Proti glavobolu pomaga obkladek na tilniku, ki ga pripravimo iz prevretka. JETIČNIK, ZDRAVILNI Rastišče: Sončni do polsenčni prostori na siromašnih tleh. Zdravilni deli rastline: Cvetočo zel (Herba Veronicae) nabiramo od junija do septembra brez korenin. Posušimo jo v senci, dobro suho na drobno zrežemo. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Jetičnik vsebuje grenčine, čreslovine, nekaj eteričnega olja, maščobe in sladkor, v malih količinah tudi aukubin. Čaj iz jetičnika pomaga pri vseh boleznih dihal, pa tudi pri vnetjih mehurja, pri protinu in revmi. Blaži bolečine pri krčih v predelu ledvic, mehurja in žolča. Čaj pripravljamo tako, da dve jedilni žlici droge prelijemo s četrt litra vroče vode. Pogosto se pri vnetju dihalnih poti priporoča čajna mešanica: 100g zdravilnega jetičnika 50g cvetov lučnika, 50g pljučnika, 50g listov ozkolistnega trpotca. Eno čajnožličkote mešanice prelijemo s skodelico vroče vode. Dve do tri skodelice čaja z medom pijemo po požirkih preko dne. Namesto čaja lahko uporabljamo tudi sok, ki ga stisnemo iz sveže rastline. Soku dodamo mleko ali vodo. Pomaga pri bronhialnem katarju, oteklinah v ustih in žrelu ter ledvičnih krčih. Skupaj s koprivo je jetičnik preizkušeno sredstvo za čiščenje krvi. O zaposlovanju - ali ste vedeli? proti študijskim letom. - Po analizi ameriške revije Business Week je verjetnost, da odpustijo delavca v ZDA, 1:3 ali 33,3%. Trend v Sloveniji se sicer počasi, a vztrajno približuje temu razmerju. Točnih podatkov ali raziskav še ni, a po ocenah podjetja Advise (http:// www.advise.si) je to razmerje 1:6 ali 17%. Z drugimi besedami: od 10 zaposlenih je verjetnost, da bodo službo izgubili, v ZDA 3 delavci, v Sloveniji pa dva delavca. - Če ste izgubili zaposlitev, vas gotovo skrbi, koliko časa bo trajalo, preden boste našli drugo ustrezno zaposlitev. Glede na trenutno stanje trga delovne sile, boste novo zaposlitev iskali v povprečju 7 do 8 mesecev. - Koliko povabil na razgovor lahko pričakujte, ko pošiljate prijave na objave oglasov? V ZDA bi morali v povprečju poslati 170 prijav, v Sloveniji 60, da bi dosegli eno povabilo na razgovor, razen za trenutno zelo iskane poklice - računalničarje, pravnike. Podjetja na razgovor povabijo le okoli pet kandidatov za vsako delovno mesto. - Koliko ljudi se v povprečju odzove na oglas? V ZDA okoli 500, v Sloveniji okoli 100. Včasih več, včasih manj, vendar ne več kot 200 in ne manj kot 40. Število prijav seveda zavisi od »kotiranja« podjetja, kraja dela, vrste delovnega mesta in spretnosti oglaševalca. Resnica je, da le okoli 10% ljudi najde delo preko oglasa in kar 27% preko vez in poznanstev. Preko Zavoda za zaposlovanje le okoli 3%. - Pri uspešnih podjetjih ni dovolj samo pregledovanje prijav in nato zaposlovanje vseh, ki izgledajo ustrezni, temveč uporabljajo štiri mod- erne načine najemanja kadrov: 1. Zaposlitveni intervju na osnovi obnašanja, v katerem zahtevajo od kandidata, da s primeri opiše svoje posebne lastnosti in veščine, s čimer predvidijo njegove zmožnosti v prihodnosti. 2. Avtomatično pregledovanje prijav, njihovo razvrščanje in iskanje primernih kandidatov za posamezna delovna mesta. Podatki kažejo, da v naslednjih treh letih namerava kar polovica anketiranih organizacij povečati uporabo avtomatičnega pregledovanja prijav. 3. Testiranje in ocenjevanje napoveduje, kateri kandidati so motivirani s faktorji povezanimi s posameznim delom in z vrednotami podjetja. 4. Simulacije, s katerimi izmerijo posebne lastnosti in veščine kandidatov za opravljanje del. RAZISKAVA 0 PREHRANSKIH NAVADAH CEUSKIH SREDNJEŠOLCEV Premalo zdravih obrokov, preveč prigrizkov Zdrava prehrana, opozarjajo zdravniki in avtorji raziskave, je v mladosti izjemnega pomena, saj omogoča energijo za rast in gibanje ter višje sposobnosti za učenje in delo. »Naše zdravje je tesno povezano s prehranskimi navadami. Izpuščanje obrokov hrane, začarani krog čudežnih diet, grickanje vsak večer pred televizorjem - to je le nekaj slabih vzorcev. Prehranske navade oblikujemo že zgodaj v otroštvu. Vrtci, na primer, so dobri promotorji zdravega prehranjevanja. Tudi v osnovnih šolah je za prehrano otrok dobro poskrbljeno. Ko pa so naši mladostniki v puberteti, stari od 14 do 16 let, jih nenadoma prepustimo njihovi izbiri in ponudbi trga. Takrat prestopijo prag srednje šole in v roke jim stisnemo denar in upamo, da bodo znali pametno poskrbeti za zdravo prehranjevanje. Toda srednje šole imajo le kioske, v katerih želijo zasebniki prodati čim manj za čim več denarja in se pri tem ne sprašujejo, kaj je za mladostnika zdravo. Celo za študente je bolje poskrbljeno, saj imajo študentske bone. Le za prehrano dijakov v naši državi ni sistemsko poskrbljeno. V obdobju rasti in razvoja pa prav oni intenzivno oblikujejo lastne prehranske navade,«je poudarila ena od avtoric raziskave o prehranskih navadah celjskih srednješolcev, mag. Damjana Podkrajšek, specialistka šolske medicine na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Vsaj petkrat na teden zajtrkuje 45 odstotkov dijakov. Nikoli ne zajtrkuje 15 odstotkov dijakov. Opuščanje zajtrka zmanjša sposobnost možganov za reševanje problemskih nalog. Pri tistih najstnikih, ki ne zajtrkujejo, prihaja nemalokrat sre- di dopoldneva do omedlevice. Številni si potem všoli ne vzamejo časa niti za malico. Redno kosilo ima 43 odstotkov srednješolcev. Popoldansko malico ima 12 odstotkov dijakov, redno večerja vsak peti dijak. Mladostniki uživajo obroke hrane precej neredno, še posebej za dekleta je značilno, da prevečkrat izpuščajo zajtrk in večerjo. Raziskava je pokazala, da so za mladostnike zelo problematični prigrizki. Sladkarije, čips, arašide in druge vrste prigrizkov redno uživa kar 57 odstotkov celjskih najstnikov, pogosteje dekleta kot fantje. Večina sijih privošči enkrat ali dvakrat na dan, vsak deseti srednješolec pa celo po petkrat na dan ali večkrat dnevno. Prigrizkov ne uživa le osem odstotkov fantov in šest odstotkov deklet. V času bivanja na šoli malica 80 odstotkov dijakov, a le pri 43 odstotkihje malica redna. Najpogosteje malicajo sendvič, sledijo pa mini pica, krof, potica, hot-dog in podobno. Ob malici največkrat pijejo negazirane pijače. Za malico porabijo v povprečju 302 tolarja na dan. Vsak peti dijak v šoli ne malica. Razlogi so različni, med njimi je tudi hujšanje. Čeprav ima subvencionirano malico na celjskih srednjih šolah vsak peti dijak, je 80 srednješolcev zapisalo, da ne malicajo zato, ker nimajo denarja. S svojo telesno težo je zado-voljnihsamo 58 odstotkov dijakov. Popolnoma nezadovoljna s svojo težo je vsaka peta dijakinja. Skoraj vsa nezadovoljna dekleta se zdijo sama sebi predebela. Dekleta skušajo svojo težo nadzorovati z omejevanjem vnosa hrane, bolj zdravo pa bi bilo, če bi bile bolj telesno dejavne. 