imllka 22 • leto XU * cena 250 din	__________________ Celle, 4. lunlla 1987
TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Pesem, solze, veselje
Mladinski pevski festival je tudi tokrat postregel s
kakovostnini petjem, novimi poznanstvi, izkušnjami
in lepimi spomini marsikaterega pevca na Celje. Ven-
dar, kot je povedal predsednik SO Celje Tone Zimšek
v svojem zaključnem govoru, se moramo zavedati, da
ima Celje veliko priložnost in srečo, ker je gostitelj
mladih pevcev iz Evrope. To bogastvo, to čarobno
lepoto glasov bo potrebno v prihodnje ustrezneje
vtkati v življenje mesta in širšega prostora.
EDI MASNEC
Festl¥al brez pike, a s
kllcalem
v Celju se je uspešno končal MPF.
Stran 12.
Odškodnine za nekdanje
dela¥ce Sa¥lnle
Zanje se bodo pravdali občinski sin-
dikati. Stran 15.
Moflamem ¥ IludI
Pogovor z Jožetom Staničem, dobit-
nikom zlatega znaka OF. Stran 5.
No¥ ban/nI tele¥lzor ¥
stereo lz¥edbl
v Gorenju so predstavili tudi domači
videorekorder. Stran 4.
Pozdrav prijateljem v vlaku BIE 87
¥ Sl0¥enll0 prihala ¥lak itrllatelle¥ Iz SrbUe. Jutri sla¥nostnl sprejem gostO¥
Minili sta dve leti, kar je
vlak bratstva in enotnosti
odpeljal nekdanje izgnance
in njihove sorodnike k pri-
jateljem v Srbijo. Letos srb-
ski prijatelji prihajajo na
obisk v Slovenijo.
Vlak bo pripeljal okoli
2000 gostov v petek, 5. junija
opoldne v Slovenijo in se pr-
vič na slovenskih tleh ustavil
v Krškem, kjer bo osrednja
slovesnost ob srečanju starih
in tudi novih prijateljev. Pri-
peljali bosta dve vlakovni
kompoziciji, ki se bosta v Kr-
škem razdelili v tri. Ena bo
končala pot na Jesenicah,
druga v Mariboru in tretja
prvič v Celju, kjer bo izstopi-
lo okoh 400 gostov za občine
celjskega območja ter prvič
tudi za koroško regijo.
Vsepovsod pripravlj^o
gostom iz bratske Srbije to-
variški, prijateljski sprejem.
Letošnji vlak je značilen po
tem, da bodo gostitelji in
gostje imeli veUko več časa
za skupno srečanje in pogo-
vore, s^ bo manj ogledov in
različnih akcij, ki so bile po-
goste pri prejšnjih vlakih.
Goste iz Srbije bodo sprejeli
v kar 35 slovenskih občinah,
med katerimi jih je že 29 po-
bratenih s srbskimi, ostale
pa pobratenje še načrtujejo.
Res je, da je v vlaku vedno
manj tistih, ki so bili po uka-
zu okupatoija med drugo
svetovno vojno izgnani, ven-
dar so pri srbskih prijateljih
našli topel in varen dom. Le-
ta pač storijo svoje in zdaj se
krepi prijateljstvo že med
naslednjimi generacijami.
Na celjskem območju pri-
pravljajo za prijatelje iz Srbi-
je vseeno nekaj prireditev.
Med najzanimivejšimi bo
ona v Laškem, kjer bodo go-
ste pričakali v srbskih in slo-
venskih narodnih nošah s
kruhom in soljo. V soboto pa
v Marija gradcu pod pravim
kmečkim kozolcem priprav-
Ij^o pravo slovensko sreča-
nje z »župo« in prikazom slo-
venskih običajev. Program
je zaupan vse bolj aktivni
skupini Anton Tanc, sreča-
nje pa se bo začelo ob 14. uri.
Prav gotovo pa bo prijetno
tudi drugje o čemer, bomo
poročali v prihodnji številki
Novega tednika. Pred jutriš-
njim prihodom samo skro-
men pozdrav:
Imejte se lepo med nami,
prijatelji iz vlaka BIE 87!
TONE VRABL
Vrtiljakovo srečanje
Mah pek - tako je svojo prvonagrajeno fotografijo v letošnji akciji Pioniiji fotografiržgo
naslovil Aljoša Videtič iz Titovega Velenja in si z njo priboril Fotolikovo nagrado -fotore-
portersko torbo.
Izbor prispelih fotografij si lahko od ponedeljka naprej ogledate v celjskem Muzeju
revolucije. Slavnostni zaključek akcije in zdaj že tradicionalno Vrtiljakovo srečanje pa
napovedujemo za petek, 12. junija ob 15. uri na prostoru pred našim uredništvom.
Letošnje srečanje bo prava mala fešta, na kateri se bo zvrstilo vehko nastopajočih, dovolj
bo tudi zabavnih in družabnih igric, pa še nagrade bomo podelih. Vrtiljakovci - pozor -
dobimo se v petek, 12. junija.
Doslej najuspešnejša akcija RK
Znano je, da je v hudih
časih solidarnost ljudi naj-
večja. To se je izakazalo tu-
di letos, ko je v preteklem
tednu potekala akcija zbi-
rka oblačil, ki so jo orga-
nizirali občinski odbori RK
po vsej Sloveniji.
V	celjski občini je občinski
odbor RK izredno zadovo-
ljen z letošnjo akcijo, saj je
bila ta v zadnjih devetnajstih
letih njuspešnejša.
V	osemnajstih krajevnih
skupnostih v celjski občini
so zbrah pribhžno 8000 kilo-
gramov različnega blaga,
vsaj za tisoč kilogramov več
l^ot kni. Krajani so se disci-
plinirano držali navodil in
Pivič ponudili tudi nerablje-
no blago, ki pa so ga primer-
no označili. Največ so v akci-
ji zbrali starih oblek, okrog
150 parov čevljev, malo po-
steljnine ter nekaj pohištva.
V krajevnih skupnostih so
akcijo odločno organizirali.
V njej je sodelovalo okrog
sto članov KO RK, prav toh-
ko prostovoljcev ter preko
25u mladih članov RK.
Predvsem moramo pohvaliti
učence iz šole Borisa Kidri-
ča, ki so ves dan razkladali
vozila, ki so blago vozila v
skladišče RK. Organizatoiji
uspele akcije RK so imeli na
razpolago 15 vozil, ki so jih
brez pridržka posodile celj-
ske delovne organizacije.
Vsem sodelujočim v akciji in
darovalcem se RK posebej
zahvaljuje.
Z.S.
Danes smo v Vinski gori
Novinarji Novega tednika in Radia Celje se bomo
danes ves dan mudili na obisku v Vinski gori v žalski
občini, kjer bodo letos praznovali občinski praznik.
Prepričani smo, da bomo dobro napolnili naše belež-
nice in magnetofonske trakove, saj v tem kraju ne
manjka zanimivosti in zanimivih ter prizadevnih
ljudi. Ob 20. uri pa bo v tamkajšnji dvorani ustni
časopis z zabavnim programom, na katerega so vab-
ljeni vsi krajani. Nastopili bodo ansambel Hmeljar-
ski instrumentalni kvintet, harmonikar Drago Jam-
orek iz Prebolda, pevski zbor iz Vinske gore, učenci
osnovne šole in humorist Franc Vinder-Lipnčan.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
Neučinkovitost komunistov je naieziliva
Medobčinski S¥ei ZK Celje le zato sprelel vrsto usmeritev In zadolžitev
Velika pričakovanja, ki
so spremljala lanski kon-
gres slovenskih komuni-
stov in številne seje central-
nega komiteja, se vse bolj
razblinjajo. Iz preprostega
razloga - sklepi ostajajo
bolj kot ne na papirju. »Na-
ša neučinkovitost je eden
izmed razlogov za neučin-
kovitost v naši družbi,« je
dejal v ponedeljek na seji
medobčinskega sveta zveze
komunistov celjskega ob-
močja sekretar Dane Rine.
Da bi to trditev vendarle
postopoma presegli, so se^
dogovorili, kako bodo bolj'
učinkovito uresničili dogo-
vorjene usmeritve.
O samoupravni organizira-
nosti je obširno že spregovo-
ril Centralni komite Zveze
komunistov Slovenije. Iz-
kušnje na celjskem območju
kažejo, da prenekod krivijo
samoupravno organiziranost
za gospodarsko neučinkovi-
tost in iščejo izhode v nje-
nem spreminjanju, po drugi
strani pa strah za stolčke ob
pomanjkanju pobud delav-
cev in komunistov ohranja
obstoječo, čeprav neprimer-
no organiziranost.
V	uvodu predsednika ko-
misije za družbenoekonom-
ske odnose pri medobčin-
skem svetu Dušana Drofeni-
ka in v razpravi so poudarili
predvsem nujo preseganja
mehaničnega združevanja
temeljnih organizacij v de-
lovne organizacije. Kljub te-
mu mora biti organiziranost
prožna, dinamična in prila-
gojena doseganju razvojnih
načrtov, ki pa jih je seveda
treba najprej imeti. Takšna
zahteva pomeni, da je treba
sproti preverjati učinkovi-
tost spremenjene samou-
pravne organiziranosti. Tega
doslej na območju niso dela-
■ li, zato so na seji sprejeli od-
ločitev, da morajo komunisti
v obeh gospodarskih zborni-
cah in v sindikatih oceniti
spremembe samoupravne
organiziranosti za dve leti
naz^j.
V	nekaterih občinah (naj-
bolj celovito v Celju) so že
ocenili samoupravno organi-
ziranost glede na to, kako
služi bolj učinkovitemu delu
ter družbenemu in gospo-
darskemu razvoju. To mora-
jo narediti tudi v ostalih ob-
činah. Potem bodo lahko
oblikovali določene usmeri-
tve za aktivnosti komunistov
v združenem delu. Pričaku-
jejo nasvete gospodarskih
zbornic in družbenih pravo-
branilcev samoupravljanja.
Še težje kot preprečiti neu-
pravičeno ukinjanje temelj-
nih organizacij, pa bo vzpod-
bujanje nast^anja novih
enot gospodarjenja. V posa-
meznih občinah bi naj izvrš-
ni sveti pomagali ustanavlja-
ti nove proizvodne enote z
zagotavljanjem začetnih ma-
terialnih sredstev in s kadri.
To velja predvsem za druž-
beni del drobnega gospodar-
stva.
Letošnja gospodarska gi-
banja na celjskem območju
niso ugodna, spremlja pa jih
tudi dvom v resničnost po-
datkov. Tudi to je eden iz-
med razlogov za zahtevo
medobčinskega sveta, da v
vseh osnovnih organizacijah
realno ocenijo razmere glede
na stari in novi obračunski
sistem. Oceniti morajo raz-
vojno naravnanost organiza-
cije zdniženega dela in raz-
mere v svojih planskih in
razvojnih službah. Za odveč-
no režijo morajo najti delo v
proizvodnji. Preveriti mora-
jo kadrovsko politiko in ali
so zaposleni sposobni dose-
gati razvojne cilje. Strokov-
ne službe in poslovodni or-
gani jim morajo zagotoviti
primerjalne podatke, ki jim
bodo pokazali položaj v pod-
skupini dejavnosti. Medob-
činski svet pa tudi zahteva
borbo komunistov proti
dvojni morali v odnosu do
družbenih sredstev in pri
prikazovanju rezultatov ter
za razlikovanje med dobrim
in slabim delom.
Med nalogami, ki jih morcOo
opraviti občinski komiteji, po-
leg ocen razmer v združenem
delu in obsega vključevarxja v
program 2000 raziskovalcev v
Sloveniji, izstopajo naloge, da
proučijo rezultate dela razisko-
valnih skupnosti in kadre, ki
zasedbo ključna mesta v zdru-
ženem delu. Za vzgled, kaj vse
je mogoče narediti, so postavili
celjsko akcyo, ki bi ncO poma-
gala kolektivom doseči vrh v
posameznih dejavnostih.
MILENA B. POKLIČ
Tekmovanje v SLO uspelo
Minuli konec tedna so se v Laškem zbrale ekipe na
regijskem tekmovanju v znaigu in veščinah iz SLO
in DS. Tekmovalo je osem ekip iz osnovnih in osem
ekip iz srednjih šol.
Mladi so pokazali zelo dobro znanje, so nam povedali
na Oddelku za ljudsko obrambo občine Laško, ki je
bila v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL orga-
nizator tekmovanja.
Med ekipami osnovnih šol so bili prvi domačini iz
Osnovne^ šole Primoža Trubarja Laško, druga je bila
ekipa OŠ Tončke Čečeve iz Lesičnega, tretja pa OŠ
Gustav Šilih Titovo Velenje. Med srednjimi šolami so
bili prvi tekmovalci Srednje zdravstvene šole Celje,
drugi Srednje tehniške šole Maršala Tita II. ekipa in
tretji učenci Srednješolskega centra Titovo Velenje -
elektro usmeritve.
VM
Ponekod je sindikat
še povsem nemočen
Povsod, kjer ima sindikat
podporo vodstva delovne
ali temeljne organizacije,
strokovnih služb in drugih,
je problemov dosti manj,
kot pa tam, kjer sindikat le
kritizirajo, za njegovo bolj-
še delovanje pa ničesar ne
store. To so menili na seji
občinskega sveta Zveze sin-
dikatov v Mozirju, ko so
ocenjevali vlogo osnovnih
sindikalnih organizacij.
Ugotavljajo pa, da še ved-
no temelji večina dela predv-
sem na predsednikih posa-
meznih izvršnih odborov os-
novnih organizacij Zveze
sindikata, kar hkrati pome-
ni, da kakšne posebne
uspešnosti delovanja sindi-
kata ni mogoče pričakovati.
Marsikje bi lahko izboljšali
tudi sodelovanje z ostalimi
družbenopolitičnimi organi-
zacijami. Sicer pa je v občini
še nekaj organizacij sindika-
ta, ki svojo vlogo šele iščejo.
Marsikje pride tudi do nepo-
trebnih konfiktov, ker sindi-
kalne organizacije niso pov-
sod dovolj dobro informira-
ne v vseh dogajanjih. V mo-
zirski občini pa je tudi nekaj,
k sreči redkih primerov, ko
poskušajo sindikalnim de-
lavcem in aktivistom odvzeti
vlogo, ki jo imajo po Ustavi
in Zakonu o združenem de-
lu, hkrati pa želijo te ljudi
napraviti nepomembne.
Predstavniki občinskega
sveta Zveze sindikatov iz
Mozirja so v preteklih mese-
cih obiskali vse osnovne or-
ganizacije in pripravili oceno
ryihovega delovanja. Na os-
novi teh ugotovitev so pri-
pravili tudi oceno delovanja.
Ponekod so ugotovili, da do-
bro dela konferenca osnov-
nih organizacij, slabše pa de-
lajo osnovne organizacije.
Poseben problem predstav-
ljajo okolja, kjer je veliko te-
renskega dela, tako kot na
primer v nazarskem Gozd-
nem gospodarstvu. Zaradi
terenskega dela so delavci
prikrajšani za marsikatero
sprotno informacijo, ki jo
dobijo delavci v enovitem
delovnem procesu enega to-
varniškega dvorišča. V Gore-
njevi delovni organizaciji
Mali gospodinjski aparati v
Nazarjih so delavci premalo
informirani ali pa so informi-
rani prepozno. Tako tudi pri-
haja do dezinformacij, ki jih
lansir^o neformalni vodje.
Tu bo moral sindikat bolj
odigravati svojo vlogo. Zani-
mivo je, da o nepopolnem in
nepravočasnem informira-
nju govorijo tudi v Elkroju.
Kljub dobremu standardu in
gospodarskim dosežkom so
delavci zaradi tega nezado-
voljni, nekateri pa pravijo
celo to, da delavci ne zaupajo
v razvojne cilje te delovne
organizacije. Nič kaj dobro
ne more sindikat delovati tu-
di v Turistu, s^ se ob slabih
poslovnih izidih čuti povsem
nemočnega.