79 odstokov dijakov je primerno hranjenih, 2 odstotka jih je prelahkih, 19 odstotkov pa je prekomerno hranjenih. »Pri mladostnikih je zelo pomembno razvijati pozitivno samopodobo in samospoštovanje. Tako bodo manj sprejemljivi za vzorce vedenja, ki jim jih narekujeta moda in tobačna industrija - slednja cilja na mlada dekleta, ki naj bi s cigareto zlahka prišla do vitkosti, lepotnega ideala,« je poudarila mag. Damjana Podkrajšek. Tako otroci, mladostniki kot tudi odrasli zaužijejo za tretjino premalo sadja in zelenjave. »Zdrav način prehranjevanja in zadostna telesna dejavnost sta zelo pomembna dejavnika za ohranjanje zdravja in preprečevanje nastanka številnih kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rakava obolenja in bolezni gibal,« je poudarila Jana Govc - Eržen, dr. med., nacionalna koordinatorica za preventivno zdravstveno varstvo odraslih. Za mladostnike je pomemben tudi zgled, ki ga z vedenjskimi vzorci dajemo odrasli. Franci Kotnik Ob Svetovnem dnevu hrane so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje predstavili raziskavo o načinu prehranjevanja celjskih srednješolcev. V raziskavi je sodelovalo 3.882 dijakov iz celjske regije. Rezultati raziskave kažejo, da so prehranske navade dijakov slabe. Srednješolci imajo premalo zdravih obrokov, predvsem premalokrat zajtrkujejo in zaužijejo veliko preveč prigrizkov. MLADINSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE RAKITNA Edino srednjegorsko zdravilišče v Sloveniji Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna leži južno iznad ljubljanskega barja, sredi krimskih gozdov, na nadmorski višini 789 metrov in je edino srednjegorsko zdravilišče v Sloveniji. V Rakitni so že leta 1915 zdravili na pljučih bolne avstroogrske vojake. Danes je zdravilišče namenjeno zdravljenju, rekonvalescenci in rehabilitaciji otrok in mladostnikov, predvsem tistih z obolenji respiratornega sistema (pogoste bolezni kot so angina, vnetje srednjega ušesa, pljučnica, astma, bronhitis, kronična pljučna bolezen, atopijski dermatitis, ipd.). Zdravstvena oskrba poteka neprekinjeno sedem dni v tednu, preko celega leta. lavnic (likovna, kiparska, suho cvetje...), obiskov pravljičnih hišic, lutkovnih predstav ipd. Zdravljenje otrok in mladostnikov, ki imajo omenjene težave, financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), možni pa so tudi samoplačniški aranžmaji. Otrok je lahko nastanjen v skupini, v spremstvu staršev ali drugih spremljevalcev. Če ima otrok prej omenjene indikacije, morajo starši zahtevati od pediatra (otrokovega osebnega zdravnika) predlog za napotitev otroka na zdravljenje. Na ZZZS bodo predlog proučili in v primeru, da bo pozitivno rešen, bo zavarovalnica izdala napotnico, na podlagi katere bo otrok lahko bival v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna tri tedne. PK V zdravilišču vodijo Solo astme, namenjeno otrokom, mladostnikom in staršem. V okviru te šole seznanijo otroke in starše z naravo bolezni in ukrepi ob poslabšanjih, naučijo jih pravilnega vdihovanja zdravil in merjenja največjega pretoka zraka v izdihu, vodenja dnevnika o stanju astme, dihalnih vaj in osnov respiratorne fizioterapije. Vzpodbujajo jih k redni telesni aktivnosti in vta namen vodijo skupinske telesne vaje in vaje za vzdržljivost. Organizirajo izlete v okolico, plezanje po umetni steni, lokostrelstvo, zimske športe, športne igre z žogo in druge. Izvajajo več testov za astmo. Priporočajo tritedensko bivanje v zdravilišču. Otroci so v varstvu vzgojiteljic deležni različnih ustvarjalnih de- 90 LET FRANČIŠKE ATELŠEK Z BREZJA PRI MOZIRJU Kelnerca in oštirka, ki je poprijela za vsako moško delo Devet križev nosi Frančiška Atelšek z Brezja pri Mozirju, ki je v svojem življenju okusila številne bridkosti. Rodila se je v bajtarski družini kot četrti od dvanajstih otrok očetu tesarju in materi gospodinji. Zgodaj je odšla od doma in kot dekla »služila« na različnih kmetijah. »Kamor koli sem prišla, je bilo težaško delo na polju. Ponekod sem skrbela za živino, drugje spet orala z volovi. Najlepše pa je bilo, ko sem kot »kelnerca« delala v mežnariji v Šmihelu. Frančiški Atelšek (na sredini) so ob visokem življenjskem jubileju čestitali tudi predstavniki borčevske organizacije (foto: Marija Šukalo) Tu sem spoznala tudi svojo veliko ljubezen. A nama ni bilo usojeno, da bi ostala skupaj. Še danes mije tega žal,« z žalostnim glasom prične obujati spomine sivolasa ženica, ki meni, da so se mladi v tistem času znali kljub vsem težavam tudi poveseliti. V Šmihelu seje pogosto oglasila pesem. Tudi sama je rada zapela in zaplesala. Prišla pa je druga svetovna vojna, ki je Frančiškino življenje zaznamovala še z napornejšim delom na gorjanskih kmetijah po Šmihelu, saj je morala pogosto poprijeti tudi za težko moško delo, in strahom za lastno življenje, ker okupatorjeva vojska ni prizanašala nikomur. Atelškova se rada spomni tudi časa, ko je bila »oštirka«. »Skoraj deset let sem vino nosila iz doline v košu. K meni so prihajali fantje in možje z okoliških vasi. Le redka so bila dekleta. Danes pa bi lahko rekla, da je obratno. Dekleta danes brez sramu same stopijo v gostilno, kar tedaj sploh ni bilo sprejemljivo.« Po spletu okoliščin je pozneje našla delo v Letušu na kmetiji, kjer je spoznala tudi očeta svoje hčere. »Nisem ga ljubila, zato se z njim tudi nisem poročila, a je kljub temu hčerki pozneje zapustil posestvo. Po njegovi smrti sva tam tudi nekaj časa živeli. Potem seje hčerka poročila in z možem sta začela graditi hišo tu, na Brezju. Pozneje so posestvo denacionalizirali in ostala nam je le hiša, ki sva jo prodali in z zneskom uspeli kupiti le strešno opeko za novo hišo,« odstira Frančiška tančico s spominov in nadaljuje: »Zame je bilo to najlepše obdobje. Zet in hčerka sta bila do mene zelo pozorna. Sama sem pazila na vnučka Andrejo in Boža, medtem ko sta bila onadva v službi«. Čas ji je mineval ob delu na vrtu in okrog hiše, poskrbela pa je tudi za živino. Želja, da spozna svet, je botrovala številnim potovanjem in romanjem. Kar nekajkrat seje z letalom poda- la v Lurd, obiskala Fatimo, spoznavala London, si ogledala Beograd... A kaj, koji sreča ni bila dolgo naklonjena. Doletele sojo hude preizkušnje. V letalski nesreči na Korziki seje ponesrečil zet, pozneje pa ji je bolezen vzela tudi hčerko. Ostala je sama z vnukoma, ki jima je posvetila ves svoj prosti čas. Pozneje je tudi sama zbolela. Sedaj težko hodi in skoraj nič ne vidi. Tako za njo poskrbita nečakinji Marija in Vida ter seveda vnuk Božo. Čas ji pogosto krajšajo tudi različni obiskovalci. Med njimi so tudi predstavniki krajevne borčevske organizacije, ki nikoli ne pozabijo na manjše pozornosti ob različnih priložnostih, kot so osebni in drugi prazniki. Tudi ob življenjskem jubileju so seje spomnili s skromnim darilom, medtem ko staji vnuka pripravila pravo pravcato slavje, ki se je pričelo s slavnostno mašo in nadaljevalo z zabavo, na kateri seje Frančiška celo zavrtela in se tako spomnila svojih mladostniških dni. Marija Šukalo GLASBENA ŠOLA NAZARJE Slovesen zaključek jubilejnega leta V šolskem letu 2003/2004 Glasbeno šolo Nazarje obiskuje 214 učencev iz vseh občin Zgornje Savinjske doline. Med njimi je, tako kot v preteklih letih, največ takih, ki se želijo naučiti igranja na klavir, drugi najbolj priljubljen instrument pa je kitara. Glasbena šola Nazarje v letu 2003 praznuje 10. obletnico samostojnega delovanja, zato se bo v času do izteka leta zgodilo še kar nekaj dogodkov, povezanih z omenjenim jubilejem. 