JANEZ VEDENIK
Le besede so premalo
o spremembah in dopol-
nitvah Zakona o združenem
delu ter zvezne Ustave so
spregovorili tudi obrtniki
celjskega območja, ki so se
jim v razpravi pridružili še
člani obrtnih združenj šti-
rih zasavskih občin. Ugoto-
vili so, da morajo obrtniki v
vseh okoljih pravočasno
predlagati dopolnitve do-
kumentov, saj potem tudi
številne besede prav nič ne
pomagajo.
Pravzaprav pa je celotna
razprava, v kateri obrtnikom
ni zmanjkalo besed pokaza-
la, da je pri nas zaenkrat po-
ložjg samostojnega osebnega
dela še vedno neurejen.
Obrtniki se pri svojem delu
srečujejo s številnimi težava-
mi, pogosto pa so postavljeni
v neenak poslovni položaj z
organizacijami združenega
dela. Še vedno nestimulativ-
na davčna zakonodaja - go-
vorili so tudi o spremembah
in dopolnitvah Zakona o
davkih občanov - posamez-
nikov ne vzpodbuja k širje-
nju proizvodenj in zaposlo-
vanju delavcev. Zakonodaja
sicer omogoča, da obrtniki
zaposlujejo več delavcev,
vendar pa le-ti menijo, da v
večini primerov dodatno za-
poslovanje ne bi bilo eko-
nomsko upravičeno. Prav
zato je bila večina vprašanj v
razpravi naravnana na tre-
nutni položaj v osebnem de-
lu drobnega gospodarstva.
Obrtniki so spraševali ka-
ko je s plačilom prometnega
davka ob nakupu reproduk-
cijskega materiala in osnov-
nih sredstev, kako je § spre-
membami šolskega sistema,
ki bi naj učence spet uspo-
sabljal za delo v obratovalni-
cah, in kako je z združeva-
njem obrtnikov v »mini-za-
druge«. Združevanje v obrt-
ne zadruge prinaša obrtni-
kom več prednosti, po drugi
strani pa jih spet omejuje in
predpisuje številna admini-
strativno-poslovodna opra-
vila. Doslej so morali napri-
mer trije obrtniki, ki so želeli
zaradi poslovne uspešnosti
ustanoviti »mini-zadrugo«,
zaposliti sedem administra-
tivno-poslovodnih delavcev,
poslej pa bodo v zadrugo
včlanjeni obrtniki še en raz-
korak, s^ so se obrtniki več-
krat pritoževali, da admini-
strativno-poslovodni delavci
v zadrugah niso vselej zasto-
pali njihovih stališč in
zahtev.
Obrtniki so zahtevah, da se
obratovalnice v poslovanju
izenačijo z organizacijami
združenega dela drobnega
gospodarstva, delavci, zapo-
sleni pri obrtnikih, pa z de-
lavci v združenem delu,
spregovorili pa so tudi o po-
ložaju obrtnikov v temeljnih
organizacijah kooperantov v
večjih gospodarskih si-
stemih.
IVANA FIDLER
V ospredju delitev dohodka
Majda Meštrov nova predsednica celjskih sindikatov
Občinski svet Zveze sin-
dikatov Celje je prejšnji te-
den izvolil za svojo pred-
sednico dosedanjo sekretar-
ko Majdo Meštrov. Doseda-
nji predsednik Peter Priv-
šek že neka časa opravlja
zahtevne naloge v kolektiv-
nem poslovodnem organu
delovne organizacije Toper,
kjer je uveljavljen ukrep
družbenega varstva. S sejo
občinskega sveta se je pri-
čel tudi kadrovski postopek
za izvolitev sekretarja ob-
činskega sveta. Dokler ne
bo speljan, bo naloge sekre-
tarja opravljal Vlado Ka-
luža.
Seja je bila izredno pestra
in vsebinsko bogata. Drago
Mravljak je obširno predsta-
vil izhodišča za izvajanje
družbenega dogovora o deli-
tvi dohodka. Razprave o tem
skoraj ni bilo, saj je dogovor
sprejet, kaj bo posameznim
delovnim organizacijam pri-
nesel, pa se v glavnem še ne
ve. V sindikatih so se zato
dogovorili samo za akcijo
njegove čimprejšnje uvelja-
vitve, saj bo s tem preneh^a
veljavnost interventnega za-
kona, ki omejuje osebne do-
hodke. Seveda je to poveza-
no z uveljavitvijo zakona o
celotnem prihodku, za kate-
rega pa se sedaj ne ve več ali
bo v resnici pričel veljati 1.
julija ali šele prihodnje leto.
Obširna in tehtna je bila
razprava o inventivni dejav-
nosti v občini. Ker je pri njej
opazen zastoj, bodo sindikati
v bodoče spodbujali temelji-
to sprotno ocenjevanje celot-
ne razvojno raziskovalne in
razvojnoinvesticijske in ne
le množične inventivne de-
javnosti. Uveljaviti bodo
skušali boljše in hitrejše pla-
čilo spodbud ter zaostrili od-
nos do vodilnih delavcev, ki
bodo morali v svoje progra-
me vključiti tudi program
razvoja inventivne dejavno-
sti. V vseh večjih organizaci-
jah bi n^ tudi zaposlili člo-
veka, ki bi skrbel za razvoj
inventivne dejavnosti, sku-
šali pa bodo vključiti tudi
širši krog delavcev in upoko-
jencev.
Na seji so predstavili tudi
zadnje podatke o zaposlova-
nju delavcev iz Lik Savinja.
27. maja jih je bilo brez zapo-
slitve 240, od 5. decembra se
jih je prezaposlilo 427, 96 pa
jih je še delalo za potrebe ste-
čajnega upravitelja. Krizni
štab, ki spremlja prezaposlo-
vanje delavcev ugotavlja, da
večina delovnih organizacij
vztraja pri svojih pogojih,
predvsem pri starostni ome-
jitvi in prednostnem zapo-
slovanju moških. Še manj
možnosti za prezaposhtev
kot ženske imajo delovni in-
validi tretje kategorije ter de-
lavci iz drugih republik.
Nekatere izmed pravic de-
lavcev bo skušal sindikat do-
seči na sodišču, republiški
komite za delo in republiški
izvršni svet pa sta že podprla
predlog celjskih sindikatov
za predčasno upokojevanje
pod ugodnejšimi pogoji
(vključno z dokupom delov-
ne dobe) in podaljšanje de-
narnega nadomestila za čas
brezposelnosti z enega na
dve leti. Zaradi trajanja po-
stopkov pri spremembah za-
konov delavci Lika verjetno-
ne bodo imeli neposredne
koristi od teh sprememb, bo-
do pa olajšale položaj vsem
drugim delavcem, ki jih bo
morda še doletela usoda ste-
čaja.
MILENA B. POKLIC
Golovec Celje
cd 10. do 19. ure
CELJE od 6. do 14. junija
VJLIKI PRODAJNI POMLADANSKI
SEJEM
Izjemno ugodni nakupi vseh vrst blaga
Velika izbira med ponudbo obrtnikov, trgovskih hiš in
proizvodnih organizacij.
Sejem ugodnih nakupov in razvedrila.
IZJ4V1CE|,MNEN JA
Ervin Janežič, predsednik začasnega ko-
lektivnega poslovodnega organa Topra o
nadaljnji usodi tega celjskega kolektiva:
»Ukrep družbenega varstva je bil izrečen veliko pre-
pozno. Prepozno je bila dana tudi pomoč širše družbe-
nopolitične skupnosti v obliki Finančne injekcije.
Kljub temu Toper ne sme nazadovati ali propasti. Ni si
mogoče zamisliti, da bi Toper doletela enaka usoda kot
Lesno industrijski kombinat Savinja. Nobene dileme
ni, da mora Toper obstajati tudi naprej.«
Ivo Zorman, pisatelj, na srečanju učite-
ljev tečajnikov na Vranskem o mladih in
njihovi borbenosti:
»Mnogokrat razpravljamo o tem ali so mladi danes
bolj borbeni, ko se zavzemajo za svoje ideje kot smo
bili nekdaj mi. Za svojo generacijo lahKO rečem, da
smo imeli za takratne čase napredne ideje in smo jih
skušali uveljavljati na vsakem koraku, kar je bilo pre-
cej težje kot danes. Mladim pa danes priporočam, da
zagovarjajo svoja stališča, ki so poštena in naj ne
popuščajo pri tistem, v kar verjamejo, kljub temu, da
je odporov precej. Zaradi naprednih idej zelo spoštu-
jem današnjo mladino.«
Majda Rode, predsednica organizacijske-
ga odbora za srečanje internirancev Ausch-
witza in ukradenih otrok, na srečanju v
Celju ob 45-letnici tragičnih dogodkov:
»Srečanje smo letos organizirali v največjem zbir-
nem taborišču, ki ga je določil okupator, z namenom,
da uniči zavedne slovenske družine. To je bil poskus
genocida, ki ni uspel, čeprav so starše ločili od otrok,
jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz,
otroke pa v druga taborišča, da bi okrepili nemško
raso.
Vsako leto so srečanja boleča, saj smo vedno starejši
in nič več zdravi. Prav nobenih bonitet nam niso priz-
nali, naš socialni položaj ni rešen. Zdaj bi radi to ure-
dili, vse pa bo odvisno od posameznih občin. Dve
občini pa sta za internirance in ukradene otroke to že
storili - priznali so jim status borca - to sta žalska in
mozirska občina.*
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
neformalna dejavnosti
fl0j Slovenci delalo, ko ne delalo?
^red dnevi je bilo na Otočcu sreča-
le slovenskih sociologov, ki so se ga
udeležili tudi nekateri člani celjske-
sociološkega društva. Pod naslo-
vom letošnjega srečanja »Neformal-
ne dejavnosti v slovenski družbi« so
predvsem spregovorili o tem, kako
ljudje svoj življenjski in delovni ri-
(gin prilagajajo potrebam z delom v
pfostem času.
prišli so do spoznanja, da gre za dve
gbliki neformalne dejavnosti, ki se ka-
deta v neformalnem neplačanem delu
(gradnja hiše, gospodinjstvo, vrtičkar-
jtvo itd.) in v neformalnem plačanem
(jelu (delo nezaposlenih, popoldansko
(jelo, honorarno - »fuš« ipd.). Ugotov-
ljeno je bilo, da je pri nas obseg teh
prostočasnih neformalnih aktivnosti,
Ijijih imenujemo tudi »siva ekonomi-
ja« zelo velik, saj baje znaša kar četrti-
no (27%) družbenega proizvoda. To pa
je dvakrat več kot v zahodnem razvi-
tem svetu. Zato je ena izmed razprav-
Ijalk na osnovi primerjalne raziskave o
kvaliteti življenja tudi opozorila na
morebitno posledico sive ekonomije,
ki se kaže v tem, da je naša slovenska
populacija vedno bolj cinična, materi-
alistično usmerjena in v primerjavi z
razvitimi na robu izčrpanosti. Pri tem
pa seveda ne gre pozabiti, da takšno
usmerjenost spodbuja tudi vedno več-
ja ekonomska diferenciacija. In ker bo
imelo neformalno delo tudi v prihod-
nje pomembno vlogo (zaradi reševanja
položaja marginalnih skupin, čedalje
več prostega časa itd.) kaže zato te ak-
tivnosti pravilno in načrtno usmerjati
in jih vključiti v proces družbene re-
produkcije. Na ta način bi preprečili
tudi negativne posledice tistega dela
neformalnih aktivnosti, ki sicer posa-
meznika bolj motivira kot pa formalna
»služba« in se izvaja znotraj uveljavlje-
nih formalnih institucij.
Poleg teh problemov so na srečanju
v razpravah po tematskih skupinah
spregovorili še o neformalnih dejavno-
stih v kulturi, združevanju mladine v
neformalne oblike (alternativna giba-
nja) in novih alternativnih političnih
pobudah.
To sporočilo in razmišljanje na po-
svetu zaključujem z ugotovitvijo, da so
in bodo neformalne dejavnosti po-
memben del naše stvarnosti, zato jih
ne kaže razumeti aprioristično in
obravnavati z negativnim predzna-
kom, temveč se vsestransko lotiti pro-
učevanja njihovega značka in pomena
za naš novi in boljši družbeni razvoj.
Ta spodbuda pa je bila tudi smoter
posvetovanja.
VIKI KRAJNC
Kam s posebnimi odpadici?
JO le problem zlasti za Sip In šempetrski Aero
Kakovost odpadnih voda,
ki jih spuščajo v kanalizaci-
jo oziroma vodotoke v žal-
ski občini, ne ustreza vedno
predpisom. Občasno to ka-
kovost kontrolira celjski
zavod za socialno medicino
in higieno, kanalizacijo v
Preboldu, na Polzeli, Šem-
petru, Arji vasi, oziroma
Kasazah in v mestu Žalec pa
upravlja žalska Komunala,
Kanal od mlekarne v Aiji
vasi do čistilne naprave v
! Kasazah, na katerega je veza-
jna izdaja uporabnega dovo-
I Ijenja za obratovanje mlekar-
ne, nima uporabnega dovo-
ljenja. Prav tako še ni tehnič-
no sprejet kanal Žalec - či-
stilna naprava Kasaze. Vse
odplake se razlivajo v odprt
odvocfnik proti Godomlji in
Lavi. Zavod za socialno me-
dicino in higieno dela redno
spremlja kakovost odplak iz
organizacij združenega dela
in ugotavlja, da občasno pri-
hcOa do prekoračitev posa-
meznih dovoljenih mej. Ta-
ko je na primer tudi z odpla-
kami, ki se s področja Šem-
petra izlivajo v podvinsko-
žalski kanal. Tudi na javnem
odlagališču, ki ga upravljajo
Javne naprave iz Celja, še ni-
so v celoti opravih sanacij-
skih ukrepov pri odvodnja-
vanju izcednih voda iz ko-
munalne deponije na Lož-
nici.
S sprejetjem pravilnika o
ravnanju s posebnimi od-
padki, ki vsebujejo nevarne
snovi, so se začeU por^ati
problemi, kam shranjevati te
snovi. Do sedaj so organiza-
cije združenega dela te sn9vi
shranjevale v deponiji v Že-
pini. Javne naprave, ki
upravljajo to deponijo, pa
teh odpadkov sedeO nočejo
več odvažati v Žepino. Odla-
ganje teh snovi predstavlja
velik problem zlasti za šem-
peterski Sip in Aerov tozd
Kemija v Šempetru. V dol-
goročnem programu razvoja
občine Žalec je predvideno,
da nsO bi problem shranjeva-
nja teh snovi rešili v regij-
skem okviru, proučiti pa bi
veljalo tudi možnost sežiga-
nja vseh vrst odpadkov.
JANEZ VEDENIK
Brez
akumulacije
Analizi zdravstvene pro-
blematike v občini ter
programu ukrepov s po-
dročja zdravstvenega var-
stva in uskladitvi z mate-
rialnimi možnostmi, so de-
legati šmarske občinske
skupščine na seji v prete-
klem tednu posvetili
osrednjo pozornost.
Med podatki, ki na tem
področju niso spodbudni,
je n^bolj zaskrbljujoče sta-
nje bolniškega staleža, ki je
v občini Šmarje pri Jelšah
že dolgo najvišji na celj-
skem območju. Delegati so
se ob tem podatku odločno
zavzeli za zmanjšanje bol-
niškega staleža in opozorili,
da je v zdravstvenih služ-
bah treba narerediti več na
področju preventive.
Delegati so se soočili tudi
s trimesečnimi rezultati go-
spodarjema v občini, ki so
slabi. Ncoboli zaskrbljujoča
je akumulativnost gospo-
darstva, ki je skor^da ni,
zato so sprejeli sklep, da je
treba do polletja v vseh de-
lovnih organizacijah pri-
praviti analize vzrokov in
jih odpraviti. Izvoz je v pri-
merjavi z lanskim ob četr-
letju nekoliko upadel, več
pa je tudi zgubaijev: Kors
Rogaška Slatina, GG -
TOK, Gokop (Komurtala in
gradbeništvo), Ikom Šmar-
je, Vital Mestinje, tozd To-
pra Šmarje in Kmetijski
kombinat Šmaije.