28. oktobra je bil v dvorani glasbene šole koncert priznanih glasbenikov, pianista Igorja Dekleve in violinista Michaela Grubeja. Sledil bo izid publikacije s pregledom dosedanjega dela glasbene šole, jubilejno leto pa bo GŠ Nazarje sklenila s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom, na katerem bo v glavni vlogi nastopil mladinski pihalni orkester. V letošnjem letu se je nazorska glasbena šola s samostojnimi nastopi predstavila v vseh zgornjesavin-jskih občinah, bila pa je tudi organizator revije glasbenih šol savinjsko-koroške regije. Tekmovalci so na regijskih in državnih tekmovanjih znova potrdili visok nivo kakovosti glasbenega izobraževanja v Nazarjah, karje opazila tudi matična občina, ki je ustanoviteljica šole, in ji podelila posebno priznanje ob desetletnici uspešnega delovanja. Ob zaključku šolskega leta 2002/2003 je GŠ Nazarje izdala zgoščenko s posnetki različnih skladb v izvedbi njenih učencev in učiteljev. V novo šolsko leto so na nazorski glasbeni šoli vstopili s prenovljenimi učnimi programi. Novost je tudi učenje igranja na ljudske instrumente, pri čemer učenje igranja na citre že poteka, v bližnji prihodnosti pa se jim bosta pridružili še diatonična harmonika in tamburica. Po besedah ravnateljice GŠ Nazarje Olge Klemše so na šoli zadovoljni s sodelovanjem z občinami, osnovnimi šolami, mozirskim zavodom za kulturo in območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti, še posebej pa jih veseli dobro sodelovanje z učitelji in učenci ter njihovimi starši, saj prav ti predstavljajo jedro glasbenega izobraževanja. Franci Kotnik Piše: Igor Pečnik Fabia je slovenskim voznikom znan malček, ki je s svojim prihodom predstavil novo generacijo podvozja za novega VW pola. Fabia zato navdušuje z voznimi lastnostmi, medtem ko njena oblika ne predstavlja nič pretresljivega. Oblikovana je po modernih načelih: velike sprednje luči, značilni boki in zanimiv zadnji del. Na voljo je v treh različicah: fabia, fabia sedan in fabia kombi. Notranjost je v vseh treh primerih nemško pusta, vendar zelo uporabna. V redko katerem avtomobilu sedim bolje. Vse na svojem mestu in vse na dosegu roke. Plastika deluje solidno, sedeži so udobni in pri free različici nastav- VOZILI SMO ŠKODO PABIO FREE PSC Praprotnik iz Velenja je postal eden izmed sedmih pooblaščenih prodajalcev za vozila Škoda pod okriljem Porsche Slovenija. Za krajši test so nam odstopili novo fabio free, ki se lahko pohvali s popolnoma novim 1,2-litrskim motorjem in obilico dodatne opreme. Omenjeni model se ponaša tudi z ugodnimi cenami, ki se pričnejo pri dveh milijonih tolarjev. Ijivi po višini. Z dolžino 3.960 mm se fabia uvršča v razred mestno potovalnih modela sedan in combi sta glede tega seveda radodarnejša. Motorna paleta je široka in zajema lahko pohvali s čistejšim izpuhom ter manjšo porabo. Razvije 47 KW moči, z njim opremljena fabia pa pospeši do 100 km/h v 15 sekundah in doseže največjo hitrost 160 km/h. Motor v resnici deluje tiho, navor je dober. Lahkotnost vožnje je zagotovljena, poraba okoli šest litrov na sto kilom- avtomobilov, saj se tudi izleta na morje ne ustraši. Prtljažni prostor v osnovni različici meri 260 litrov, kar šest bencinskih motorjev in dva dizelska. Popolnoma nov motor 1.2 litra prihaja iz koncerna VW in se Ijivosti in varnosti v kritičnih situacijah. Če dodamo k temu še odlične zavore, potem je škoda fabia vsekakor dobra odločitev. Sicer pa, prepričajte se sami! etrov pa je sprejemljiva. Kot sem omenil, fabia navdušuje z odličnim podvozjem. Ravno prav trdo in ravno prav mehko z veliko mero zanes- S4VI_____________ Podjetje za komercialni inženiring d. o. o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72 DODATNI POPUSTI NA: - fasado DEMIT - okna GLIN - mavčne plošče KNAUF in LAFARGE - strešnik BRAMAC - strešnik TONDACH bobrovec - laminati Del. čas vsak dan med 7, in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE! Moč naših sanj Vzljubite • HONDA ČEPIN Pot v Lešje 1, Vojnik Tel.: 03 780 00 40, 03 780 00 45 Fax: 03 780 00 43 GSM: 031 612 001 e-mail: avtostoritve@siol.net http://www.avtostoritve-cepin.si Trgovina in montaža za vodovod in ogrevanje Borut Čretnik s.p. GSM: 041/667-180 TRGOVINA: 03/70-00-555 - vodovod j -kanalizacija J -ogrevanje -plin i Rudi Čretnik KOMPLETNA 1 GSM: 041/602-401 SANACIJA KOPALNIC 1 GALERIJA MERCATOR LJUBLJANA Jakijevo potovanje v nevidne horizonte sanjskih prividov V četrtek so v Galeriji Mercator na Dunajski cesti v Ljubljani odprli razstavo likovnih del slikarja Jožeta Horvata • Jakija.To je sicer edina letošnja razstava priznanega umetnika iz Nazarij, toda sveža dela, ki jih je postavil na ogled, dokazujejo, da ustvarjalna sila v njem ne pojenja. Zoran Jankovič čestita Jožetu Horvatu - Jaklju ob otvoritvi razstave, levo Nalida Nemec (foto: Franjo Atelšek) GALERIJA MOZIRJE Goran Horvat praznuje 30 let razstavljanja »Vsako srečanje s slikami Gorana Horvata je polno presenečenj. Vedno na novo je potrebno slediti podrobnostim, ki polnijo slike, jih povezovati ter odkrivati njih pomen. Slikarje neposreden in tako se odziva tudi na življenje,« je ob otvoritvi razstave umetnikovih del minuli petek v mozirski galeriji dejal Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar in likovni kritik. Goran Horvat v letošnjem letu praznuje 30-letnico razstavljanja. »Jože Horvat - Jaki je ustvaril na tisoče del, se na svoji poti dotikal pekla in nebes, žel priznanja in poraze, veliko potoval, spoznaval, se učil in raziskoval, razstavljal, več v tujini kot doma, in se po petih desetletjih neukročene ustvarjalne energije še vedno z veliko vnemo prepušča ustvarjalnemu hrepenenju, iskanju. Še vedno snuje. Še vedno išče odgovore na številna vprašanja, ki so ga gnala v nevidne horizonte sanjskih prividov,« je ob otvoritvi razstave povedala Nelida Nemec. Po njenem mnenju je Jaki »še vedno odprt vsemu novemu in drugačnemu, tudi iščoč, spontan in ir-racionalen, pa vendarle globoko predan tisti notranji potrebi, ki ga žene v ustvarjalna iskanja vse od tistega dne, koje njegova ranjena in boleča duša iskala izhod. Poti. Se oprijemala upanja in vere; sprva je roka samodejno risala po zidovih, ki so ga dan za dnem, noč za nočjo ločevali od življenja, kasneje vse bolj po papirju in platnu, se lotevala neznanih materialov, tehnik in hlastala, hlastala...« Ko je Jože Horvat v šestdesetih letih vstopil v slovensko likovno umetnost, je vzbudil zanimanje zlasti s svojo divjo barvitostjo, spontan- imi potezami in fantastičnimi figurami. Pojavil seje likovnik, ki mu je bilo težko najti primerjavo v sodobni likovni ustvarjalnosti. Odkrival je svetove, kijih ni bilo tako lahko razkriti, prepoznati, potrebno je bilo sprejeti jezik, ki gaje slikar s trdnim in vztrajnim delom razvil in oblikoval. V desetletjih garanja so nastali številni cikli, ki kažejo nadvse širok spekter Jakijevih zanimanj: čipkasti gradovi in demoni, živalska bitja nenavadnih oblik, pravljične pošasti, prepoznavne polživali-polljudje, herojijunaških pesmi, nenavadni prepleti človeških udov, teles in obrazov, fantastični obrisi stalaktitov in stalag-nitov... Oblike in ikonografija, ki sojih poznale stare kulture. Razstavo v Mercatorjevi poslovni stavbi je odprl predsednik uprave največjega slovenskega trgovskega poslovnega sistema Zoran Jankovič. Kot je dejal, Mercator ne skrbi samo za zadovoljevanje osnovnih potreb potrošnikov, ampak želi prispevati tudi h kvaliteti njihovega nematerialnega življenja. Jožetu Horvatu - Jakiju je zaželel prisrčno dobrodošlico v Ljubljani, kjer je umetnik sicer nazadnje razstavljal pred štirimi leti. Franci Kotnik Juteršek ugotavlja, da je Goran Horvat, kar je za današnji čas prava redkost, v svojih risbah in slikah izrazit figuralik: »V za slikarja značilnem ustvarjalnem zamahu nastali ciklus krajinskih slik Biseri Zgornje Savinjske dolineje vzbudil sicer odobravajočo pozornost in zanimanje, toda krajina ostaja v njegovem obsežnem umetniškemu opusu le kot kratka epizoda. Slikarjev interes je že od samega začetka neomajno zazrt predvsem v ustvarjanje figuralnih kompozicij, najraje zelo velikih dimenzij.