M. A.
Za krajevne skupnosti ni
najbolj osnovnega denarja
Kr^evne skupnosti v Slo-
veniji nimajo zagotovljenih
niti osnovnih pogojev za za-
gotavljanje materialne osno-
ve dela in razvoja. Iz preneka-
terih občin so na ta problem
opozarjali že nekaj let, ven-
dar se stvari v republiškem
merilu niso uredile. Ni nak-
ljučje, da več o tem razmišlja-
jo v zadnjem času v republi-
ški konferenci Socialistične
zveze, ki je tudi sklicatclj raz-
govorov na to temo v nekate-
rih slovenskih regijah. Tak-
^n posvet je bil prejšnji te-
den v Žalcu. Predstavniki
vseh občin celjskega območja
so menili, da je treba osnovno
Hnanciranje urediti v repu-
bliškem merilu.
Tudi v občinah celjskega ob-
"ločja niso zadovoljni s finan-
ciranjem kr^evnih skupnosti.
Všmarski občini so denimo la-
•li namenili iz občinskega pro-
fs^una pet milijonov dinarjev,
•^ar pomeni, da; vsaka krajev-
skupnost za cei >ietno delo-
^^nje dobila iz tega naslova le
Po 250 000 dinarjev. Položaj ni
kaj boljši tudi v ostalih ob-
linah celjskega območja, kjer
deloma odstopa celjska. V
''larsičem pa so krajevne skup-
■^osti odvisne tudi od tako ime-
•^ovane glavarine, ki pa je spet
^visna od ustvarjenega do-
godka oranizacij združenega
®ela. Skratka - če ne bi bilo
^^čjega ali manjšega razume-
^^a nekaterih činiteljev ali
'"^gače povedano - dobrih
^nosov z vodstvenimi in vo-
•^Inimi delavci v organizacijah
^fuženega dela ter predstav-
[''ki krajevnih skupnosti, bi bi-
vprašarxje financiranja kra-
jevnih skupnosti še bolj zao-
^feno. V novem zakonu o do-
pogrešamo kakšno do-
^^ilo, ki bi omervjalo financi-
J^je krajevne skupnosti, so
ženili razpravljalci.
Na sploh pa bi morali pri
z^tii tem več storiti tudi ob-
'^ski izvršni sveti in na neza-
dovoljivo rešeno financiranje
opozaijati tudi republiški iz-
vršni svet. Tudi tako bi bilo
mogoče spremeniti nekatere
stvari okrog proračunov. Nih-
če danes ne more prepričati
ljudi v krajevnih skupnostih,
da je nemogoče zagotoviti de-
nar vsaj za osnovne stvari, ki
so potrebne za delovanje kra-
jevnih skupnosti.
V torek so o teh vprašanjih
razpravljali tudi na predsed-
stvu republiške konference
Socialistične zveze, do jeseni
pa naj bi o tem izoblikovali
enotna stališča za vso Slove-
nijo.
Mara Žlebnik, članica pred-
sedstva Republiške konferen-
ce SZDL: »Posebno pozornost
zaslužijo različni samoprispev-
ki. Dog^a se, da denar iz sa-
moprispevkov marsikje name-
nj^o tudi za plače tajnikov
krajevnih skupnosti, kar seve-
da ni prav, saj je dinar kraja-
nov dodatno obremenen. S sa-
rrioprispevki skušajo ponekod
zgraditi objekte, ki so po-
membni za krajane, hkrati z
njimi pa financirati tudi kas-
nejšo dejavnost v treh objek-
tih. Menim, da so za dejavnost
zadolženi drugi, torej instituci-
je, ki so dolžne financirati po-
samezne dejavnosti. Smo tudi
proti ideji za uvedbo samopri-
spevka za ceste v Sloveniji.«
Janez Kroflič, predsednik
sveta KS Žalec: »Ugotavljamo,
da se ljudje otepajo funkcij v
krajevnih skupnostih. Dovolj
jim je nenehnega prosjačenja
pri vplivnih prijateljih v orga-
nizacijah združenega dela in
prepričan sem, da postaja ne-
zainteresiranost za prevzem
funkcij v kr^evnih skupnostih
že resen problem, ki se ga naj-
odgovornejši tovariši v repu-
bliki ne zavedajo. V občinskih
izvršnih svetih tudi ni nikogar,
ki bo skrbel za krajevne skup-
nosti, v Žalcu pa doslej še ni
bilo sestanka, na katerem bi se
srečali predsedniki skupščin
krajevnih skupnosti in pred-
sednik skupščine občine. Je
potem čudno, da nam v kr^ev-
nih skupnostih primanjkuje
denarja celo za pisarniški ma-
terial, medtem ko nikjer ni
problem zbrati po nekaj milijo-
nov dinarjev za obnovo in mo-
dernizacijo cerkva?!«
JANEZ VEDENIK
Park bogatejši
za novo zbirko
Spominski park Trebče se
od nedavnega lahko ponaša
z novo pridobitvijo. V po-
polnoma rekonstruirani hi-
šici Titove tete Ane Kolar,
kamor je pokojni predsed-
nik vselej rad zahajal in
kjer je snoval številne po-
membne odločitve za naše
delavsko gibanje ter leta, ki
so prihajala, so odprli mu-
zejsko zbirko »Tito v Slove-
niji«.
Pravzaprav bi bilo zbirko
treba poimenovati Tito na
Trebčah, saj gre za zbir ra-
zličnih dokumentov iz ob-
dobja 1934-1940, razdeljenih
na dva tematska sklopa: v
prvem (in hkrati sobi) je pri-
kazana dejavnost pokojnega
predsednika v omenjenem
obdobju v kraju njegove
mladosti, drugi del (in soba)
pa govori o njegovem deležu
pri utrjevaju komunistične
partije Jugoslavije in v de-
lavskem gibanju nasploh v
obdobju tik pred bližsgočo se
vojno vihro.
Razstava, ki so jo po nače-
hh sodobnega muzealstva
postavili sodelavci ljubljan-
skega muzeja revolucije, po-
meni poleg nekdanje razsta-
ve, senika in Javerškove do-
mačije karseda celovit pri-
kaz Titovega življenja tako-
rekoč od mladih nog naprej,
hkrati pa je z objekti vred
pomemben etnološki spo-
menik. Če k temu prištejemo
še zbirko NOB na Kozjan-
skem na podsredškem gra-
du, lahko ugotovimo, da je
bilo v desetih letih, odkar
obst^a delovna organizacija
Spominski park Trebče, na-
rejenega kar precej. Brez
pretiravanja bi bilo moč za-
pisati, da bi park, takšen, ka-
kršen je, moral pritegniti po-
zornost ne le ožje pač pa tudi
širše domovine. Obiskoval-
cev v dohnici Titove mlado-
sti, kot vse bolj popularno
poimenujejo idilično pokra-
jino ob Bistrici ne le domači-
ni temveč tudi drugi ljudje,
sicer res ni malo, vendar bi
jih s pravilno in intezivnejšo
predstavitvijo in odpiranjem
navzven lahko bilo še več.
Pridobitev na Trebčah je
hkrati pomemben prispe-
vek k prazno vanju. 50-letni-
ce prihoda Josipa Broza Ti-
ta na čelo komunistične
partije, ki ji je svojim de- *
lom in brezkompromisnim
bojem vtisnil neizbrisen
pečat.
Ob tej priliki je uprava
spominskega parka pripravi-
la tiskovno konferenco, ki se
je je - med drugimi gosti -
udeležila tudi članica sveta
federacije Lidija Šentjurc, ki
je dejala, da se je Tito vedno
rad vračal v te kr^e in da je
tudi sam dal pobudo za po-
vezovanje krajev njegove
mladosti tostran in' onstran
Sotle, ki jih nikoli ni ločila
m^a.
Zal je bilo na tiskovni kon-
ferenci zelo malo povedane-
ga o povezovanju parka s tu-
rističnimi delovnimi organi-
zacijami, s Kumrovcem, z
odpiranjem parka navzven,
o mnogih drugih problemih,
saj bi naposled morala park
ožja in širša domovina bolj
poznati.
MILENKO STRAŠEK
KINOPODJETJE CELJE
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
delavke za opravljanje del in nalog
« •
1.	rediteijica
2.	čistilka
Poleg splošnih, 2 zakonom določenih pogojev, zah-
tevamo za delovno mesto pod štev. 1 končano osem-
letko.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidatke pošljejo v osmih dneh na naslov KINO-
PODJETJE CEUE
POGLED V SVET
Vse prej kot verjetno
čeprav v zadevi »Mathias Rust« vse
bolj prihaja v ospredje njena neprijetna
plat (KGB mladega Nemca v Moskvi že
nekaj dni intenzivno zaslišuje, grozi pa
mu tudi zaporna kazen), je njegov spek-
takularni pristanek na Rdečem trgu pre-
tekli četrtek še zmeraj v središču sve-
tovne javnosti. Mnogi namreč še vedno
ne morejo verjeti, da je to, kar se je
zgodilo, sploh res. Do nedavnega bi na-
mreč najbrž tudi najbolj drzni filmski
scenaristi dolgo pomišljali, preden bi
razpletli zgodbo oz. dogodek, ki ga je
Rust brez napake izpeljal.
Prelisičiti sovjetsko protiletalsko
obrambo, zmesti sovjetski vrhovni štab
in z letalom pristati na najbolj zavaro-
vanem kraju vzhodnega sistema, kjer so
strogo prepovedani celo preleti sovjet-
skih domačih vojaških in civilnih le-
tal... To je resnično dogodek, v katere-
ga do preteklega četrtka nihče ne bi ver-
jel in ki je imel v bistvu zelo malo mož-
nosti za uspeh, tudi če bi pri njegovem
snovanju sodelovali največji natovski
strokovnjaki.
Kako se je potem vse skupaj lahko
zgodilo? Polet Mathiasa Rusta kljub
vsemu ni bilo osamljeno dejanje mlade-
ga avanturista, ki si je zaželel medijske
popularnosti? Je bila mogoče za njim
kljub takojšnjemu zanikanju »dolga ro-
ka* ameriške CIE ali kakšne druge ob-
veščevalne organizacije, kije želela sov-
jetom malo ponagajati. Na vsa ta vpra-
šanja najbrž še dolgo ne bo zagotovega
odgovora (vneto ga iščejo tudi v Moskvi,
kjer imajo veliko razlogov za jezo), ven-
dar pa že sedaj lahko rečemo, da je k
incidentu najbrž veliko pripomogel tudi
svojevrsten splet okoliščin, v katerih
nekatere sovjetske službe preprosto ni-
so ravnale tako, kot bi morale, nekatere
so bile popolnoma presenečene, druge
skrajno previdne, tretje pa še zmeraj
pod vtisom neljubega dogodka na Dalj-
nem vzhodu pred štirimi leti, ko je sov-
jetska protiletalske obramba hladno-
krvno sestrelila južnokorejsko potniško
letalo z 269 potniki in ko je incident
prinesel veliko škodo sovjetski politiki.
Toda, kakorkoli že, nobenega dvoma
ni, da je k spektakulamem pristanku
Mathiasa Rusta na Rdečem trgu največ
prispevala neorganiziranost sovjetskih
protiletalskih sil, ki enostavno niso zna-
le reagirati na nenaden vdor malega
športnega letala v sovjetski zračni pro-
stor in ga (v skladu s sredstvi in medna-
rodnimi letalskimi pravili) zaustaviti
prej, preden je letalo doseglo Moskvo in
skrajno neprijetno kompromitiralo sov-
jetsko vojaško učinkovitost. Tega mne-
nja je bilo očitno tudi najvišje sovjetsko
Vodstvo, saj je politbiro CK KPSZ takoj
naslednji dan zamenjal dva najbolj vid-
na (in tudi najbolj odgovorna) oficirja v
sovjetski vojaški hierarhiji, Sergeja So-
kolova in Aleksandra Koldunova, ter ta-
ko priznal, da je za »sramoto* kriva
predvsem sovjetska stran.
Nadaljni razplet nenavadnega dogod-
ka bo znan kajpada šele čez nekaj dni, ko
bo končana preiskava v Moskvi in ko se
bo najvišje sovjetsko vodstvo dokončno
odločilo, kaj bo storilo z Matbiasom Ru-
stom: ga bo postavilo pred sodišče ali pa
ga bo kaznovalo le materialno in ga po-
tem poslalo domov, V drugem primeru
bo moral seveda mladi Rust svoj »zma-
goviti* povratek v domovino za nekaj
časa zamenjati z veliko manj prijetnimi
opravili - za delo v eni od sovjetskih
kaznilnic, ki so (tudi kadar gre za tujce)
znane po strogem režimu.
Piše Danilo Sllvnlk
4. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
Nov barvni teievizor
v sterco izveiltii
¥ Gorenju predstavIN še vldeorekorder
v Gorenjevi delovni orga-
nizaciji Elektronika široka
potrošnja so v začetku tega
tedna predstavili dva nova
proizvoda, barvni televizij-
ski sprejemnik v stereo iz-
vedbi Gorenje Orbiter in
Videorekorder Gorenje. V
obeh primerih gre za jugo-
slovansko proizvodno no-
vost, ki pa je tesno poveza-
na z nadaljnjim razvojem te
delovne organizacije.
V Elektroniki široki po-
trošnji, organizaciji z 260 za-
poslenimi, načrtujejo letos
dvakrat višjo proizvodnjo
barvnih televizorjev kot lani.
Do konca leta naj bi jih na-
mreč izdelali 65 tisoč, od te-
ga tudi 6000 novih stereo
aparatov, katerih serijska
proizvodnja je že stekla. Nov
stereo aparat krasijo nova
oblika in vrsta ostalih pred-
nosti, ki Gorenjeve sprejem-
nike uvršča v višji kakovost-
ni razred. Aparat, v celoti so
si ga zamislili Gorenjevi stro-
koviijaki, ima 99 programov,
med katerimi je možno z da-
ljinskim upravljanjem pro-
gramirati 30 kanalov. Poleg
stereo tehnike je posebna
prednost tudi dvojni ton,
aparat je prilagojen standar-
dom PAL, SECAM,
SCM ..., poleg teleteksta in
stereodekodeija pa ima
vgrajen tudi Evro tuner za
kabelsko televizijo.
Letošnjo proizvodnjo ste-
reo . sprejemnikov bodo v
Gorenju v celoti izvozili,
predvsem v Zahodno Nem-
čijo, kjer že imajo tudi stereo
program, medtem ko gre v
ostalih deželah zaenkrat le še
za posamezne poizkuse. Tu-
di za našo radiotelevizijo je
stereo program zaenkrat še
kislo jabolko, v katerega pa
bo slej ko prej treba ugrizni-
ti. V Gorenju so pri uvajanju
novosti pripravljeni poma-
gati, podobno kot so to stori-
li že pri uvedbi teleteksta.
Kdaj bomo lahko gledali in
poslušali program v stereo
tehniki, še ni jasno, vendar
pa je proizvodnja teh spre-
jemnikov zaradi spremljajo-
če video tehnike v stereo iz-
vedbi nujna, saj lahko le na
tak način sledima ostalim
evropskim in svetovnim pro-
izv^alcem, pravijo v Go-
renju.
Druga novost je videore-
korder Gorenje, ki so ga po
sistemu VHS v Gorenju raz-
vili s pomočjo korejske fir-
me Samsung, ki sicer letno
izdela 5 milijonov videore-
kordeijev in 5 milijonov tele-
vizijskih sprejemnikov. Vi-
deorekorder ima tuner z 12
programi, omogoča pa nasta-
vitev šestih programov za
štirinajst dni v naprej. Ponu-
ja tudi možnosti daljšega ča-
sovnega vklapljanja in iz-
klapljanja, vsakodnevno
vklapljanje v istem času,
omogoča hitro iskanje in tu-
di ustavljanje slike. Proiz-
vodnja videorekordeijev, ka-
terih cena bo okoli 780 tisoč
dni, bo stekla konec tega le-
ta, prvo leto pa naj bi jih iz-
delali deset tisoč.
R. PANTELIČ
V Jugoslaviji smo lani iz-
delali 174 tisoč barvnih TV
sprejemnikov. Z 31 tisoč
aparati je bilo Gorenje na
drugem mestu. Izvozili smo
21 tisoč barvnih televizor-
jev, od tega Gorenje tretji-
no. Tudi v prihodnje, ko na-
črtujejo v Gorenju proiz-
vodnjo okoli 100 tisoč spre-
jemnikov, bodo tretjino
proizvodnje izvozili v ZRN,
Italijo, Avstrijo in Grčijo,
saj si bodo lahko le s tem
ustvarili pogoje za nemote-
no proizvodnjo doma.
Lani smo v Jugoslaviji tu-
di uvozili 82 tisoč barvnih
TV sprejemnikov, kar pred-
stavlja 47 odstotkov doma-
če proizvodnje.
Novi Gorenjev stereo TV
sprejemnik bo stal približ-
no 900 tisoč dinarjev.
Priblžno 30 odstotkov te
vrednosti predstavljajo da-
jatve državi, 18 odstotkov
je od trgovine, nekaj od te-
ga je treba odšteti za servis,
nekaj za osebne dohodke,
približno 10 odstotkov za
obrestno mero... Če bodo
proizvajalci uspeli, bo cena
barvnih televizorjev nižja
za kakšnih 10 odstotkov le
na račun znižanja davka na
luksuz...
Brez jamstva
za boljše
poslovanje
Celjske organizacije,
ki po oceni komiteja za
družbenoekonomski raz-
voj poslujejo na robu
rentabilnosti, so se na
zadnji seji celjskega iz-
vršnega sveta zagovarja-
le, namesto da bi predlo-
žile konkreten program
ukrepov. Nobena izmed
19 organizacij tudi ni
jamčila, da bodo dosegle
vsaj povprečne rezultate
v podskupini oziroma
panogi dejavnosti.
Komite za družbeno-
ekonomski razvoj je veči-
no predloženih sanacij-
skih programov ocenil
kot pomanjkljive. Zado-
voljivo so pripravili pro-
grame ukrepov v Merxo-
vih tozdih Gostinstvo in
turizem in Mlin, Libeli-
nem tozdu Tovarna teht-
nic in Emovem tozdu Ra-
diatorji, medtem ko je
program ukrepov v Cin-
karninem tozdu Kemija
dobro pripravljen.
Skupna značilnost veči-
ne programov je, da so na-
čelni, brez rokov in nosil-
cev zadolžitev. Navedeni
niso cilji, ki jih skušajo v
posameznih organizacijah
s temi ukrepi doseči. Ka-
drovska problematika je
obdelana le kvantitativno,
medtem ko o razvoju sko-
raj ni govora. Vpliv novega
obračunskeg sistema na
poslovanje pa sta ocenila le
Komunalin tozd Ceste in
kanalizacije in Merxov tozd
Mlin.
Izvršni svet je ocenil, da
so programi pisani zgolj za
potrebe občinskih organov
in ne z namenom, da bi v
teh organizacijah resnično
izboljšali poslovanje. Vse
organizacije je zadolžil, da
mor^o do konca junija pri-
praviti učinkovite sanacij-
ske programe, jih predhod-
no obravnavati na samou-
pravnih organih organiza-
cij in jih skupno s sklepi le
teh predložiti izvršnemu
svetu.	V. E.
Neuspešno prvo četrtletje
Mo¥ obračunski sistem ne daje realne podobe gospodarjenja
Regijsko gospodarstvo z
rezultati, ki jih je doseglo v
prvem trimesečju letos, ne
more biti zadovoljno. Celot-
ni prihodek je v primerjavi
s porabljenimi sredstvi po-
večalo le za 5 odstotkov.
Stopnja akumulativne spo-
sobnosti ne dosega stopnje
v primerjalnem obdobju,
medtem ko se je stopnja re-
produktivne sposobnosti
povečala le za 3 odstotke.
Obresti so se ob tem pove-
čale za 95 odstotkov, krat-
koročna posojila za obratna
sredstva za 100, izgube za
11, zaloge pa za 96 od-
stotkov.
Najugodnejše razmerje
med celotnim prihodkom in
porabljenimi sredstvi sta v
tem obdobju dosegla velenj-
sko in šentjursko gospodar-
stvo, medtem ko je konjiško
gospodarstvo tokrat več po-
rabilo kot ustvarilo. Stopnjo
akumulativne sposobnosti
so povečali le v mozirskem,
šentjurskem in velenjskem
gospodarstvu, vendar je le-ta
še vedno tako nizka, da ko-
majda zagotavlja rentabil-
nost poslovanja. Enako je s
stopnjo reproduktivne spo-
srbnosti, ki je nekaj več kot
sto odstotna tudi v celjskem
gospodarstvu.
Izgube iz tekočega poslo-
vanja so bile v tem obdobju
najvišje v celjskem in žal-
skem gospodarstvu. Brez
rdečih številk niso poslovali
nikjer, najmanj izgub pa so
ustvarili v velenjskem in
šentjurskem gospodarstvu.
Za obresti je daleč n^več od-
štelo mozirsko gospodar-
stvo, sledi mu žalsko, naj-
manj dohodka pa so za obre-
sti namenili v konjiškem in
laškem gospodarstvu.
Celotnemu regijskemu go-
spodarstvu ob tem primanj-
kuje obratnih sredstev. Krat-
koročna posojila za obratna
sredstva so se najbolj pove-
čala v šentjurskem, velenj-
skem in celjskem gospodar-
stvu, najmanj (pribhžno za
polovico) pa v žalskem in ko-
njiškem gospodarstvu. Da-
leč največ sanacijskih poso-
jil je n^elo šentjursko go-
spodarstvo, sledita pa mu
žalsko in šmarsko gospodar-
stvo. Zaloge gotovih izdel-
kov so največje v konjiškem
gospodarstvu, za več kot sto
odstotkov pa so se povečale
tudi v mozirskem, žalskem
in šmarskem gospodarstvu.
Regijsko gospodarstvo je
ob tem izvozilo za 15 odstot-
kov manj kot v enakem ob-
dobju lani. Ker se je zmanj-
šal tudi uvoz in sicer za 37
odstotkov, se je prihodek na
tujem trgu kljub temu pove-
čal za 88 odstotkov. Izvoz je
povečalo le mozirsko gospo-
darstvo, medtem ko je ve^
uvozilo le velenjsko gospo-
darstvo.
Vsi n^pomembnejši ka-
zalci poslovanja kažejo, da se
je v prvem trimesečju letos
znašlo v težavah tudi konji-
ško gospodarstvo, ki je bilo
vrsto let doslej zgled uspeš-
nega gospodarjenja. Proble-
mi pa verjetno niso nerešlji-
vi, saj ima konjiško gospo--
darstvo še vedno največ last-
nega denarja v regiji. Hkrati
si je znatno opomoglo ve-
lenjsko gospodarstvo, za kar
ima gotovo precejšen del za-
slug uspešna sanacija Go-
renja.
VILI EINSPIELER
Izčrpali so vse
notranje rezerve
v tozdu za promet v Zida-
nem Mostu so, tako kot v
drugih tozdih Železniškega
gospodarstva Ljubljana,
sprejeli in uresničevali
ustrezne sanacijske progra-
me, kljub temu pa so tudi v
prvih treh mesecih letos po-
slovali z izgubo.
Gre za cenovna nesoraz-
merja, ko cene železniških
prevozov ne sledijo rasti cen
energije in drugih stroškov,
zato je tudi ta 600-članski ko-
lektiv v Zidanem Mostu brez
moči. Prihranki, ki so jih do-
segli z racionalnejšim poslo-
vanjem, so namreč v skupni
masi izgub sorazmerno
msohni. Lahko bi rekli, da so
železničarji že izčrpali veči-
no notranjih rezerv.
Cene prevozov določa
zvezni izvršni svet, gre pa za
stalno zaostajanje za zahte-
vami železničarjev, medtem
ko se s pokrivanjem precejš-
njih izgub ukvarja republi-
ški izvršni svet. Gre tudi za
nedorečeno prometno poli-
tiko.
Poslovne rezultate Tozda za
promet Zidani Most je na zad-
nji seji obravnaval tudi laški
izvršni svet in ocenil, da so sa-
nacijski ukrepi, ki so jih spre-
jeli v tozdu v Zidanem Mostu,
ustrezni, ekonomski polož^
tozda pa vseeno zelo zaskrblju-
joč. Zato je Laški izvršni svet
menil, da se mora ta problema-
tika hitreje reševati, vendar ne
v okviru tozda, ki je premaj-
hen, ampak na republiški in
zvezni ravni. Zato je laški iz-
vršni svet sklenil, da pošljejo
priporočilo republiškemu iz-
vršnemu svetu, da se težave že-
lezničarjev hitreje razrešujejo,
ZIS pa bodo poslali vprašanje,
kako misli reševati ekonomski
položaj železniškega gospodar-
stva (cene) in kakšna bo pro-
metna politika.
S. ŠROT
Najlažje je obrat ulciniti
Ploha očitkov delavcev LIbelInega obrata Rosla
»Mi obrata Rosla ne da-
mo«, so na vrata proizvodne
hale napisali delavci Libeli-
nega obrata v Rogaški Sla-
tini, ki so se v petek odloči-
li, da prekinejo delo in skli-
če jo izredni zbor delavcev z
obrazložitvijo, da so ubrali
vse možne samoupravne po-
ti, pa njihovim problemom
in zahtevam v matični de-
lovni organizaciji niso znali
prisluhniti.
Neposredni povod za pre-
kinitev dela v Rosli je bil dan
pred tem sprejeti sklep de-
lavskega sveta tozda Tehtni-
ce celjske Libele, da se obrat
s 30. junijem ukine, delavci,
z opremo vred, pa naj bi se
preselili v Celje. Razlog za
ukinitev, ki ga v Libeli nava-
jajo, je neekonomičnost po-
slovanja v obratu v Rogaški
Slatini. Delavci, okoh dvaj-
set jih je zaposlenih v Rosh,
se s takšnim sklepom delav-
skega sveta ne strinjajo, ker
menijo, da so sami še naj-
manj krivi za nastalo stanje,
ki je rezultat, kot pravijo,
predvsem slabe organizacije
dela v tozdu Tehtnice in nas-
ploh slabosti vodstva temelj-
ne organizacije. Mnenja so
tudi, da obstoječi program
Rosle ni brez perspektive
(fango mešalci, pralni stroji,
zapiralci steklenic, oprema
iz nerjavečega jekla), saj te-
melji na obdelavi nerjaveče-
ga jekla, s čimer bi se lahko
vključili tudi v srednjeročni
program Libele na področju
prehrambene industrije. Se-
veda pa bi bilo treba bolje
obdelati tržišče, so poudarili
delavci na zboru.
Pred združitvijo z Libelo,
leta 1979, je bil sedanji obrat
Rosla samostojna delovna
organizacija z lastnim pro-
gramom in osnovnimi sred-
stvi, sedaj pa naj bi se celot-
no imetje preselilo v Celje,
kar je s pravnega vidika
sprejemljivo, z moralnega pa
nikakor ne.
Mi v Celje ne gremo, so na
zboru delavcev večkrat eno-
glasno opozorili, pa tudi na-
ših strojev ne damo, so doda-
li. Delovni organizaciji Libe-
la, zlasti temeljni organizaci-
ji Tehtnice oziroma vodilnim
in strokovnim delavcem so
med drugim tudi očitali, da
so v vseh teh letih od združi-
tve dalje za obrat Rosla bore
malo naredili v smislu poso-
dabljanja, vlaganj v proiz-
vodnjo in nove programe,
kar je bilo zapisano v elabo-
ratu ob združitvi. Ukinjanje
obrata tudi ni y skladu s tež-
njami občine Šmarje pri Jel-
šah, kjer si, kot manj razvita
občina, prizadevajo za čim
več proizvodnih enot in de-
lovnih mest.
Delavci so na izrednem
zboru tudi opozarjali, da je
bila odločitev o ukinitvi
obrata premalo pretehtana
in preuranjena, pa tudi vpra-
šanje o delavski solidarnosti
v tozdu Tehtnice je bilo kar
na mestu. Zato je zbor pred-
lagal, da se sklep o ukinitvi
odloži, dokler ne bodo stro-
kovne službe v LibeU ponov-
no proučile ekonomsko
upravičenost obstoja oziro-
ma mesto Rosle v srednje-
ročnem programu delovne
organizacije. O usodi obrata
naj torej odloča ekonomika,
v nasprotnem primeru pa
n£o se delavcem Rosle zago-
tovijo delovna mesta v eni
od sorodnih delovnih orga-
nizacij v občini, kamor naj bi
se priključili.
Izvršni svet šmarske ob-
činšlce skupščine je pri tem
pokazal veliko mero razume-
vanja in pod nekaterih de-
lovnih organizacij v občini
že dobil zagotovilo o priklju-
čitvi obrata oziroma o zago-
tovitvi delovnih mest za vse
delavce Rosle. Ena od zahtev
prizadetih delavcev je tudi
bila, da se njihova problema-
tika rešuje na ravni družbe-
nopolitičnih organizacij de-
lovne organizacije Libela Ce-
lje in na ravni občin Celje in
Šmarje pri Jelšah. Zahteve
delavcev Rosle so predstav-
niki družbenopoUtičnih or-
ganizacij, izvršnem sveta in
skupščine občine Šmarje pri
Jelšah, ki so sodelovah na
izrednem zboru, v celoti
podprli.
MARJELA AGREŽ
Formatorja ne
bodo
razformirali
Poslovna skupnost za
malo gospodarstvo For-
mator se je letos znašla v
resnih likvidnostnih teža-
vah. Problemi so nastali
zaradi opravljanja zuna-
njetrgovinske dejavnosti,
saj znaša dolg tujini in
vrednost še neuresniče-
nih poslov že milijon do-
larjev. Izgubo v prvem
trimesečju letos je For-
mator pokril z neporab-
ljenim lanskim dohod-
kom. Ker to ob devetme-
sečju ne bo več mogoče,
so se članice poslovne
skupnosti na torkovi
skupščini dogovorile, da
bodo prehodne težave
premostile z večjo člana-
rino.
Vse članice so namreč
ocenile, da mora Forma-
tor obstajati tudi naprej
in da je njegova ukinitev
nesprejemljiva. Na Šta-
jerskem je Formator edi-
na poslovna skupnost za
drobno gospodarstvo, ki
združuje 58 članic. Da bi
poslovna skupnost še
bolj služila svojemu na-
menu, so se dogovorili,
da bo izvršilni odbor
predlagal nove programe,
ki naj bi delno nadome-
stili tudi izpad dohodka v
zunanjetrgovinski dejav-
nosti. Dolgoročno pa naj
bi se v Formatorju lotili
tudi uvajanja računalni-
ško podprtih sistemov v
organizacije drobnega go-
spodarstva.	v. E.
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Manje ne smemo pozabiti!
¥ CeUu le bilo srečanle ukradenih otrok
v Celju, na 1. osnovni šoli so Nemci
pred 45 leti zbrali zavedne slovenske
družine, predvsem iz Štajerske in od
tedaj naprej je bilo to pri nas največ-
je zbirno taborišče za vse tiste, ki so
zavedno mislili in se niso uklonili
Hitlerjevemu paranoičnemu načrtu -
uničiti vse, kar ni nemško.
Od tam so Nemci poslali v otroška
taborišča več kot 600 otrok, njihove
matere in bhžnje sorodnike pa v kon-
centracijsko taborišče Auschwitz.
Tcim so umirale matere druga za drugo
od žalosti za svojimi otroki In ustrelje-
nimi svojci.
Na letošnjem srečanju intemirancev
in ukradenih otrok se jih je preteklo
soboto zbralo okoh tristo. Otroci 1. os-
novne šole so jim pripravih prisrčen
sprejem in na temo o tem nemškem
genocidu razstavili risbe in izdah po-
sebno številko šolskega glasila »Ukra-
deni otroci«. V pionirskem domu
Cvetke Jerinove so pripravili umetni-
ški program s pevskim zborom in reci-
talom.