« Na novinarski konferenci pred otvoritvijo razstave je Mirko Juteršek v določenih elementih primerjal dosedanjo umetniško kariero očeta Jožeta Horvata-Jak-ija in sina Gorana. Še posebej je opozoril na Jakijevo prisotnost v mednarodnem prostoru, kije dala njegovemu ustvarjanju nove, širše dimenzije, in izzval Gorana, naj razmisli o svoji prisotnosti v svetovnem merilu. V tridesetih letih je imel slikar, ki živi in ustvarja v Nizki, že veliko razstav tudi v tujini, toda po Juterškovem prepričanju je potrebno biti zunaj meja domovine tudi fizično prisoten. »V svojem slikarskem jeziku, ki je že od vsega začetka utemeljen na očetovi slikarski stilni usmeritvi ter sugestijah Picassovega kubizma, zapisuje Goran Horvat pravo kroniko svojega, v zatišje slikovite doline reke Savinje odmaknjenega, dejansko pa že vsepovsod z nemirom sodobnega sveta okuženega življenja,« je razmišljal Juteršek, kije opozoril tudi na sporočilno pomembnost naslovov Horvatovih slik. Goran danes ugotavlja, daje bila njegova na prvi pogled nelogična usmeritev v študij strojništva vendarle pravilna življenjska odločitev, ki mu je vlila delovno disciplino, kar se občuti pri njegovem sedanjem ustvarjanju. S študijem tehniške vede je ustvaril tudi dovolj distance do očetove umetnosti, daje lahko kasneje deloval tako rekoč povsem iz svoje pozicije. Razstavo, ki bo na ogled še do 7. novembra, je odprl mozirski župan Ivan Suhoveršnik, kije zaželel umetniku še obilo ustvarjalne energije in uspešnih projektov. Eden izmed slednjih naj bi predvideval nadaljevanje knjižne reprodukcije Horvatovih 300 slik s svetopisemsko vsebino. Franci Kotnik Razstavo slik Gorana Horvata ob 30-letnici razstavljanja je odprl Ivan Suhoveršnik, desno Mirko Juteršek (foto: Franjo Atelšek) PLESNA ŠOLA STEP VELENJE Ples ni samo oblika rekreacije Plesna šola Step deluje v Velenju že od leta 1990 dalje, v Mozirju pa je prva skupina pod njihovim okriljem začela s plesnimi vajami pred štirimi leti. Tej skupini se je lani pridružila še ena, tako da sezono 2003/ 2004 začenjata dve skupini odraslih parov, ki se učita družabne plese. Tečajniki plesne šole Step se znajo ob pouku tudi razvedriti (foto: Franci Kotnik) Plesno šolo Step, katere lastnik je Alojz Fidejje sprva obiskovala predvsem mladina, ki seje učila športne plese, že po nekaj letih pa so vstruk-turi tečajnikov prevladali odrasli, ki v družabnem plesu ne vidijo samo svojevrstne rekreacije ampak tudi zanimivo obliko spoznavanja in druženja. Seveda plesna šola Step še naprej poučuje tudi mladino, še posebej standardni so tečaji za plesni venček ob zaključku osnovne šole in maturantski ples. Starejša od mozirskih plesnih skupin - ne po letih, pač pa po stažu šolanja - se dobiva vsako sredo v lovskem domu, medtem ko si je mlajša skupina za plesna srečanja izbrala restavracijo Gaj. Po besedah Alojza Fideja je delo z mozirskimi tečajniki prijetno, saj se znajo razvedriti in poskrbeti za prijetno vzdušje. Ob petkih in sobotah plesni pari obiskujejo plese, kijih v okolici prirejajo v različnih gostinskih lokalih, vsako leto pa se v času prvomajskih praznikov udeležijo tudi intenzivne plesne vadbe, ki jo Plesna šola Step organizira na otoku ttvaru. Franci Kotnik GORNJI GRAD Rože namesto jeseni V organizacijo vsakoletnega srečanja starejših krajanov se v Gornjem Gradu poleg občine vključuje še cela vrsta društev, tako daje druženje starostnikov, ki so dopolnili najmanj se-demdesetlet, nekakšna skupna manifestacija dobre volje in hvaležnosti za prispevek, ki so ga ti ljudje vklesali v pretekla krajevna dogajanja. Kar nekaj jihje, ki so krepko prestopili prag devetih desetletij, med njimi Rok Žehelj, ki bo prihodnje leto zaokrožil sto let življenja. Komaj za spoznanje mlajša Vida Parišješe vedno čila in polna optimizma nagovorila vse, ki so se zbrali v gornjegrajskem kulturnem domu. "Pustite mladim, da delajo in ustvarjajo, vi pa pripovedujte vnukom pravljice o preteklosti, kije postala del vaše in krajevne zgodovine," je poudarila Poriševa. Sončen jesenski dan in toplina človečnosti, ki ji vsa leta ob takšnih priložnostih daje navdih neutrudna Vika Venišnik, je nenazadnje tudi priložnost za srečanje in stisk rok ljudi, ki se ne vidijo celo leto. Za nekatere med njimi povedano gotovo velja, zato jim je srečanje z vrstniki edina živa vez vtoku življenja, ki odnaša, dokler ne odnese. Savinjčan KULTURNI DAN MOZIRSKIH DEVETLETKARJEV Tinkin dežnik Med mnogimi slovenskimi osnovnimi šolami, ki letos orjejo ledino devetletnega šolanja, je tudi mozirska. Učiteljice prvih razredov so zato 24. oktobra na organiziran kulturni dan povabile tudi starše, ki so na ta način lahko spoznali aktivno dopoldne njihovih šestletnikov. Otroci so z mentoricami spoznavali glasbeno pravljico Tinkin dežnik. Razvrstili so se v tri skupine, v katerih so zgodbo uprizarjali s pomočjo instrumentov, dramatizacije, plesa in risanja. Mali šolarji so z veseljem sodelovali, starši pa so spoznavali delo najmlajših devetletkarjev, njihove sposobnosti ob tovrstnem načinu učenja in voljo do vključevanja v skupinsko delo. Benjamin Kanjir __________________________________________________________y OBMOČNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE V GORNJEM GRADU Domačini izkoristili prednost domačega terena V minulih dneh so po Sloveniji potekala območna tekmovanja iz znanja geografije za osnovnošolce. Na dvanajstih tekmovališčih so se pomerile ekipe iz 140 slovenskih osnovnih šol. Nosilec omenjenega tekmovanja je Zavod Republike Slovenije za šolstvo, izvajalke pa posamezne šole, med njimi tudi Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad, ki je gostila ekipe enajstih šol iz Savinjske in Šaleške doline. Mozirska in gornjegrajska ekipa mladih geografov na območnem tekmovanju v Gornjem Gradu (foto: Marija Šukalo) Domačine so zastopali Žiga Štan-car, Tomaž Suhovršnik in Urška Krz-narz mentorico Slavico Suhovršnik, tekmovali pa so tudi mozirski osmošolci Nadja Maze, Polona Oblak in Urška Hrastnikz mentorico Romano Presečnik. Po pozdravnem govoru ravnatelja Franca Vuge so tekmovalci preizkušali svoje znanje v teoretičnem delu, kjer so se vprašanja nanašala na svetovno problematiko oskrbe z vodo. Nato so jih na terenu, poleg orientacije z zemljevidom in kompasom, čakale naloge iz opisa pokrajine, opazovanja, opisovanja in razlaganja pojavov ob poti, merjenja temperature zraka in vode ter nak-. Iona zemljišča. Poseben poudarek je bil namenjen opazovanju onesnaženosti voda, saj je tekmovanje posvečeno mednarodnemu letu celinskih voda. Vsi tekmovalci so pokazali visoko raven znanja, zato so odločale malenkosti. Domačini so uspeli izkoristiti poznavanje domačega terena in si s tretjim mestom priboriti srebrno priznanje, medtem ko so Mozirjani zasedli osmo mesto in zanj prejeli bronasto priznanje. Gornjegrajci so se izkazali tudi kot odlični gostitelji, saj so poskrbeli za prijetno počutje tekmovalcev in njihovih mentorjev ob razkazovanju kulturnih in zgodovinskih znamenitosti kraja. Marija Šukalo POL STOLETJA DELOVANJA PLANINSKEGA DRUŠTVA SOLČAVA Jubilej zaokrožili z elektriko v koči na Klemenci jami pod Ojstrico Verzi Solčavana Jožeta Vršnika - Robana: »Ko gledam vas planine, nevolja hitro mine. Ko stopim vrh gore, presrečno je srce!