Slavnostna govornica na slovesnosti
je bila predsednica republiškega od-
bora nekdanjih taboriščnikov Ausch-
witza Mima Zupančičeva, ki je med
drugim dejala, da je »v spominih veh-
ko grenkobe, čeprav jih drži še pokon-
ci zavest, da Nemcem tudi s tako
okrutnimi metodami, ni uspelo uničiti
trdoživih Slovencev«. In dalje, »oživ-
ljati moramo ta zgodovinska dejstva,
da se ne bi nikoli več ponovila, ne v
takšni, ne v drugačni obhki«.
Učenci 1. osnovne šole so ob 45-let-
nici žalostnih dogodkov poslali poz-
dravni telegram predsedstvu RK
Organizacijo letošnjega sreč^^a je
pripravila komisija za internirance
pri občinskem odboru ZZB NOV iz
Celja, pokroviteljstvo pa je prevzela
Cinkarna.
SZDL Slovenije, bivši intemiranci in
ukradeni otroci pa predsedstvu zvez-
nega odbora ZZB NOV in v njem za-
prosiU, da se zavzamejo za ureditev še
vedno neurejenega statusa intemiran-
cev in ukradenih otrok.
ZDENKA STOPAR
Teicmovanje kovinarjev
v petih občinah celjskega območja
so se v petek in soboto pomerili kovi-
narji štirinajstih različnih poklicev.
Gre za delovno srečanje kovinarjev,
ki so ga na Celjskem pripravili že
četrtič, najboljši trije iz vsakega po-
klica pa so se uvrstili na 11. delovno
srečanje kovinarjev Slovenije - Me-
morial Franca Leskoška-Luke, ki bo
konec meseca v delovnih organizaci-
jah gorenjskih občin.
Na Celjskem so območno tekmova-
nje pričeli že v petek, ko so kovinarji
pokazali svoje poklicno znanje v teore-
tičnem preizkusu, v soboto pa so se
strugaiji pomerili v celjski Klimi, rez-
karji v Libeli, avtomehžiniki v Avto
Celje, brusilci v Gorenjevi Procesni
opremi, varilci v velenjskem Vekosu,
kovači v zreškem Unioiju, ključavni-
čaiji v Kovinarski šoli Zreče, orodjarji
v šempeterskem SIP-u, livarji v žal-
skem Ferralitu in elektrikaiji v Papir-
nici Radeče.
Letošnje tekmovanje kovinarjev, ki
ima proizvodno delovni znač£y, sgj je
veliko izdelkov uporabnih v neposred-
ni proizvodnji, je znova pokazalo, daje
kovinarstvo na Celjskem pokhc z bo-
gato tradicijo. Tudi v našem gospodar-
stvu im^o kovinarji pomembno me-
sto, zato je tekmovanje, ki vzpodbuja
prizadevanja za kakovostnejše delo in
večjo produktivnost, še toUko bolj po-
membno za posamezne delovne orga-
nizacije.
Med strugaiji, ki so se pomerili v
dveh kategorijah, sta zmagala Jože
Stepinšek iz Klime pred Slavkom Ze-
metom iz Cinkarne in Janezom Fale-
tom iz mozirskega Kovinarstva ter Jo-
že Ževart pred Matjažem Verzelakom,
oba Gorenjeva Procesna oprema, iz
Miranom Travnikaijem iz šempetrske-
ga SIP-a. Med brusilci sta zmagala
Janko Bi^ak iz Procesne opreme pred
Bogomiijem Kotnikom iz zreškega
^'niorja in Rajkom Gumpotem iz Pro-
cesne opreme ter Stanko Fekner iz ve-
lergskega EKO pred Jožetom Trdinom
iz Kostroja in Jožetom Drakslerjem iz
zreškega Uniorja. Na Celjskem so nžg-
boljši rezkalci Mitja Jager iz Libele in
Milan Pistotnik iz Iskre Delte ter Al-
bin Bovha in Peter Kokanovič, oba
Emo, ter Drago Šoba iz Zeležame Što-
re. V orodjarstvu sta zmagala Anton
Zupane iz Šempetra SIP-a pred Vin-
kom Krančanom iz Konusa in Matja-
žem Premošem iz Libele ter Ivan Vre-
čar pred Francem Hhšem in Vladom
Klincem, vsi Procesna oprema. V klju-
čavničarstvu so se n^ bolje odrezali
Vinko Jelen iz Zarje ter Ivan Lovec iz
konjiškega ISO in Franc Mareša iz Že-
lezarne Store. V kategoriji strojnih ko-
vačev so bili najboljši Jože Hren pred
Francem Jevšenakom in Ivanom
Tumškom, vsi zreški Unior, varilcev
PLA Ivan Potočnik iz Vekosa pred
Vladom Ger^akom iz Železarne Store
in Jožetom Ževartom iz Vekosa, varil-
cev REO Anton Pirečnik iz Vekosa
pred Alojzem Ludvikom in Francem
Tržanom, oba Železarna Štore, varil-
cev MAG Marjan Tetičkovič iz velenj-
ske ESO pred Silvom Križnikom iz
Zaije in Francem Lebrom iz Ema ter
varilcev TIG Maden Grubisič iz TEŠ
Šoštanj pred Draganom Aničem iz
Procesne opreme in R^kom Brode-
jem iz velenjske ESO. Avtomehaniki
so se pomerili v dveh kategorijah -
diesel in bencinskih motorjev - zma-
gah pa so Ivan Javomik pred Črtomir-
jem Polancom in Dušanom Krofličem,
vsi Avto Celje ter Božidar Sevšek iz
Konusa pred Brankom Zakovškom iz
Avto Celja in Romanom Kragljem iz
Srednje šole Borisa Kidriča. V tekmo-
vanju kovina^ev pa so se pomerili tu-
di elektrikaiji, kjer sta zmagala Dami-
jan Pader iz laškega TIM-a pred Jože-
tom Šumahom in Antonom Pačni-
kom, oba velenjska ESO ter Jože Gra-
dič iz Železarne Štore pred Stankom
Meghčem iz zreškega Uniorja in Iva-
nom Razdevškom iz Tekstilne tovarne
Prebold in livarji, kjer je prvo mesto
osvojil Vlado Cokari iz Libele, drugo
in tretje pa Stanko Šinkovec in Ferdo
Novak, oba iz žalskega Ferralita.
IVANA FIDLER
Rogatec v vodi ifo kolen
Preteklo sredo zvečer med sedmo in
pol osmo uro se je nad Rogatcem utrgal
oblak. Močno deževje je povzročilo veli-
ko škode. Meteorna voda, ki se je valila
z bližnjih hribov, je zalila ulice v trgu
Rogatca, v sosednji krajevni skupnosti
Donačka gora pa je naredila ogromno
škode v kmetijstvu.
Da bi škodo ublažili, so bili takoj na
delu gasilci iz Rogatca enota iz sosednje
Straže v Humu na Sotli ter enota civilne
zaščite iz Rogatca, po svojih močeh pa so
pomagali tudi ki^ani Rogatca. Najbolj
prizadeti del trga je bil severo\'zhodni del
Rogatca, zlasti v trgu pod cerkvijo. Voda
je vdrla v dvanajst stanovanjskih hiš ter v
nekatere družbene objekte, med drugim
tudi v novozgrajeni dom kulture. V petih
letih je to že drugi primer, ko je bil Roga-
tec v vodi. Razumljivo je, da se občani
razbuij^o, saj vedo, kje so vzroki za po-
plave, zato se bojijo vsakega večjega de-
ževnega naliva.
Poplave povzroča neurejena kanaliza-
cija, kjer cevi niso pravilno dimenzioni-
rane, pa tudi z^etje, kjer naj bi se hudo-
urniški potok sekal v kanale, je prenizko.
Zato bi bilo treba utrditi ustrezno zajetje,
da bi ta požiralnik lahko odvajal vode v
potok. Kanalizacija je bila pred več kot
dvc^setimi leti zgrajena nestrokovno,
brez pravih projektov in z malo denaija,
kar se danes maščuje. Drugi vzrok je pri-
pisati neosveščenosti občanov oziroma
njihov odnos do okolja. Na obrobnem
hribovju odlagajo v naravi vsemogoče
predmete, nesnago, odpadke, vse to pa je
voda odnesla s sabo in zamašila rešetke
nad jaški.
Najprej bo treba sanirati starge pri pri-
zadetih občanih, nato pa pričeti z izdela-
vo novih projektov za kanalizacijo. Ta
naložba pa bo draga in sama krsgevna
skupnost Rogatec ji gotovo ne bo kos,
zato bo potrebna širša pomoč ter sodelo-
vanje strokovnih institucij.
Povodenj pa ni prizadela le Rogatca,
ampak tudi sosednjo krajevno skupnost,
zlasti območje Žahenberca, s^ so mete-
orne vode zalile njive z rastočimi kultura-
mi (koruza, krompir) ter travnike. Deroča
voda je na travnike nanosila s hribov ve-
jevje, prod in zemljo, tako da se trave ne
bo dalo kositi, po drugi strani pa je z i^jiv
odnesla zemljo, tako da jo bo treba po-
novno preorati.
Neuije je naredilo pravo razdejanje na
cestah, ki so na nekaterih delih neprevoz-
ne in celo težko prehodne. Voda je, na
primer, uničila cesto v gradnji v dolini
poldrugega kilometra, na katero naj bi v
kratkem položili asfalt, prav tako je uni-
čena cesta Rogatec-Dobovec, ki so jo
zgradili pred tremi letL
Škoda na stanovanjskih objektih, ško-
da v kmetijstvu in uničene ceste je goto-
vo preveliko breme za krajevni skupno-
sti Rogatec in Donačka gora, zato bo tudi
v tem pruneru potrelma solidarnost in
pomoč širše družbene skupnosti.
MARJELA AGPJEŽ
Verjamem v ljudi
Poao¥or z Jožetom Staničem,
dobitnikom zlatega znaka OP
Pogovor z Jožetom Stani-
čem, letošnjim dobitnikom
republiškega priznanja
Osvobodilne fronte, je ved-
no prijetno doživetje: prija-
zen je in vedno dobre volje.
Neomajen optimizem in ve-
ra v človeka mu odpirata
vrata do ljudi, znanje in po-
gum pa za poslovnim
uspehom.
Marca je prevzel delovno
mesto predsednika poslo-
vodnega odbora Gorenje -
Commerce, potem ko je pod
njegovim vodstvom - bil je
predsednik KPO TIM Laško
- ta delovna organizacija
uspešno premagala težave,
ki so jo pestile še pred nek^j
leti. Leta 1965 se je zaposlil v
Pivovarni Laško kot inženir
živilske tehnologije. Kasneje
je postal direktor te delovne
organizacije. Rezultati, ki jih
je dosegel na ekonomskem
in družbenopoUtičnem po-
dročju so bih razlog, da so ga
prdlagah za člana KPO Ljub-
ljanske banke - Splošne
banke Celje. Od tam je moral
v Gorenje, kjer je bil v začas-
nem poslovodnem organu
sozda odgovoren za finančni
del sanacije te delovne orga-
nizacije.
Imel pa je tudi vrsto druž-
benopohtičnih funkcij, med
drugim je tudi član medob-
činskega sveta ZK in aktiven
član v številnih organih kra-
jevne skupnosti Laško in še
bi lahko naštevah. Razlogov
torej več kot dovolj, da upra-
viči zaupanje ljudi in visoko
priznaipe.
Laški občini primanjkuje
kadrov. Zadnje časa se do-
gaja, da le-ti odhajajo take
iz občine kot iz regije, kje
vidite vzroke za beg ka-
drov?
Stanič: »Mogoče je v neka-
terih primerih dobro, če se
kadri prehitro ne menjujejo.
Po drugi strani pa so pone-
kod že predolgo na enem de-
lovnem mestu. To nujno
povzroča togost, ni več udar-
nosti in ustvaijzilnosti. Ne bi
govoril o begu kadrov. Od-
hod le teh v drugo delovno
okolje bi morah jemati kot
možnost kadrovskega ob-
navljanja.
Laška občina se je zadrvja
leta dokazala z dinamičnim
gospodarskim razvojem, kar
priča, da majhna občina ne
utesnjuje. Kadri so. Treba jih
je iskati med mladimi in jim
dati možnost. Tu smo še pre-
več togi in jih ne vidimo ali
jih nočemo videti.«
V vseh okoljih, kjer ste
delali, ste bili priljubljeni.
Ste človek, ki se ga radi spo-
minjajo bivši sodelavci.
Kakšen mora biti po vašem
mnenju lik poslovodnega
delavca danes?
Stanič: V dvaindvajsetih
letih delovne dobe sem za-
menjal več delovnih okolij.
Nekatera po lastni želji, ne-
katera pa tudi zaradi širših
družbenih potreb, vendar ni-
koU nisem delal proti lastni
volji. K mojim odločitvam je
pripomoglo to, da sem vedel
s kom bom delaL Da bom
med ljudmi, ki vedo, kaj ho-
čejo in zn^o delati skupaj.
Vsako novo delo obenem po-
meni učenje na novo. Ven-
dar ne samo učenje. Treba je
iskati nove načine in možno-
sti za Se boljše delo, vendar
si ne smeš privoščiti eksperi-
mentiranja, rezultat mora bi-
ti vedno dober, boljši.
Vodilno mesto je izziv za
človeka. Danes se mladi izo-
gibajo odgovornih funkcij v
delovnih organizacijah. Mor-
da ^ temu krivo to, da se ne
želijo izpostavljati. Vzrok je
lahko tudi malodu^e ali ne-
zaupanj v lastno sposob-
nost ali pa jim kratkomalo
premalo zaupamo. V začetku
ne veš, da ta izziv nosi v sebi
»prednost«, da moraš delati
vse dni. Prebirati moraš gore
materialov, se nenehno učiti
in izpopolnjevati svoje zna-
nje, da ostaneš v toku doga-
janja. Navaditi se moraš, da
te otroci nikoh ne vidijo, da
si doma le zvečer in ob kon-
cu tedna.
Imate kot direktor proste
roke pri organizaciji dela,
sprjemanju odločitev, izbiri
sodelavcev?
Stanič: »Danes se o tem
veliko govori. Še več priča-
kujejo nekateri od spirnemb
zakona o združenem delu.
Meni se zdi, da to ni bil niko-
li problem. Odvisno je od
ekipe, s katero delaš in kako
pritegneš k delu ves kolek-
tiv. Pomembno je znanje in
pogum. Treba je vedeti, da je
vsak delavec enakopraven
sodelavec. Zato je potrebno
v kolektivu graditi humane
odnose. Omogočiti moraš
dobre delovne pogoje, pa
osebne dohodke in primeren
družbeni standard. Če vidijo
delavci, da njihovi vodilni
skrbijo zanje, ne zgolj na de-
lovnem mestu, potem jim za-
upno. Do delavcev ne smeš
biti vnaprej nezaupljiv. Mor-
da mi bo kak direktor očital
demagogijo, vendar verja-
mem v ljudi. Tam kjer se za-
pletejo medsebojni odnosi in
kjer ne morejo n^ti skupne-
ga jezika, gre za nemoč vo-
dilnih.«
Kako bi se opredelili do
vprašanja odgovornosti vo-
dilnih delavcev?
Stanič: »To si vsak predstav-
lja po svoje. Marsikdo svojo
odločitev skrije za samouprav-
ne organe, kar pomeni, da ni-
ma nobene lastne vizije in po-
meša samouprvljanje z uprav-
ljanjem. Za s\'ojim delom in
odločitvami moraš stati. Re-
zultati pa mor^o biti pravilo-
ma iz leta v leto boljši, kar daje
kolektivu jamstvo za uspešen
razvoj in ne zgolj socialno var-
nost«
Naloga je težka, zlasti v se-
dai^ih pogojih gospodarje-
nja. Vidite vi izhod iz krize?
Stanič: »V poplavi nasprotu-
jočih si ocen o naši bodočnosti,
ne znam predvideti nadaljnje-
ga razvoja. Ne morem filozofi-
rat o ekonomskih in političnih
tokovih. Za svoje o^e delovno
področje pa lahko rečem, da ni
brezizhodno. Kam bi nas pri-
peljalo kolektivno malodušje?
Vsak mora biti pri svojem delu
optimist in iskati rešitve pro-
blemov. jim dati csebno noto.
To delavci od nas vodilnih tudi
pričakujejo. Nobem^ dvoma
ni. da se je gospodarstvo zna-
šlo v začaranem krogu. Smo v
nekakšnem idealiziranem mo-
delu, ki j|e pripeljal do super-
normativizma znoiTcg delovnih
orgaizacij, še bo^ pa zun^
njih. N^slabše rezultate so do-
segb tam. Iger so nasedli nor-
mativizmu in niso uporabljali
lastne glave.«
VIOLETA V, EINSPIELER
Turistično društvo Laško
F^rireditveni odbor
PIVO-CVETJE
'Sče slovenski par, ki bi se poročil
na Kmečki ohceti v Laškem. 19. julija
^987 na sklepnem delu prireditve
PiVO-CVETJE 1987.
^interesinani, prijavite se do 25.
ii^nija 1987 na naslov:
turistično društvo Laško.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
Prometne zagate Gotovelj
Delegacija krajevne skup-
nosti Gotovlje je na zaseda-
nju zbora občinske skupšči-
ne postavila več vprašanj,
ki se nanašajo še posebej na
prometno ureditev v tej
krajevni skupnosti. Gotov-
Ijane zanima, kdaj bodo se-
maforizirali križišče v Go-
tovljah, kako je s postavi-
tvijo avtobusne postaje in
kdaj bo stekel avtobusni
promet skozi Gotovlje, za-
nima pa jih tudi, zakaj ob
sobotah ne raznašajo pošte.
Obnova križišča in obre-
menjevanje z dodatnim pro-
metom (avtobusno postaja-
lišče) bo možno šele po do-
graditvi hitre ceste. Do ta-
krat prometni organi pripo-
roč^o delno ali popolno uki-
nitev križišča. Na odločbo
občinskega upravnega orga-
na, pristojnega za urejanje
prostora, varstvo okolja in
gradbeništvo, v zvezi s po-
stavitvijo avtobusnega po-
stajališča v Gotovljah, se je
krajevna skupnost pritožila.
Kljub posredovanjem kra-
jevne skupnosti in občinske
konference socialistične zAie-
ze, odgovorni organ - repu-
bliški komite za varstvo oko-
lja in urejanje prostora - še
ni odločil o pritožbi
Glede poštnih uslug ob so-
botah pš zakon o poštnih, te-
legrafskih in telefonskih sto-
ritvah govori o tem, da so vsa
naselja, kjer opravljajo PTT
storitve, razdeljena na okoli-
še in sicer na ožji okoliš, kjer
poštne pošiljke vročajo in
sprejemajo najmanj enkrat
na dan, na širši okoliš, kjer
jih trikrat na teden in najširši
okoliš, kjer poštne pošiljke
vročajo najmanj enkrat te-
densko. Naselje Gotovlje
spada med širši okoliš, kjer
se poštne pošiljke vročajo
ncOmanj trikrat na teden. Za-
enkrat torej ni vzroka, da bi
jih morali tudi ob sobotah.
JANEZ VEDENIK
Ceste na
Kozjanskem
Temeljna organizacija koope-
rantov šentjurskega Gozdnega go-
spodarstva skupaj s krajani in sa-
moupravno skupnostjo za ceste
skrbi za razvoj cestne mreže na
Kozjanskem. Prav v krajevnih
skupnostih Dobje in Prevoije,
kjer je cestna mreža morda naj-
slabša, zdaj gradijo in obnavlj^o
neksg cestnih odsekov.
Z izgradnjo cestnega odseka
Presečno-Žegar, ki bo povezal
omenjeni krajevni skupnosti, bo-
do krajani veliko Icižje prišli do
svojih delovnih mest, saj so doslej
do prve avtobusne postaje pešačili
tudi več kot 5 kilometrov. Pri delu
pomagajo s prostovoljnim delom,
brezplačno pa so odstopili potreb-
na zemljišča. Po večletnem zami-
ku so pričeli tudi z obnovitvenimi
deli na odseku Slatina-Presečno,
kjer bodo asfaltirali 1700 metrov
cestišča. FRANC LESKOVŠEK
Zbor V. prelcomorsice brigade
v Kršicem
Letošnje srečanje borcev V. prekomorske briga-
de bo 6. junija v Krškem. Srečanje so vključili v
program praznovanja občinskega praznika. Briga-
da še danes šteje okrog 1700 borcev. Borci se zdru-
žujejo v 16 pododborih. Brigada ima svoj domicil v
občini Celje.
Program srečanja je povezan z več akcijami. V
mesecu maju je skupina vodilnih borcev opravila
več predavanj po osnovnih šolah v občini. Učenci
so pisali naloge na to temo. Najboljše naloge bomo
nagradili. Muzej NOV iz Celja pripravlja priložnost-
no razstavo o brigadi. Program srečanja bo pester.
V soboto dopoldne se bodo brigadirji zbrali na slav-
nostnem mestu pri kulturnem domu v Krškem. Po
zboru in raportu brigade bo sledil slavnostni pro-
gram in po programu družabno srečanje z brigadir-
ji, svojci in z gostiteljem. Za srečanje seje prijavilo
okrog 1000 borcev.
JAKA MAJCEN
Člani GD Parižlje-Topovlje hitijo z prizidkom. Do praznovanja 60-letnice bo gotov.
Novi teietonsifi priicijučici
BraslovčanI praznujejo krajevni praznik
Krajani KS Braslovče
praznujejo krajevni praz-
nik 14. junija, v spomin na
leto 1941, ko je okupator
ustrelil v Mariborskih zapo-
rih prve talce Braslovčane
in v spomin na prihod šta-
jerskih partizanov na Do-
brovlje.
Letošnje praznovanje bo
od 7. do 14. junija. O pridobi-
tv^^h in prireditvah nam je
predsednik skupščine kra-
jevne skupnosti Braslovče
Ivan Fale povedal: »Veseli
smo, da bomo za krajevni
praznik že dobili nove tele-
fonske priključke. Teh je v
prvi fazi izgrandje telefona v
naši krajevni skupnosti 150,
v drugi pa še sto. Upam, da
bo PTT Celje držal obljubo,
in da bomo prvi naročniki
dobili telefonske priključke
prav v dneh praznovanja. To
je za našo krajevno skupnost
zadnje leto in pol n^večja in-
vesticija. Poleg tega bodo
marljivi člani Gasilskega
društva Parižlje-Topovlje
praznovali 60 letnico. Prav v
teh dneh hitijo z dograditvijo
novega orodišča pri domu.
Skoraj vsa dela so opravili
prostovoljno in prostovolj-
nih ur je več sto. Grdimo pa
tudi prizidek k Domu borcev
na Dobrovljah in izvajamo
razna vzdrževalna dela.«
V tednu praznovanja bodo
pripravili tudi srečanje sta-
rejših krajanov, vajo civilne
zaščite ter več športnih pri-
reditev. Slavnostna seja
skupščine krajevne skupno-
sti in družbenopolitičnih or-
gemizacij bo skupaj s slav-
nostno sejo ob 60 letnici GD
Parižlje - Topovlje v gasil-
skem domu 14. junija ob 10.
uri, kjer bodo podelili zlate
grbe KS Braslovče, več priz-
nanj in priznanja ter odliko-
vanja gasilskega društva po-
žrtvovalnim članom.
T. TAVČAR
Kar 49 ekip civilne
zaščite
Na stadionu na Lipi v Štorah
je bito občinsko prvenstvo Ce-
lja gasilskih enot civile zaščite,
kjer je nastopilo rekordno števi-
lo ekip, kar 49, V A programu je
zmagala moška ekipa EMO pred
žensko ekipo EMO, tretja je bila
ekipa Vojnika, četrti Aero in peti
Strmec. Vse omenjene ekipe so
tudi izpolnile predpisano normo
za nastop na republiškem prven-
stvu, ki bo verjetno avgusta v
Kopru. V B programu pa so bili
najboljši Klima, ter ženski ekipi
Vojnika in Hudinje.
TV
Darilo In koncert v
zahvalo
v krajevni skupnosti Ljubeč-
na že nekaj let zapovrstjo prese-
nečajo starejše krajane ob pri-
reditvah, ki so jim namenjene
ob tednu starejših občanov.
Tako so letos starejše povabili
na koncert ljudskih in umetnih
pesmi, ki so jih zapeli trije zbori.
Pod vodstvom Toneta Volaska
sta zapela ženski zbor iz I jubeč-
ne in mešani zbor društva upo-
kojencev iz Vojnika, Maijan Le-
bič pa je vodil moški zbor pro-
svetnega društva Frankolovo.
Ob zaključku pa so starejše kra-
jane pozdravili z ritmičnim ple-
som še malčki iz vrtca na Lju-
bečni.
Krajani so bili zadovoljni s to
pozornostjo. Presenečeni so tudi
bili, ko so jim predstavniki kra-
jevne skupnosti izročali skromna
darila. Za trud in prispevek, ki so
ga dali razvoju kraja se jim je
zahvalila predsednica krajevne
konferece SZDL Franja Košec.
MB
Nastopilo Je sedem
orkestrov
DPD Svoboda »Ludvika Obla-
ka« je v svoji pestri vsakoletni
dejavnosti tudi letos, zdaj že
sedmič, pripravila srečanje slo-
venskih tamburaških orke-
strov. Vse nastopajoče je v ime-
nu enega izmed pokroviteljev
Zveze kulturnih organizacij obči-
ne Žalec pozdravil kulturni dela-
vec Heri Kuzma in po srečanju
izrekel naslednjo osebno oceno:
»Od napovedanih desetih an-
samblov jih je nastopilo sedem:
Bisernica iz Reteč pri Škofji Lo-
ki, Svoboda Polzela, Griže in Li-
boje, PD Ruda Sever Gorišnica,
»Janez Čuk« iz Vučje vasi. Mladi
tamburaši iz Pesja pri T. Veleryu
in KUD France Prešeren iz Celja.
Slednji po svoji glasbeni struktu-
ri ne sodi v takšno obliko sreča-
nja tamburaških orkestrov, ker
gre bolj za simfonični orkester,
od ostalih pa so najbolj presene-
tili domačini, torej tamburaški
orkester Svobode Liboje. Bil je
lep glasbeni večer, ki ga je treba
tudi v prihodnje ohranjati.«
TV
Gasilsko tekmovanje
v Žalcu
v Žalcu je bilo v nedeljo ob-
činsko gasilsko tekmovanje, na
katerem je nastopilo 690 članov
in članic ter mladincev in mla-
dink.
Nastopili so v vaji z motorno
brizgalno in v štafetnem teku na
450 metrov. Pri mladincih je naj-
več znanja in spretnosti pokazala
ekipa iz Matk, pri mladinkah iz
gasilskega društva Kapla - Pon-
dor, pri članih do 30 let Braslov-
če, pri članih nad 30 let Prebold,
pri članicah do 25 let Kapla Vas
in pri članicah nad 25 let Vinska
gora. Pri industrijskih gasilskih
društvih je pri članicah osvojila
1. mesto ekipa Aera Šempeter,
pri članih pa desetina Zaije iz
Petrovč. Nastopili so tudi vetera-
ni. Prvo mesto je osvojila deseti-
na gasilskega društva iz Kaple
vsi.
Invalidi v Kokarjah
v taborniškem okolju v Ko-
karjah so se zbrali na tovari-
škem srečanju invalidi celjske-
ga območja, katerim so se pri-
družili še invalidi iz Kamnika.
Pozdravne nagovore so imeli
Pečnik, Pregelj in Grobelnik, na-
to pa so se invalidi pomerili v
pikadu, streljanju z zračno puško
in metanju krogov. Srečanja seje
udeležilo kar 400 članov različnih
društev invalidov.
TV
K/iačeliovsko do čeheiarstva
»Meti lahko uvažamo, a kdo ho oprašll rastline,pove
Stanko Herle Iz Laz pri Dramljah
»Kdor hoče biti dober če-
belar, mora imeti posebno
veselje, ki pa je prirojeno,«
zatrjuje 72-letni Stanko
Herle iz Laz pri Dramljah.
Stanko je spoznal, da mu je
to posebno veselje priroje-
no že pred 52 leti, ko je v
svojem rojstnem kraju Me-
dijskih Toplicah dobil od
stare mame prvi panj-kraj-
nič. Nekaj mesecev kasneje
je že imel tri panje in od
takrat ga čebele spremljajo
skozi življenje.
Stanko Herle je vseskozi
spremljal razvoj čebelarstva
in se pridno učil, zakaj čebe-
larjenje je postalo tudi vse
težje, zahteva vse več znanja.
»Včasih sem se kar sam
učil, danes pa bi bilo to tež-
je,« meni. »Pogoji čebelarje-
nja so se namreč precej spre-
menili; zrak je bolj onesna-
žen - pri nas v Dramljah se
pozna vpliv celjske industri-
je - kmetije uporabljajo vse
več škropiv in tudi vse več
nalezljivih čebeljih bolezni
se pojavlja. Zato moraš pre-
cej skrbno čebelariti, da ti ne
pogine preveč čebel in da
družina ne obnemore. Še po-
sebej pomembneje, kako če-
bele prezimiš in jim daš do-
volj hrane, da preživijo. Vča-
sih pa je bilo tudi to bolj eno-
stavno: na jesen je bilo do-
jvolj medu od ajde, tako da so
čebele same nabrale zalogo
za zimo.«'
Stanko Herle aktivno dela
v Čebelarskem društvu
Dramlje, kjer je bil tudi ne-
kaj let predsednik. Je koope-
rant Medexa (ima 30 gospo-
darskih panjev, tako da pri-
dela kar precej medu) in
mentor čebelarskega krožka
na drameljski osnovni šoli.
Za prizadevno delo in za pri-
spevek k razvoju čebelarstva
mu je Zveza čebelarskih dru-
štev Slovenije podelila dve
priznanji.
Poleg medu prideluje tudi
cvetni prah, propolis, matič-
ni mleček in vosek. Tako
ima doma kar manjšo doma-
čo lekarno.
»Takšno lekarno bi vsi
imeli, če bi se zavedali, kako
učinkovita zdravila so to,«
pove in poudari, da se mora
prav čebeljim proizvodom
zahvalit, da je letom navk-
ljub še vedno zdrav in de-
laven.
Stanka Herleta najbolj mo-
ti, da pri nas še vedno mače-
hovsko gledamo na čebelar-
stvo in se pravzaprav ne za-
vedamo, kako pomembno je
za naše kmetijstvo. Brez če-
bel bi bili pridelki veliko
manjši, pa tudi medu nam ne
bi bilo potrebno uvažati.
»Poglejte, lani smo uvozili
6.000 ton medu iz vzhodnih
držav. Ta cvetlični med je
slabše kakovosti,« se pridu-
ša. »Toda med lahko uvaža-
mo, ne moremo pa dobiti če-
bel, ki bi nam opraševale sa-
dje in druge rastline.«
Stanko Herle je že dal ve-
lik delež k razvoju čebelar-
stva pri nas in obljublja, da
bo ta delež še večji predvsem
pri vzgoji mladih čebelaijev.
Na drameljski šoli je trenut-
no 14 učencev v čebelar-
skem krožku, ki imajo dva
gospodarska panja, Stanko
Herle pa je dal tudi pobudo
za stalno čebelarsko zbirko,
ki naj bi jo imeli na šoli. Pre-
cej eksponatov in strokovne
literature so že dobili, prav ta
zbirka pa naj bi pripomogla
k še večjemu razvoju čebe-
larstva v Dramljah in okoh-
ških zaselkih.
SREČKO ŠROT
V drameljsko čebelarsko
društvo je včlanjenih 22 če-
belarjev, ki imajo 140 go-
spodarskih panjev. Nekate-
ri so, tako kot Stanko Herle,
kooperanti Medexa. Kdor
ima veselje s čebelami, pa
lahko stopi tudi v delovno
razmerje z Medexom, ven-
dar mora imeti najmanj 60
gospodarskih panjev.