« veljajo tudi za solčavske planince, ki v letošnjem letu praznujejo pol stoletja delovanja društva. Ob občinskem prazniku so se spomnili začetkov planinstva in nekaterih domačih planincev, predvsem Franca Herleta in Gustija Vršnika, ki sta poleg smelih alpinističnih podvigov preplezala tudi novo smer v severni steni Ojstrice, kar je pred več kot šestimi desetletji veljalo za izjemen dosežek. Pred nedavnim so svoj jubilej zaokrožili z elektrifikacijo njihove postojanke, koče na Klemenci jami pod Ojstrico. Pobudnika tega projekta sta bila člana PD Solčava Andrej Grudnik in Anton Pavlič-Čif. Elektrika na kočije plod večletnega dela članov društva ter upravnega odbora. Investicija, ki je terjala več kot deset tisoč prostovoljnih ur dela solčavskih planinskih zanesenjakov, je vredna nekaj več kot 4,2 milijona tolarjev. Del sredstev so uspeli pridobiti iz občinskega proračuna, nekaj je primaknila slovenska planinska zveza, ostanek pa so pokrile občine z obeh strani meje in nekateri sponzorji. Številne težave, ki so se porajale ob pridobivanju različnih dovoljenj in pogodb z lastniki zemljišč, so ob strpnem dogovarjanju uspeli sproti reševati v obojestransko korist. Ob predaji pridobitve svojemu namenu so solčavski planinci obiskovalcem v Logarski dolini v domu Cinkarne Celje predvajali multivizijsko predstavitev razvoja planinstva na Solčavskem, nato pa so se družno povzpeli na Klemenčo jamo, kjer so lahko v kulturnem programu prisluhnili cifram Klemena Matka in pozdravnim besedam predsednika solčavskega planinskega društva Danila Stakneta. Stakne je spregovoril tudi o prihodnjih načrtih društva. Objubileju in novi pridobitvi je solčavskim planincem čestital Danilo Škrbinek, podpredsednik slovenske planinske zveze, kije prepričan, da bo elektrika, kije zasvetila v koči, obogatila že tako bogato planinsko dejavnost drušlva, pomeni pa kvaliteten korak naprej, sajje radijska zveza še kako koristna. Hkrati je Škrbinek solčavskim planincem predal priznanje Slovenske planinske zveze. Čestitkam so se pridružili tudi predstavniki sosednjih planinskih društev s te in onstran meje. Marija Sukalo Danilo Škrbinek, podpredsednik PZS, je solčavskim planincem izročil priznanje slovenske planinske organizacije (foto: Marija Šukalo) OKTOBER - MESEC POŽARNEGA VARSTVA Urjenje potrebno zaradi boljšega sodelovanja ob pravih intervencijah V oktobru - mesecu požarnega varstva prostovoljna gasilska društva širom Slovenije preverjajo svojo pripravljenost. Izjema niso niti zgornjesavinjski gasilci, mozirska občinska vaja, ki so se je udeležili gasilci iz Mozirja, Rečice ob Savinji, Grušovelj in Pobrežij, pa je potekala v sredo, 22. oktobra. Operativni člani društev so na svoje pozivnike malo pred 18. uro prejeli sporočilo, da gori pri Krančiču v Dol Suhi. Prvi so na prizorišče dogajanja prispeli gasilci z Rečice, ki so zavarovali objekte in takoj pričeli z gašenjem. Sledile sojim desetine ostalih društev. Vaja je uspela, kljub temu pa je pokazala nekatere slabosti, kijih morajo gasilci odpraviti v smislu še večje učinkovitosti. Mozirski gasilci se s člani sosednjih društev iz Paške vasi, Šmartnega ob Paki in Letuša tradicionalno srečujejo tudi na skupnih vajah, ki potekajo vsako leto na območju drugega društva. Letos so se zbrali pri gašenju požara na gospodarskih poslopjih pri Levcu v Lokah pri Mozirju, Vaja je znova dokazala, daje tovrstno urjenje zelo potrebno zaradi boljšega sodelovanja ob morebitnih pravih intervencijah. Gasilci se na takšnih vajah med sabo spoznavajo, izmenjujejo znanje in izkušnje ter spoznavajo tehniko, ki se razlikuje od društva do društva. Benjamin Kanjir 5 /eH. . . Prihova je del občine Nazarje! Ustavno sodišče Republike Slovenije je v ponedeljek obravnavalo pritožbo Občine Nazarje in nekaterih krajanov Prihove v zvezi z neupoštevanjem referendumske odločitve prebivalcev in uvrstitvijo tega naselja v občino Nazarje. Na omenjenem referendumu se je za priključitev k občini Nazarje izreklo 52,5% volivcev, proti pa jih je bilo 47,5%. Ustavno sodišče je po vpogledu v kartografske izrise ugotovilo, da je naselje Prihova geografsko neposredno povezano z naseljem Nazarje, občina Mozirje pa kljub izločitvi Prihove ostane teritorialno povezana. 10 /ett... Namesto župana - predsedujoči V petek, 1. oktobra, se je znova sestala mozirska občinska skupščina in že v začetku je bilo bolj ali manj jasno, da zaradi komaj 35 prisotnih delegatov, z volitvami župana tudi tokrat ne bo nič. Skupščina je ugotovila, da je kandidatura za predsednika samo ena (Dominik Miklavc), medtem ko je Rajko Pintar svojo kandidaturo umaknil. Po odmoru so se zbori dogovorili, da Dominik Miklavc do izvolitve novega predsednika opravljanjegove dolžnosti z vsemi pooblastili in denarnim nadomestilom in je torej neke vrste vršilec dolžnosti predsednika SO. Predlog je bil soglasno sprejet. 9/PfxI 15 /eü. . . Čebelarstvo v Bočni Včasih je vsaka kmetija v Bočni imela čebelnjak - bečonak. Kmetom so bile čebele in s tem med dodaten vir zaslužka, sedaj pa je čebelarjev dosti manj. Večinoma so vsi kmetje, ki so včasih imeli 30 do 40 panjev, sedaj le 15 do 20, največ 34. Nihče se tudi ne ukvarja izključno s tem. Tradicija čebelarjenja je v Bočni dolga več kot sto let. Poskusno so dvakrat peljali čebele v Liko. Prvič je bilo ravno za stroške, drugič pa še to ne. S prevažanjem so nehali tudi zaradi tega, ker so se bali bolezni, ki se hitro širijo. Enkrat so poskusili s pašo na Menini planini na višini 1.500 m, a je premalo toplote in ni bilo uspeha. Pripravila Tatiana Golob KINO NAZARJE Sobota, 1.11, ob 20.00 in nedelja, 2.11. ob 17.00: BLONDINKA S HARVARDA 2 - komedija Režija: Charles Herman-Wurmfeld Igrajo: Reese Witherspoon, Sally Field, Bob Newhart, Luke Wilson, Jennifer Coolidge, Regina King, Jessica Cauffiel Najljubša ameriška blondinka se vrača. Potem koje osvojila Harvard, je Elle zdaj obetavna mlada odvetnica v veliki firmi, ki skuša uskladiti zahtevno kariero in priprave na poroko z moškim svojih sanj. A ko odkrije, da na družini njenega ljubljenega kužka Bruiserja kozmetične izdelke testira podjetje, ki je klient firme, v kateri dela, se postavi za njihove pravice - inje takoj odpuščena. Obupana je, a optimist ne more biti prav dolgo na tleh. Gospodična Woods se odpravi v Washington. Tam skuša izvedeti čim več o političnih zvijačah in prepričati politike, hkrati pa se sreča z izjemnim izzivom. Kongresniki niso takoj naklonjeni Barbiki s Capitola, a s pomočjo svoje inteligence, odločnosti in prikupnosti se loti sistema na način Elle Woods. Neznani vandali so v noči na 25. oktober le dan prej posajeno cvetje iz betonskih posod med ekspozituro Nove Ljubljanske banke in Grabnerjevo hišo v centru Mozirja zmetali po cesti. Betonska korita naj bi letos ostala prazna, a so se mozirski župan Ivan Suhoveršnik, predsednik KS Mozirje Roman Čretnik in vrtnar Jože Skornšek vseeno odločili, da jih posadijo. V soboto zjutraj so mimoidoči zmajevali z glavami in ugibali, kako kamnito srce mora imeti človek, kije sposoben takšnega dejanja. Eden izmed mimoidočih je dodal, da se »kakšen upokojenec česa takšnega gotovo ne bi spomnil.« Verjetno bo držalo, da so za dejanjem mlajši, ki ne vedo, kam bi s svojo objestnostjo. Benjamin Kanjir DRUŠTVO SPECIALNE OLIMPIADE MOZIRJE ■fc I • | I • • W I |(vt Dobri plaval« in se boljši balinarji Člani Specialne olimpiade Slovenije iz Mozirja so kot ekipa VDC Sožitje pred kratkim sodelovali na dveh športnih mitingih. V Ajdovščini so balinali, v Lipici pa plavali. Obe disciplini očitno dobro obvladajo, kar dokazujejo njihovi rezultati. Ajdovščina je gostila miting balinarjev, ki so se tako ekipno kot posamezno pomerili v disciplini bližanja in izbijanja. Med 17 ekipami je bila tokrat prvič tudi šestčlanska ekipa iz Mozirja. Miha Hafner in Tomaž Imar sta v svojih skupinah zmagala, Nada Brezovnikje dose- sodelovalo kar 210 plavalcev iz 34 ekip. Od Mozirjanovje največ plavalnega znanja pokazala Irena Tutič, ki je na razdalji 25 metrov v svoji skupini osvojila odlično drugo mesto. Sicer pa ekipa VDC Sožitje v tem času največ pozornosti posveča pripravam na zadnje letošnje tek- jfejsi Mh \pr^l ( Ekipa VDC Sožitje Mozirje se je s plavalnega in balinarskega tekmovanja vrnila s številnimi kolajnami (foto: Ciril M. Sem) gla drugi rezultat, Cvetka Trbovšek je osvojila bron, Damjan Orešnik in Vlado Pavlič pa sta le za las zgrešila stopničke. V Lipici je Socialni zavod Dutovlje organiziral 7. plavalni miting Specialne olimpiade Slovenije, na katerem je movanje v moštveni košarki, ki bo novembra v Ljubljani. Te veščinejim ne morejo biti tuje, saj je njihov mentor David Paulič odličen poznavalec košarke in obenem tudi trener državne reprezentance. Franjo Pukart ' ; a ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 7. KROG Jutri o naslovu jesenskega prvaka Nadaljevanjejesenskega dela prvenstva na Rečici ob Savinji ni prineslo bistvenih sprememb na vrhu, je pa poskrbelo za izenačenost ekip na preostalih mestih. Razborje in Davidov hram bosta o zmagovalcu jesenskega dela odločala vjutrišnjem medsebojnem srečanju, kar sedem ekip pa je še vedno v igri za visoka mesta. Rezultati 7. kroga: ŠD Raduha: ŠD Dreta Kokarje 3:0 b.b„ Davidov hram : Veseljaki Frenkys Puba 4:1, ŠD Mozirje: ASC 2000 1:4, Razborje: MC Lipa 5:2, Ranč Burger: Solčava 3:1. Lestvica po 7. krogu: 1. Razborje 19,2. Davidovhram 18,3.ASC2000 13,4. Veseljaki Frenkys Puba 10,5. MC Lipa 10,6. ŠD Mozirje 9,7. Ranč Burger 9,8. Solčava 7,9. ŠD Raduha 7,10. Kokarje -2. Franjo Pukart , KLUB UUBITEUEV TERENSKIH VOZIL - OFFROAD CLUB WHITE TIGER Zmagovite vožnje belih tigrov Razpisni pogoji so naslednji: KOČA NA LOKI se odda v najem najboljšemu ponudniku, ki ima urejen status za opravljanje tovrstne dejavnosti. PD Luče si pridržuje pravico, da ne izbere najemnika v kolikor ne bodo izpolnjeni razpisni pogoji. Interesenti naj v roku 10 dni po objavi pošljejo pismene prošnje na naslov PD Luče s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. O izbiri najemnika boste obveščeni v roku 15 dni od datuma za oddajo prošenj. PLANINSKO DRUŠTVO LUČE Razpisna komisija prvaki V Nazarjah so v mesecu oktobru organizirali medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu za starejše deklice in starejše dečke. Starejše deklice: /. skupina: Nazarje: Luče 0:2, Gornji Grad odpovedal nastop. 2. skupina: Ljubno: Mozirje 4:0, Mozirje: Rečica 1:2, Ljubno: Rečica 0:1. Za 3. mesto: Nazarje: Ljubno 1:1 (po izvajanju šestmetrovk 3:2). Finale: Luče: Rečica 0:0 (po 6-m 0:1). Končni vrstni red: 1. Rečica, 2. Luče, 3. Nazarje, 4. Ljubno, 5. Mozirje. Starejši dečki: 7. skupina: Luče: Gornji Grad 0:2, Gornji Grad: Ljubno 0:3, Luče : Ljubno 0:0. 2. skupina: Mozirje : Rečica 1:2, Rečica : Nazarje 0:8, Mozirje : Nazarje 2:3. Finale: Nazarje : Ljubno 2:0. Končni vrstni red: 1. Nazarje, 2. Ljubno, 3,- 4. Gornji Grad in Rečica, 5 - 6. Mozirje in Luče. PJ RAZPIS za najemnika KOČE NA LOKI za leto 2004 Nekateri svoje jeklene konjičke venomer čistijo, jih vozijo le po asfaltiranih cestah, hribov in makadamskih cest pa njihovi avtomobili tako rekoč ne poznajo. No, nekaterim se to zdi čisti nesmisel. Namen avtomobila je v tem, da pelje, kamor si želi voznik, in če so to težko dostopni tereni, prašne, blatne ceste, toliko bolje! Ljubitelji terenskih vozil, predvsem pak le-to služi njim, in nekaj takšnih em klubu Offroad club White tiger, opremo, vožnja med količki pride v pa napetih, divjih voženj po terenih, »samovoljnežev« imamo tudi v katerega predsednik je Andrej Peci- poštev v kategoriji soft trial, zadnja kjer ceste praktično ni, so zagotovo Zgornji Savinjski dolini. Osemnajstjih ga, podpredsednik pa Janez Marolt, kategorija pa predstavlja spretnosf- med tistimi, ki ne služijo vozilu, am- je, združeni pa so v letos ustanovljen- Gre za nekdanje člane Offroad du- no hitrostno preizkušnjo. Letošnja tekmovalna sezona je že zaključena, v klubu White tiger pa se lahko pohvalijo z visokimi končnimi uvrstitvami. V soft kategoriji - skupina A je Kogovšek z 290 zbranimi točkami zasedel 1. mesto, enak uspeh je v skupini B dosegel Marolt s 340 točkami, Bizjak pa je s 180 točkami zasedel 2. mesto. V spretnostni hitrostni vožnji je Marolt v skupini B prav tako zasedel 1. mesto, Pajovič pa 3. mesto. V skupini C je Bizjak zasedel 3. mesto, v skupini A pa Kogovšek 7. mesto. V kategoriji hard iz kluba White TL ger tekmuje ie Peciga, ki je v končni razvrstitvi zasedel 4. mesto. Ostali člani kluba se zaenkrat z vožnjo terenskih vozil ukvarjajo le ljubiteljsko. Klub White tiger namerava v bližnji prihodnosti urediti vadbeni poligon, v naslednjem letu pa si želijo izpeljati 10-dnevno skupinsko vožnjo skozi Saharo. Tatiana Golob Ekipa “belih (foto: Ciril 10-dnevno vožnjo skozi Saharo ba Mamut iz Mengša, katerih glavna dejavnost je udeleževanje na tekmah, ki trajajo tudi dva dni in so sestavljene iz treh kategorij. V kategoriji hard tekmujejo vozila z dodatno MEDOBČINSKO PRVENSTVO OŠ V MALEM NOGOMETU Rečičanke in Nazarčani medobčinski f PLANINSKO DRUŠTVO LUČE, Strmec 34,3334 Luče ob Savinji objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 17.10.2003 naslednji: STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zaključek sezone z MK puško V nedeljo, 19. oktobra, je Strelsko društvo Gornji Grad za zaključek letošnje sezone pripravilo še tekmo v streljanju z malokalibrsko puško na neobičajno razdaljo 100 metrov. Tekme seje udeležilo 18 strelcev, med katerimi je bil najpreciznejši Janez Železnik, drugo mesto je zasedel Tomaž Trogar, tretji pa je bil Ciril Kolar. n k______________________________________________________/ L SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 5. KROG Prvi prvenstveni poraz Nuznnunov po letu dni Ekipa KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc je v petem krogu najmočnejše slovenske lige malega nogometa izgubila na Ptuju in tako prekinila enoletno neporaženost na prvenstvenih tekmah. Vitomarci so bili tokrat srečnejši in spretnejši predvsem v fazi napada in po tiho pričakovane točke so splavale po vodi. Smešna sodnika izključila Metulja. Preko dvesto ljubiteljev okroglega usnja, med katerimi je bila najbolj glasna skupina nazorskih navijačev, je v centralni dvorani na Ptuju uživalo v dinamični in kvalitetni predstavi, ki sta jo s hitro in moško igro demonstrirala še lansko leto najboljša drugoligaša. Hitro vodstvo domačih z dvema zadetkoma prednosti je primoralo Nazarčane v odprto igro in pokrivanje po celem terenu, karsejimjezzadetkom Adamiča kmalu obrestovalo. In ko seje pritisk še stopnjeval, je eno od žog ponovno »ukradel« najboljši igralec tekme Kamenšek ter že v dvanajsti minuti prvega polčasa povišal na končnih 3:1. Nazarča-ni so v nadaljevanju naredili vse, da bi nekako preobrnili rezultat, vendar jim je tako