Stanko Herle ima 30 gospodarskih panjev. Lahko bi jih imel še več, vendar ga skrbi, kaj
bi bilo s čebelami, če bi zbolele.
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Ena leva, ena desna - na razstavi
Upokojenke iz celjske krajevne skupnosti Slavko Šlander so
prejšnji teden pripravile zanimivo dvodnevno razstavo roč-
nih del. Ročna dela je izdelalo nekaj več kot 40 članic sekcije za
ročna dela, ki deluje v okviru društva upokojencev, največ pa je
bilo pletenin, gobelinov, otroških lutk in plišastih igračk ter
Icvačkanih in vezenih izdelkov. Upokojenke so pripravile tudi
vodenje po razstavnem prostoru in predvsem gledalkam pojas-
nile marsikatero skrivnost ročnodelskih spretnosti, gledalci, ki
go SI ogledali razstavo v prostorih krajevne skupnosti Slavko
Šlander, pa so želeli tudi kupovati zanimiva in skrbno izdelana
ročna del.
I. F.
Srečanje starejših krajanov
Letos so krajani krajevne skupnosti Lava v Celju v okviru
svojega krajevnega praznika pripravili tudi Srečanje starej-
ših krajanov nad sedemdeset let.
Srečanje je bilo včeraj v prostorih krajevne skupnosti, kjer se
je zbralo okrog sto krajanov, ki so čili dočakali sedem desetletij
in več. V kulturnem programu so sodelovali cicibani vzgojno-
varstvenega zavoda, učenci osnovne šole Veljko Vlahovič ter
oktet Studenček. Popoldansko srečanje starejših kr^anov v KS
Lava se je ob veselih zvokih harmonikarja potegnilo v noč.
Z.S.
Srečanje upolcojencev
Ob 40 letnici društva upokojencev Celje, se bodo v soboto 6.
junija ob 10. uri na Gričku srečali celjski upokojenci. Priprav-
ljajo bogat kulturni program, poskrbeli pa bodo tudi za dobro
voljo in razvedrilo.
Taborniki v Bell Palankl
člani taborniškega odreda Dveh levov iz Celja so se udeležili
srečanja tabornikov »Špančevi dani« v Beli Palanki v Srbiji pri
odredu »Zikica Pavlovič - Španac«. Tekmovanja seje udeležilo 19
taborniških ekip. Slovenijo pa so zastopali Celjani. Tekmovali so v
streljanju z zračno puško, premagovanju ovir, taborniških veščinah,
kurjenju kresa, prvi pomoči in postavljenju šotora. Celjski taborniki
so bili izredno uspešni, saj so osvojih 1. mesto, kar je velik uspeh. Ob
tem so osvojili še dve diplomi.
Celjski taborniki so se ob tem udeležili s predstavniki ZRVS Celje
še ogleda vojašnice na Vrhniki in pohoda na proslavo na Janče v
organizaciji tabornikov Mozirje.	-PV
Frankolovčani so siti praznih obljub
Zbor krajanov, ki je bil
prejšnji torek zvečer na
Frankolovem, je bil spet
precej »vroč«, Frankolovča-
ni pa so še enkrat odločno
povedali, da hočejo nado-
mestilo za sedanji bazen, ki
ga bodo izgubili zaradi
gradnje zajetja za celjsko
vodovodno omrežje. Nov
bazen bi morala zgraditi
Komunala.
Celjska Komunala si je vse
do zadnjega prizadevala, da
bi le sanirali stari bazen s ter-
malno vodo, kar Joi bilo ver-
jetno le ceneje kot gradnja
novega. Vendar pa republi-
ški sanitarni inšpektor ni dal
dovoljenja za kaj takšnega,
ker bi bil vir pitne vode v
neposredni bližini le preveč
ogrožen. Tako je ostalo le še
to, da Frankolovčanom iz-
polnijo obljubo, ki so jo dali
že precej pred začetkom
gradnje vodnega zajetja - da
zgradijo nov bazen na drugi
lokaciji.
Čeprav so Frankolovčani
že lani dah pogoj (v soglasju
k lokacijski dokumentaciji
za novo zajetje pitne vode),
da se postavi nadomestni ba-
zen v velikosti 25 krat 10 me-
trov (sedanji bazen je velik
8,2 krat 7,1 metrov), Komu-
nala od takrat ni naredila ni-
česar. Prav zato so bili kraja-
ni v torek še bolj ogorčeni,
ko so izvedeli, da bo potreb-
no za pridobitev lokacijske-
ga in gradbenega dovoljenja
najmanj leto in pol.
Na zboru so se kr^ani stri-
njali, da namesto starega do-
bijo ustrezen nov bazen (naj-
manj tako velik kot je stari),
čeprav so v isti sapi poudar-
jali, da to le ne bo ustrezno
nadomestilo. Namesto tophc
bodo dobili - navaden
bazen.
Takoj pa so zavrnili prva
dva predloga Komunale, da
jim za nov bazen dajo 40 mi-
lijonov dinarjev in priskrbijo
lokacijsko dokumentacijo
ah pa dajo 50 milijonov di-
naijev in Frankolovčani sa-
mi priskrbijo lokacijsko do-
kumentacijo. Krajani so ta-
koj izračunah, da bi bila to
slaba odločitev pri sedanji
inflaciji in bi precej izgubih
tudi, če bi sredstva oročih.
Zato so izrecno zahtevali, da
bazen zgradi Komunala in to
čimprej je mogoče.
Po več kot dve uri dolgi
razpravi so sprejeli sklep, da
se izdela idejni projekt, nare-
di predračun, na sodišču pa
se overovi pogodba, v kateri
se bo Komunala zavezala, da
priskrbi dokumentacijo in
zgradi nadomesten bazen.
Krajani namreč ne verjame-
jo več zagotovilom Komuna-
le, da bo bazen res zgradila,
zato hočejo imeti v rokah pa-
pir. Dokler ta pogodba ne bo
sodno overovljena so tudi
prepovedah nadaljnjo grad-
njo vodovoda od trgovine na
Frankolovem do novega za-
jetja, medtem, ko naj bi na
ostali trasi do Vojnika izv^a-
lec čimprej končal z deli, da
ne bi kmetje imeli preveč
škode.
S. ŠROT
Srečanje
brigadirjev
Pri jami Pekel je bilo v so-
boto srečanje brigadirjev ve-
teranov, ki ga je organiziral
klub brigadirjev pri OK
ZSMS Žalec in OO ZSMS
Podlog.
Zbranim brigadirjem je
govoril predsednik IS obči-
ne Žalec Anton Bratuša, kije
tudi pripel spominska trako-
va na prapora. Brigadirje so
pogostili z golažem, za prijet-
no vzdušje pa je skrbel an-
sambel Mesečina. Organiza-
torji so pričakovali večjo
udeležbo.
T. T.
Foto: EDI MASNEC
Znanje iz »Vesele šole«
Med slovenskimi osnovnošolci so
se tekmovanja v Veseli šoli, ki jih že
19 let pripravlja Pionirski list, prilju-
bila in učenci pravijo, da na ta način
pridobijo še veliko dodatnega zna-
nja. V nedeljo so v Ljubljani pripra-
vili letošnje republiško tekmovanje,
udeležili pa so se ga tudi osnovnošol-
ci celjske občine.
Tekmovanja Vesele šole vključujejo
vsako leto več učencev, saj se je letos
pomerilo že 92 tisoč osnovnošolcev,
pred devetnajstimi leti pa jih je tekmo-
valo 9 tisoč. Vprašanja za tekmovanje
v Veseli šoli sestavljajo strokovnjaki
različnih predmetnih področij, osnov-
nošolci pa svoje znanje utrjujejo tudi s
pomočjo Pionirskega lista, ki objavlja
»veselošolsko« snov. Na zaključnem
republiškem tekmovanju je letos so-
delovalo 420 učencev iz 55 občin, do-
bro pa so se odrezali tudi osnovnošolci
iz celjske občine.
Na izbirnem občinskem tekmovanju
v Celju seje pomerilo 172 osnovnošol-
cev od 3. do 8. razreda, na republiškem
tekmovanju pa so celjsko občino za-
stopali Nuša Leskovšek (3. razred), Sa-
ša Lupše (4. razred). Rok Dobrovičnik
(5. razred), David Vizjak (6. razred), Pe-
ter Luževič (7. razred) in Matej Hriber-
šek (8. razred). David Vizjak in Peter
Luževič sta se uvrstila med deset naj-
boljših slovenskih veselošolaijev.
Sicer pa so za pripravo letošnjega
republiškega tekmovanja poskrbeli v
Iskri, kjer so pb zaključku tudi gostili
tekmovalce. Šolarji so si ogledali tudi
Cankarjev dom in kulturni program
na odru velike dvorane. Spet je bilo za
veselošolarje vsakega po malem, saj so
z zanimanjem prisluhnili orgelskemu
koncertu Huberta Berganta in veselo
prepev^h z Mikijem Šarcem.
MILAN GOMBAČ
Ko ni več
zaupanja
Bazen na Frankolovem je
(lahko bi rekli po nepotreb-
nem) povzročil že precej hude
krvi in ostrih besed. Na dveh
zborih krajanov so Frankolov-
čani odločno povedali, da ne
bodo več nasedali praznim ob-
ljubam.
V »igri* je 400 milijonov di-
naijev družbenega denaija, ko-
likor ne^j bi stalo zajetje pitne
vode in cevovod do celjskega
omrežja. Kaj lahko pa se zgodi,
da bo končni znesek še višji.
Frankolovčani so na zadnjem
zboru namreč sklenili, da za-
časno preprečijo nadaljnjo
gradr)jo cevovoda. Vsak dan
zamude pa precej stane oziro-
ma izničuje referendumski in
drug družbeni denar (napri-
mer prispevek za razšiijeno re-
produkcijo, ki ga plačujejo po-
rabniki vode).
Če gledamo odločitev Fran-
kolovčanov s te strani, potem
je hudo sporna. In če vodovod
zaradi te zamude ne bo pravo-
časno zgrajen in bo ob more-
bitni suši zaradi tega v Celju
primanjkovalo pitne vode, po-
tem bodo vsi s prstom kazali
na Frankolovčane.
Zagotovo pa bi morali kazati
s prstom tudi na investitorja,
kije zaigral zaupanje krajanov.
Frankolovčani so bili v prete-
klosti že deležni nekaj praznih
obljub, zato se jih tokrat toliko
bolj bojijo. V takšnem ozračju,
ko ni več zaupanja, pa je tudi
možnosti za strpen in razumen
dogovor zelo malo.
Če investitor od soglasju k
lokacijskemu dovoljenju ni
imel pripomb k pogoju krajev-
ne skupnosti, da se zgradi na-
domesten bazen, potem bi mo-
ral že takrat (lani) ali še bolje -
takrat, ko je bila v Celju spreje-
ta odločitev o gradnji z^etja na
Frankolovem, razmišljati o na-
domestnem bazenu in začeti
pripravljati potrebno doku-
mentacijo. Potem sedanjih za-
pletov zagotovo ne bi bilo. N^-
marjj, kar lahko očitamo celj-
ski Komunah v tem primeru je
neresen pristop h gradnji tega
vodovoda.
S. ŠROT
Delovna akcija v Galiciji
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Žalec in 00
ZSMS Galicija sta pripravili enodnevno delovno akcijo v Gali-
ciji. Brigadiiji so se zbrali v petek na prostoru kjer urejajo
večnamensko igrišče. Martin Sedovnik, predsednik KK SZDL
je povedal: »To delovno akcijo smo načrtovali že pred štirinaj-
stimi dnevi, pa nam vreme ni bilo naklonjeno. Tudi danes nam
nagaja, mishm pa, da je odvrnilo tudi precej mladincev, ki bi
sicer na delovno akcijo prišh. Da bomo v Gahciji to igrišče
dokončno uredili bomo morah še visoko in velikokrat zavihati
rokave, vendar mislim, da bomo zmogh, saj si tak športni objekt
že dolgo želimo.«	T.TAVČAR
Janko Pogačnik
26. m^a nas je tiho zapu-
stil Janko POGAČNIK -
šolski ravnatelj »II. osnov-
ne šole Celje« v pokoju.
Rodil seje 8. junija 1900 v
Ljubnem na Gorenjskem.
Leta 1919 je končal v Ljub-
ljani svoje pedagoško šola-
nje na Državnem moškem
učiteljišču.
Kot 19-letni učitelj je po
I. svetovni vojni nastopil
službo v Raki na Dolenj-
skem, kjer je poučeval tri
leta. Iz Rake je bil premeš-
čen v Celje, odtod pa v Voj-
nik na Meščansko šolo, od
leta 1930 do leta 1941 pa ga
zopet srečamo v Celju na
bivši -Okoliški šoli«.
Zgodovinski dogodki so
tudi Pogačnikovo družino
pognali v vojno vihro. Zve-
stoba ideji o slovanski soli-
darnosti in čut za pravič-
nost malega človeka, je za-
rezala globoke rane v Po-
gačnikove. V Begunjah sta
v grobovih talcev pokopa-
na oče in brat, sam tovariš
Janko pa je živel v izgnan-
stvu v Ljubljani. Pomagal
je kot blagajnik pri akciji
pomoči učiteljem - begun-
cem, prevzel je zbiranje taj-
nih prispevkov, s katerimi
so se vzdrževale učiteljske
družine talcev, partizanov
in intemirancev, živečih v
Ljubljani.
Po vojni so si sledila de-
lovna mesta: Jesenice, Ko-
roška Bela in zopet ga je
pot pripeljala v Celje na ta-
kratno »Mestno deško os-
novno šolo«. Leta 1947 je
bil imenovan za začasnega
upravitelja >111. osnovne
šole*, leta 1948 pa za upra-
vitelja >11. osnovne šole* -
vadnice. kije delala v sklo-
pu celjskega Učiteljišča in
je kot taka pod vodstvom
tov. Pogačnika odigrala po-
membno vlogo pri vzgoji
mladih učiteljskih kadrov.
Do svoje upokojitve leta
1963 je tov. Pogačnik delal
na »II. osnovni šoli«, ki se
je pozneje preimenovala v
sedanjo osnovno šolo
»Slavko Šlander*.
Bil je upravitelj odličnih
kvalitet; izjemen pedagog,
svetovalec in človek v pra-
vem pomenu besede. Ob
njegovem neizčrpnem in
širokem znanju smo rastli,
se izpopolnjevan in z njim
živeli za šolo.
V povojnih letih, ko je
primanjkovalo učbenikov,
je bil tudi tovariš Janko so-
ustvarjalec učbenika zgo-
dovine za osnovne šole, ki
je izšel leta 1952.
Občudovali smo njegov
izreden čut za red, pravič-
nost, plemenitost in ob
vseh teh vrlinah njegovo
skromnost.
Bil je pobudnik za vse
novitete na izobraževalnem
področju - vztrajal je in sle-
dili smo mu. Pri vsem tem
delu ga je spremljala tudi
primerna strogost, v kateri
pa je vedno tudi utripala ži-
hca zdravega humorja, kije^
vzpodbudno vplivala na'
nas.
Kot predsednik Sveta za
šolstvo občine Celje, si je
tov. Pogačnik prizadeval za
vsestransko materialno iz-
boljšanje naših šol. Vedno
in na pravem mestu je za-
stavil besedo - odločno,
energično in uspešno.
Za svoje vsestransko de-
lo je bil deležen priznanj
družbe - med drugim je
prejel tudi medaljo dela
Prezidija narodne skupšči-
ne FLRJ, priznanje Repu-
bliškega sindikata prosvet-
nih delavcev in odlikova-
nje Red dela s srebrnim
vencem.
Številne pohvale tov. Po-
gačniku so tudi dokaz, da
je njegovo delo segalo da-
leč preko praga šolskih
učilnic in šole.
Sleherni znanec bo ob
vesti o smrti tovariša Janka
Pogačnika zastal, se zami-
slil in se s spoštovanjem
poklonil njegovemu spo-
minu.