realizacija kot športna sreča tokrat obrnila hrbet, za nameček pa seje težje poškodoval še Vreš, ki v jesenskem delu prve- (foto: Franjo Atelšek) nstva zagotovo ne bo več igral. Izredno športno srečanje je v drugem polčasu pokvaril eden od sodnikov, ki je najprej na veliko začudenje vseh v dvorani brez pravega vzroka izključil Metulja, za »kompenzacijo« pa še domačega Špraha, ki seje sporekel s svojimtrener- KMN Vitomarci Petlja : KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc 3:1 (3:1) Ptuj. Športna dvorana Center. Gledalcev: 250. Sodnika: Aleksander Men-cigar in Dušan Turk. Delegat: Mirko Plaznik. Strelci: 1:0Kamenšek(4),2:0Šnofl(6),2:1 Adamič(9),3:l Kamenšek(12). KMN Vitomarci Petlja: Kornik, Šprah, Kraut, Kurnik, Šnofl, Kamenšek, Puk-šič, Majhenič, Rižnar, Radamani, Polšak. KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Skok, Delamea, Adamič, Korun, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Metulj, Vreš, Hren, Zagožen. Rumeni karton: Rudi Vreš, Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Danilo Kurnik (KMN Vitomarci Petlja) Rdeči karton: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc), Boris Šprah (KMN Vitomarci Petlja). Igralec tekme: Franc Kamenšek (KMN Vitomarci Petlja) c Rezultati 5. kroga: Vitomarci Petlja: Nazarje Glin IPP AM Miklavc 3 I (3 D Svea Lesna Litija: Mavi Brežice 6 5 (3 3) Metropol: GIP Beton MTO 2 I (I 0) Kix Ajdovščina: Dobovec 8 7 (2 3) Puntar Alpkomerc: Napoli Intelsat Pernica IO I (4 l) MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 jem. Smešno, obenem pa velika izguba za obe ekipi v naslednjem krogu, ki bo zaradi reprezentančnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo na sporedu šele 14. novembra. V Nazarje takrat prihaja odlični Puntar Alpkomerc. Franjo Pukart Lestvica po 5. krogu: l. Svea Lesna Litija 5 5 0 0 3l: 20 15 2. Puntar Alpkomerc 5 4 0 I 34:13 12 3. Nazarje Glin IPP AM Miklavc 5 3 I I 20:14 10 4. GIP Beton MTO 5 3 0 2 13: 8 9 5. Metropol 5 2 2 I 23:20 8 6. Vitomarci Petlja 5 2 I 2 18:19 7 7. Kix Ajdovščina 5 I I 3 19:25 4 8. Mavi Brežice 5 0 3 2 22:29 3 9. Napoli Intelsat Pernica 4 I 0 3 11 :19 3 IO. Dobovec V 5 0 0 5 14:30 0 y ČRNA KRONIKA • ZAKURIL ŽUPNIŠČE Bočna: 22. oktobra, par minut po 20. uri, je neznanec splezal na balkon župnišča v Bočni, kjer je zakuril odpadni papir. Skozi napol priprto okno je nato zažgal še zaveso, vendar se ogenj ni razširil na gorljive dele. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 20.000 tolarjev. • PRETEPENI MLADOLETNIK Nazarje: Mladoletnik iz Nazarij je 22. oktobra okoli 20.30 ure hodil peš po lokalni cesti iz Spodnje Rečice proti Rečici. Ob njem seje ustavil osebni avtomobil, iz katerega sta stopila dva neznana fanta. Mladoletnika sta brez razloga pretepla in mu povzročila lažje telesne poškodbe. • ADIJO MOBITEL Luče: 23. oktobra je mladoletnik iz Luč na športnem igrišču v Lučah ostal brez mobilnega gsm aparata. Aparatje med igro odložil ob igrišču, neznanec pa je izkoristil njegovo nepazljivost in odšel s telefonom. • POŠKODOVAN JUKEBOX Radmirje: Lastnik glasbenega igralnega avtomata je med pregledom ugotovil, da gaje neznani storilec poškodoval v času med 18. in 24. oktobrom. Avtomat je imel postavljen v gostilni Na gmajni v Radmirju. • PONAREJENI BANKOVEC Mozirje: Poslovodja trgovine Era Adut v Mozirju je 25. oktobra med štetjem dnevnega izkupička posumil, daje med bankovci ponarejen tisočak. Policisti so bankovec zasegli in ugotovili, daje resnično ponarejen, zato so pričeli z iskanjem nevestnega plačnika, ki denar izdeluje kar sam. Doktor, kako to, da tu visi slika vašega asistenta? Odlična po pouku Študentki, ena bolj blond od druge, se pogovarjata. "Kako ti vedno uspe dobiti same dobre ocene pri matematiki?" vpraša prva drugo. "Enkrat sem spala s 'prfok-som', sedaj pa ga izsiljujem. Zakaj pa še ti ne bi naredila tako?" "Mogoče pa res. Bom videla, kako mi bo zneslo." Ko njun pogovor naslednjič nanese na ocene, prva potoži, da ima še kar slabe. Druga se ji čudi: "Kaj nisi spala z njim, kot sem ti rekla?" "Sem, saj zato ga ne morem izsiljevati. Imam pa že raje dobrega ljubčka kot dobre ocene!" Blenda Tavrl Uredništvo sprašuje bralce - kdo je v tej zgodbi najbolj pokvarjen? Bralci odgovarjajo: - Najbolj 'žleht' je avtor članka, ki izdaja takšne skrivnosti. Generična terapija Urban gleda papir pred sabo in reče kolegu v čakalnici pri zdravniku: "Namesto fizioterapije sem dobil napotnico za erotično masažo. Ker dekleta, ki delajo tam, niso šolana, so cenejša od naših fizioterapevtk. To je katastrofa!" "Zakaj? Jaz bi bil tega vesel!" "Jaz bi bil tudi, ampak napotnica, ki sem jo dobil, ni zame, ampak za ženo!" Novi agregati "Kje pa je Janez?" vpraša pivski bratec zbrano družbo o pogrešanemu. "Ni ga več. Nočnja vožnja po pivo v Savinja Ero, ga je pripeljala v višjo atmosfero." Zapeljan v odvisnost "Gašper, kako da si postal odvisnik od alkohola?" si Jošt drzne dregniti v gostitelja. "Začelo se je kmalu po poroki. Neko jutro mi je žena rekla: 'Dragi, sinoči si bil z mano kot žival. Kaj te je prijelo?" "In kaj je bilo tisto, kar te je prijelo, da si bil z njo kot žival?" "Priznal sem ji, da sem po dveh pirih precej bolj poskočen." "Še vedno ne razumem, kako si postal zaradi tega alkoholik..." Tedaj pristopi žena s pladnjem polnem pivskih steklenic in reče: "Dragi, gost se že poslavlja." Na mizo da pir in doda: "Čas je za tvojo večerjo, potem pa pridi za mano v posteljo!" Živa in Jaka Žiehnoba Nadomestna tolažba Tinčka razlaga sodelavcu Lojzu: "Neštetokrat se mi zgodi, da zamenjam pomen podobnih besed. Tako namesto, da bi posesala tepih, posteljem posteljo." "Meni pa se dogaja, da zamenjujem namen pojmom. Kadar sem zaspan, pomislim na posteljo, a mi misel takoj preskoči na tebe v njej." "Zdaj pa razumem, zakaj si že ob šestih zjutraj takoj pri meni, medtem ko se vsem drugim delavcem še dremlje." Lojze je takoj ljubosumen: "A hočeš reči, da pridejo še drugi za mano, ko se jim ne dremlje več?" "Ne, ne, tepček. Spet sem zamešala besedi. Mislila sem reči, da pridejo za teboj, ko se jim ne dela več." Ttigo Mernik in Hugo Mušnik Cvetke iti koprive OBLAST JE SLAST Gornjegrajski župan Toni Rifelj: »Malo meje že sram, ker še vedno nisem predlagal podžupana.« Mozirski župan Ivan Suhoveršnik: »V primerjavi s tabo imam še osem let časa za razmišljanje.« Nazorski župan Ivan Purnat: »Podžupani so prava pogruntavščina. Podobno kot svetniki, povsod so zraven, čeprav ničkaj ne odločajo.« (SPOŠTOVANJE PRAVNEGA SISTEMA PRESS) ŠPANOVI JA GRE SKOZI ŽELODEC Jože Mermal, predsednik uprave BTC: »Ti je kaj znano, Anka, kdo bo plačal tole pojedino?« Anka Rakun, ljubenska županja: »Veš, Jože, smo malo na tebe računali... Za kontra uslugo boš dobil karto za eno uro smuke na Golteh po sindikalni ceni.« (LJUDSKA KUHINJA PRESS) ZADREČKA ČUKA HAM Urška Selišnik, novinarka Novega tednika: »Kako si razlagate nenavaden pojav, da se kot rojen Zadrečan kar naprej pojavljate v Savinjskih novicah?« Jakob Presečnik, minister za promet: »Ocenjujem, da imajo v uredništvu dobre veze, jaz pa sem ostal brez zvez, ker jih je preko veze dobil kolega Gantar, ki ima dobre zveze z novinarjem Janezom iz savinjskega dela Zadrečke doline.« (GLADKO KOT ZADREČKE CESTE PRESS) SESTAVIL PEPINO NAPAD, NAVAL PRIPADNIK ALPSKE RASE AMERIŠKI IGRALEC, LEGENDA KUNG- FUA-BRUCE NAD ALJ EV. GESLA SAMICA GAMSA OČE (NAR.) J 1 KAR MORA KDO STORITI, OPRAVEK NAVEDEK, CITAT - TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE - MOŠKO SEME - HLAJENJE - SERVIS - MONTAŽA - KATICA ILEŠ ZA POLTON ZNIŽANI “E" OGLJIKOVODIK Z DVEMA DVOJNIMA VEZAMA PRAPROTNIKOVA 35, MOZIRJE VRANJI SAMEC, KROKAR TAUSOVA BREZALKOHOL PIJAČA ► J' J’đ' ROMUNSKA ORODNA TELOVADKA- SIMONA LASTNOST, ZNAČILNOST NAMERNEGA ŽIVINSKA KRMA KARAM- BOL REKA V PANDŽABU REKA IN MESTO V FRANCIJI LASTNOST SMEJAVEGA ČLOVEKA GLAVNO MESTO TURČIJE VOZILO ZA VOŽNJO RO SNEGU BRUSNI KAMEN ZA KOSO NEVARNA, POGUBNA BULA, NOVA TVORBA SLOVENSKI PEVEC (PLESTENJAK) POLOPICA Z MADAGASKARJA GRENKI ZELIŠČNI LIKER RAZMNOŽE- VALNA TVORBA VeČ OSIN, OSINE ŽENSKI ETNO ZBOR IZ BELE KRAJINE MORSKA ALI REČNA RIBA, SORODNIK LOSOSA NEJEVOLJ- NOST KRAJEVNA SKUPNOST SLOVENSKI NOVINAR- ZORAN PISANA TROPSKA PAPIGA ARMENSKI PESNIK- AVETIK SINJSKA VITEŠKA IGRA RAMON NOVARRO TROPSKA KUKAVICA FRANCOSKI MATEMATIK- FRANCOIS REKLO, PREGOVOR OTOK V PERZIJSKEM ZALIVU MESTO V FLORIDI ZADNJICA (VULG.) VALENTIN OMAN ITALIJANSKI SPOLNIK CESTA ALI PROGAV SKALI BOŽIČNA PONAZORI- TEV KRISTUSOV. ROJSTVA LOPATICA ZA ČIŠČENJE PLUGA, RALKA PRIPADNIK ESTONCEV, NARODA OB BALTIKU Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: ISAAKJAN- armenski pesnik- Avetik ALEGAT- navedek, citat AIRE- reka in mesto v Franciji VIETE- francoski matematik- Francois JERIN- slovenski novinar- Zoran DAS- otok v Perzijskem zalivu OBVESTILO REŠEVALCEM Rešeno križanko iz 41. št. SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 11. novembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ASC 2000. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrade, in sicer bone v vrednosti 5.000,4.000 in 3.000 sit, ki vam jih tokrat podarja trgovina ASC 2000 iz Mozirja. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! KOMU ZAUPATI ROKO ZA PLES? SEKCIJA PLESNIH ŠOL SLOVENIJE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE NAM JE PODELILA NAZIV " DOBRA PLESNA ŠOLA" PLESNA ŠOLA Vabimo vas v začetni tečaj družabnih plesov v Mozirju. Vpis in informacije na tel. 041-649 - 816 Napovednik • Petek (31. oktober), ob 18.00. Stari grad Celje Otvoritev razstave grafik Pavela Zablockega • Petek (7. november), ob 17.00. Mladinski center Šmartno ob Paki Začetek strip delavnice ŽIVALI - PRODAM Prodam 6 mesecev stare ovne cca 30 kg. Ugodno. Gsm 031/682-669. Prašiče, 200 kg, za zakol, prodam. Tel. 5841-891. Prodam tri prašiče, težke 150 kg, za zakol, domače krme. Tel. 838-50-33. Prodam pujsa za zakol, težkega 160 kg. Gsm 041/894-351. Prodam prašiča, 200 kg, za zakol, domače reje. Tel 5844-643, gsm041/231-311. Prodam pujsa za zakol, krmljen z domačo hrano, težak 150-180 kg. Gsm 041/707-797. Prodam prašiča za zakol, krmljen samo z domačo krmo. Gsm 031/396-089. Prodam teličko, sivo rjavo, A kontrola, staro 8 dni. Tel. 5832-456. Prodam telička, 120 kg, za zakol ali nad-aljno rejo. Gsm 051/335-722. Prodam bikca, starega 3 mesece, BP pasme. Tel. 5841-575. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam suzuki maruti, 1.1991,54.000 km, cena po dogovoru. Gsm 031/792416, Anica. Prodam škodo favorit, 1.94, reg. do 4/04. Tel. 5845-186, gsm 041/903-645. Subaru justy 1,2 4wd, 1.1991, prevoženih 140.000 km, prodam. Gsm 041/647-793. DRUGO - PRODAM Prodam domač krompir. Gsm 031 /266-738. Prodam traktorske verige za imt539, nove, nikoli rabljene. Gsm 031/353-986. Ugodno prodam mali vedi 2. Gsm 041 / 857-911. Prodam el. pisalni stroj, malo rabljen, cena 12.000 sit. Gsm 041/216-446. Prodam motorno žago. Tel. 838-50-54. Prodam sobno kolo, cena 5.000 sit. Gsm 041/665-178. Prodam zimske gume 175/70-13 - ugod- KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN ime in priimek__________________________________________ NAROČ. ŠT. naslov i i i I I no. Gsm 051/311-010. RAZNO ODDAM Prosim najditelja avtomobilskega ključa z Oddam voziček marelo peg perego in obeskom, izgubljenega na Ljubnem, da avtosedež brgvi. Gsm 051/340-820. mi proti nagradi vrne. Gsm 041/458-496. Nihče ne more prizadeti naših čustev, prizadenemo se samo sami. (S. Mori) MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-834300. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p. Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE. GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p„ Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o„ enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. ZAPOSLIMO delavce na žagi. Jože Černevšek s.p., Juvanje 15,3333 Ljubno ob Savinji, tel. 838-1090 ali 051/307-058. Jože Černevšek s.p., Juvanje 15,3333 Ljubno ob Savinji. NOVO V MOZIRJU - PRAVNO SVETOVANJE Nataša Vidmar s.p. Hitro, zanesljivo in ugodno vam pripravimo vse vrste pogodb, statute društev, zemljiškoknjižne predloge in nudimo druge pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA 0 mazoa VELENJE MAZDA EUROPE SERVICE MAZDA AS VELENJE - VEDNO DOBRE AKCIJE MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skomšekd.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com mazoa /m NADALJEVANJE NAJBOLJ NORE KOMEDIJE “MOZ MOJE ŽENE”: n m, m-. Miro Gavran: yjUBUIBC Delavski rlnm Nazarie.. Delavski dom Nazarje, 21. novembra 2003, ob 19.00 uri Igrajo: Zvezdana Mlakar, Ivo Ban in Iztok Valič „ Predprodaja vstopnic od 3. novembra dalje: I Savinjske novice (grad Vrbovec Nazarje), I Knjižnica Mozirje, Trafika Gornji Grad, I Trafika Ljubno ob Savinji Ljubimec najine žene je nadaljevanje predstave Mož moje žene, v katerem se pojavi Dragica - tista, za katero Srečko in Jožek ugotovita, daje njuna skupna žena in da ju je vlekla za nos. Toda ženska pamet nima meja! Moža ugotovita, daju vara še s tretjim... Ura in pol samega smeha, garantirano! Tudi za tiste, ki si prve predstave morda še niste ogledali. Celje - skladišče D-Per 7/2003 COBISS Q nrnnramG sRcčnnjc gosp r' UG u u snuMO - šol PLCnORmDEL Velenje, Hotel Paka, 7. november 2003 ob lo.oo IZZIUIPRCD USTOPOm u cu dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve PROGRRIRI IR UKREPI 2RIZURJRR JE POLITIKE PODJETRIŠTUf) IR RORHUREREROSTI mag. Mateja Mešl, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo IZZIUI GORCn JR OB USTQPU U CU mag. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenje d.d. PREDRÜSTI IR SLABOSTI UPRRULJRRJR SLOUERSKIH PODJETIJ OD USTOPU 0 EU dr. Matej Lahovnik, docent, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta KRKOUOST in RRZUOJ JE U ČLOUEŠD KRPITRLU Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje OKROGLE OOZE. POSUETI Velenje, Mozirje, Gornji grad, 10.- 28. november 2003 > Regionalni vidik učinkovitosti raziskovalcev in raziskovalnega dela > Vključevanje slovenskega malega gospodarstva v notranji trg EU > Podjetništvo za 21. stoletje > Državni in evropski vidiki razvoja regij ob prehodu iz statističnih v razvojne regije > Uravnoteženo prostorsko načrtovanje - osnova za gospodarski razvoj regije > Nova zaščita skupnega evropskega trga - okolju in potrošniku prijazni proizvodi > Infolink - Borza ponudbe in povpraševanj - preprost korak do poslovnih partnerjev na svetovnem spletu > NLB - vaš partner ob vstopu v EU > Moč blagovnih znamk z vidika vstopa Slovenije v EU > Postani mojster/mojstrica - promocija poklicev in poklicnega izobraževanja SREERRJE GROZDOU Velenje, 13. november 2003 EUROIRPO TOČKE 07.-13. november 2003 Velenje, Šmartno ob Paki, Ljubno ob Savinji, Mozirje, Šoštanj INFORMACIJE: www.gzs.si/oz_velenje www.velenje.si OSREDNJA KNJ. CELJE