VERA STREHOVEC
V SPOMIN
8. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
Rivalstvo ne škodi
Na rob uspehu letošnjega MPF
Konec dober vse dobro. To že nekoliko obrabljeno
frazo bi lahko uporabili tudi za zaključek letošnejga
Mladinskega pevskega festivala. Vseeno pa organiza-
torji ne smejo in prav gotovo tudi ne bodo zaspali na
lovorikah, kajti kljub ugodnim ocenam ostaja odprtih
vrsta vprašanj o bodočnosti te mednarodne prireditve.
Najmanj je verjetno vprašljivo samo tekmovanje,
čeprav so tudi to vprašanje letos izpostavili. Strokov-
njaki so mnenja, da je ob obilici revij potrebna tudi
takšna prireditev, kjer mladi merijo moči in tako celo
stvar vzamejo bolj resno. Opazka, da se pri tem razvija
rivalstvo in zanemarjajo drugi cilji, ne drži. Nekoliko
rivalstva pri nobeni stvari ne škodi, vsi ki znajo dobro
zapeti, pa lahko dobijo enaka priznanja, tako da na tem
tekmovnaju ni pravih poražencev.
To potrjujejo tudi medalje, ki so jih podelih na letoš-
njem festivalu. Kar 11 zlatih, 20 srebrnih in 5 bronastih
medalj ter samo eno priznanje, je potrditev visoke
kvalitete letošnjega tekmovanja. Pri tem seže vsiljuje
vprašanje, kakšno mesto ima slovensko (za nas tudi
regijsko) mladinsko zborovsko petje. Mnenje strokov-
njakov je, da to nekoliko zaostaja za tistim iz drugih
republik, čeprav so iz teh prišli zares le najboljši zbori.
Z doseženimi rezultati zborov iz regije moramo biti
pravzaprav zadovoljni, čeprav moramo priznati, da
smo letos pričakovali tudi zlato odličje. Vsekakor pa je
vprašljivo število zborov iz regije, ki so se uspeli uvr-
stiti na festival.
Samo prepevanje, oziroma skladbe, ki so jih posa-
mezni zbori peli v tekmovalnem delu kažejo, da gre
tudi mladinsko zborovsko petje po poti tehnično zah-
tevnih skladb, ki običajnega poslušalca skoraj že obre-
menjujejo. To so na letošnjem festivalu sicer poskušaU
ublažiti z izborom obveznih skladb, ne da bi pri tem
okrnili kvaliteto izvajanja.
Res je, da je mladinski festival v Celju širšega
pomena, vendar se vsiljuje vprašanje ali je Celje dovolj
storilo za to prireditev. Seveda je na prvem mestu
vprašanje sredstev, so pa še druge stvari, ki jih bodo
morah organizatorji bolje izpostaviti, da bo festival
dobil mesto, ki mu gre.
FRANČEK PUNGERČIČ
Z vedrim smeliom nad slovensko žalost
Tone Partliič: Ščuka Ha te kap - krstna predstava y celjskem gledališču
Prav zares moramo biti
hvaležni našemu najuspešnej-
šemu komediografu Partljiču,
da nas v tem turobnem fi-
nančno-zakonodajnem času
razveseli s komedijo. Glede
na naslov smo utemeljeno
pričakovali nekako zvezo z
avtorjevima prejšnjima »šču-
kovskima« komedijama:
»Ščuke pa ni« in pa »O ne,
ščuke pa ne«. Obe igri sta bili
uspešnici 70-ih let. Ali bo no-
ve »ščukovska« igra enako
prodorna deset let pozneje?
Tretja »Ščuka- ni tako tesno
povezana s prvima dvema, kot
sta bih med sabo prva in dru-
ga. V najnovejši »Ščuki« je
ostala delna prostorska zveza
(podeželski radio), ponavljajo
se podobna imena (Kremžar,
Matilda, Kadivec), a marsikaj
seje (tudi mi smo se) v desetih
letih spremenilo. Partljič je
spretno ujel v svojo zbiralno
lečo nekatere psihološke in
značilnosti sedanjega časa; do-
kaj opazen je tudi ekološki po-
udarek v tej ribiški komediji.
Dva lika v igri izstopata. Silvo
Kremžar, direktor radia, je pri-
mer prezaposlenega .človeka,
izpostavljenega menežerski
bolezni - infarktu. Je predstav-
nik birokratskega mlina, ki
melje nekam v prazno. Ob
zdravstvenem »spi^obrnje-
nju« iz aktivista v rekrativnega
ribiča se delno spremeni, del-
no pa ostane, zaradi vnetosti za
novo stvar, enak. Drugi pol je
ribiški čuvaj Feliks (Srečko!),
ki je predstavnik nižje oblasti,
obenem pa nekak varuh prav-
nega reda in narave. Odnosi
teh dveh oseb, ene z (občinske-
ga) »vrha«, in druge »iz baze«,
so pravzaprav osišče komedi-
je. Se ena izpostavljena značil-
nost naše igre je v tem, da z
»življenjsko nevarnostjo«
»ograža« meje lastne zvrsti.
Pretirani službeni in konjič-
karski (ribiški) vnemi preti
kap in celo v nakaznem preho-
du v drug mirnejši (?) gobarski
konjiček se zdi, da bo imelo
reklo »iti po gobe« oba glavna
pomenska odtenka.
Režiser Franci Križaj je pri-
pravil prijetno, sproščeno,
gladko tekočo predstvo, skrat-
ka, pripomogel je, da so bistve-
ne značilnosti teksta zaživele
primerno in izrazito. Pomagala
mu je dobra scenografija Mar-
jana Kravosa, ki je ob lahkotni
premakljivosti hitro nakazala
prostorske sfere: radijsko in
bolniško notranjščino ter ribi-
ško zunanjščino. Ustrezna ko-
stumografija je bila delo Cvete
Mirnikove, lektorica Nada Šu-
mijeva pa je pripomogla k
ljubki štajerski jezikovni obar-
vanosti.
Največ igralskega posla je
bilo za prej omenjeni ključni
osebi. Direktorja radia in -poz-
nejšega domala poklicnega ri-
biča Silva Kremžaija je pred-
stavil Miro Podjed v vsem raz-
ponu svojih nemajhnih komič-
nih sposobnosti. Sprva je bil
bolj stereotipni uradniški za-
poslenec in razburjenec, po-
tem pa je posrečeno izrisal ne-
posušnega, rahlo sitnega bol-
nika. dalje pa seje razvil v širo-
ki paleti od nerodnega ribiške-
ga učenca do vnetega ribiča,
od pomirjenega uživaštva v na-
ravi do ekološke razgretosti.
Hvaležna vloga, ki jo je znal
Podjed dobro izrabiti in sveže
udejaniti. Direktorjev nasprot-
ni pol, ribiškega čuvaja Feliksa
je pozorno in natančno izobli-
koval Zvone Agrež. Predstvil
je simpatičnega malega člove-
ka, ki zavestno opravlja svoje,
zdi se mu, da od drugih prema-
lo cenjeno, delo. Iz rahle otož-
nosti ob tem neupoštevanju ra-
ste do odkritega navdušenja,
ko se uveljavi kot intervjuva-
nec na radiu. Sicer pa je Agre-
žev Feliks tudi bister preveja-
nec in življenjski izkušenec pa
še čuteč prijatelj in nasploh
prijazen človek. Prikupna fi-
gura, ki ji je dal Agrež s svojo
igro pomembno težo.
Med''drugimi vlogami velja
omeniti Anico Kumrovo kot
Jolando Mrmolja. V začetnem
prizoru je bila značilna intelek-
tualistična kritizerka, v obratu
pa že spretna in na vse politič-
ne probrate pripravljena nova
voditeljica radia. Dobra študija
o tem, kako funkcija preobli-
kuje človeka.
Drugi igralci sb imeli manj
zahtevnega dela, vsi pa so mo-
zaično izrazito prispevali svoj
delež k predstavi. L. Belakova
je bila temperamentna gospa
Kremžarjeva, neobremenjena
mladostnica, Kremžarjeva hči
Cica je bila Mojca Partljičeva
k.g., B. Umek je bil kot Cicin
fant bolj obrobni spremljeva-
lec, J. Smidova je imela svoj
opazni razmah predvsem kot
ribiška pripravnica. Notranjš-
čino so ilustrirali še: Arsenjuk
kot radijski »pesnik« Aleksij
(ob drugih še ena cankarjevska
aluzija v tem tekstu - Aleksij je
ime Gorniku v komediji za na-
rodov blagor). D. Kastelic je bil
simpatični zapiti radijski novi-
nar Kadivec, M. Mencejeva je
bila energična bolničarka Sla-
vica, N. Božičeva pa veljavna
gospa doktor Rozalija.
Veseli iztek celjskega gleda-
liškega leta velja z naklonje-
nostjo pozdraviti, priznanje pa
zasluži tudi uspešna sezona v
celoti.
ANDRIJAN LAH
Slavnostni koncert
Predstavila sta se pevska zbora Iz
Ponikve in Šentjurja
Moški pevski zbor PD
Oton Župančič iz Ponikve se
je želel afirmirati po lepih
uspehih v okolju domače
občine tudi v koncertni
dvorani v Celju. K sodelo-
vanju je povabil ženski pev-
ski zbor »Skladateljev
Ipavcev« iz Šentjurja. Pri-
reditev, ki je bila v torek,
26. maja v Narodnem domu,
so naslovili »Svečani kon-
cert« - tudi zaradi podeli-
tve Gallusove plakete svo-
jemu priljubljenemu diri-
gentu Francu Klinarju, ki
vodi oba zbora že nekaj let.
Prvi seje predstavil ženski
zbor s pestrim programom,
ki je bil smiselno sestavljen
od preproste umetne in na-
rodne pesmi do zahtevnejših
kompozicij kot npr. Kodaly-
jeva Ave Maria, Bučarjeva
Uspavanka, Gobčeva Dekle-
tom ali Dve miniaturi Rado-
mira Petroviča. Prav v teh
skladbah je imel zbor priliko
pokazati svoje kvalitete: do-
kaj zanesljivo intonacijo, do-
živete, dobro izdelane fraze,
ki so dajale pesmim muzi-
kalno vsebino. Dinamika je
pestra od lepega forte, ki je
tudi v visokih legah sopra-
nov lepo zvenel, pa do fmega
pianissima v Uspavanki.
Program je zaključil zbor z
zelo posrečeno Igro iz Ko-
navlja v priredbi Emila Glav-
nika in z dodano »PrepirIjiv-
ke« istega avtorja. Na med-
občinski reviji je strokovna
komisija dala zboru povsem
zasluženo legitimacijo za
tekmovanje v Mariboru. Kot
posebno skrbno pripravo za
1 o priliko bi veljalo še izdela-
ti ir^.govoijavo in morda še
eno ali drugo frazo z izdrža-
nimi toni. Vsekakor: zbor
višje kvalitete s plemenitim
muziciranjem in s perspek-
tivo.
Po odmoru je nastopil mo-
ški zbor iz Ponikve. Z uvod-
no Vrabčevo Zdravico je na-
kazal dokajšnjo zvočnost,
ritmično dognanost, zlasti pa
veliko zagnanost in discipli-
niranost. Že kar populana
Ecc quomodo .. . Jakoba
Gallusa ni prinesla presene-
čenj: bila je občutena, vmes-
na gradacija nekoliko zadr-
žana. »Musica mirabilis«
neznanega avtorja je pred-
stavila obdelano polifono
tkivo s polno donečim za-
ključkom. Ipavčevi Domovi-
ni in Imel sem ljubi dve sta
bili prijetno doživeti, a bo
treba še dodelati intonacijo
in ritem. Prav dobro so se
obnesle Simonitijeve prired-
be makedonskih in dalma-
tinska A ča? Solisti imajo
prijetne glasove, ki bi jim
vsaj nekaj solo pevske šole
ne škodilo. Današnje zahte-
ve poslušalcev so v tem po-
gledu kar velike.
Ob koncu slavnostne pri-
reditve je podelil prof. Rado-
van Gobec v imenu Zveze
kulturnih organizacij Slove-
nije dirigentu Francu Klinar-
ju Gallusovo plaketo za nje-
gove zasluge na področju
glasbene kulture in še pose-
bej za požrtvovalno delo z
amaterji v celjski regiji.
Združena zbora sta pod
vodstvom Klinarja zapela za
zaključek tri pesmi: Za sva-
ku dobru rječ v priredbi
Emila Cossetta, koroško na-
rodno N'mav čez izaro in Kli-
narjev kratki pevski moto
»Pesem, tebi hvala«. Ni bil
toliko povdarek na precizni
izdelavi programa kot za
simpatično predstavitev do-
brega tovarištva obeh
zborov.
\
EGON KUNEJ
Petje mladih v Šentjurju
Na občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zbo-
rov v Šentjurju so mladi pevci zapeli zahtevne narodne
pesmi ter pesmi s sodobnim pevskim izrazom.
Prav to, in ne vztrajanje pri okostenelih glasbenih pro-
gramih, daje pevcem možnosti za napredovanje, poslu-
šalce pa sta letos najbolj navdušili zaključni skladbi, ki so
jih zapeli pevci vseh mladinskih zborov.
Sicer pa se v šentjurski občini vlaganje v razvoj mladin-
ske pevske kulture že obrestuje. Na vseh popolnih osnov-
nih šolah imajo pevske zbore, otroci pa organizirano pre-
pevajo tudi na podružnični šoli v Dobju in šentjurskem
vrtcu. Prav na podružnični šoli v Dobju je zborovodkinja v
delo zbora domiselno vključila tudi Orfov instrumentarij
in petje popestrila z instrumentalno spremljavo. Po bese-
dah prof Edija Goršiča, bi morali v šentjurski občini bolj
negovati večglasno petje tudi v otroških in mladinskih
zborih, v delo zborov pa bi lahko vključili tudi učence
domače glasbene šole.	E. R.
S pesmijo in plesom pri prijaleijili
v Nemčiji
Pred kratkim sta se iz Pliz-
hausena v ZRN vrnili kultur-
niški skupini; moški pevski
zbor TIM in folklorna skupi-
na Anton Tanc iz Laškega. V
prijateljskem mestu, s kate-
rim ima Laško stike od leta
1970, sta bili skupini gostje
tamkajšnjega društva »Har-
monie« in občinskega sveta.
Stiki s Pleizhausenom šo ob-
časni in potekajo predvsem
med gasilskimi društvi ter
kulturnimi skupinami.
V	Plizhausenu sta imeli sku-
pini dva zaporedna koncerta in
oba večera je bila dvorana, ki
sprejme 400 obiskovalcev, po-
polnoma zasedena. Prvi večer,
ki je bil po sporedu in izvaja-
nju svečanejši, so si izmenjali
spominska darila.
V	imenu Laščanov so umet-
niške upodobitve Laškega
izročiU predsednik občine Jo-
že Krašovec in predstavnika
obeh skupin ter posebej zboro-
vodja Lojze Švec, župan gosti-
telj ske občine Otwin Brucker
pa je izročil našim kristalno va-
zo, z željo, da bi bilo prijatelj-
stvo kot kristal trdo in zveče-
ne, toda skrbno čuvano
Gostujoči skupini sta bili do
zadnjega gostji pri družinah v
tem mestu, pripravljen pa jim
je bil zanimiv spored bivanja,
ki gaje žal nekoliko spremeni-
lo slabo vrerne v prvih dveh
dneh. Poleg Švabskega gorov-
ja, Bad Uracha, kjer je Primož
Trubar prevajal katekizem
svojim lubim Slovencam,
vzorne kobilarne Morbach, so
obiskali Laščani še univerzi-
tetno mesto Tubingen ter v
njegovem predmestju cerkev,
kjer je bil Primož Trubar poko-
pan. Tu so pevci zapeli Lipo in ^
liturgični Njes Svjat, medtem
ko je pastor poleg razlage o
Trubarjevih sledeh v tem kraju
garyen povedal, kako je cerkev
nenehno obiskeina od Sloven-
cev, ki naredijo tudi precejšnje
ovinke, da bi se poklonili spo-
minu velikega moža.
Skupini sta bili deležni veli-
ke pozornosti in toplega gosto-
ljubja domačinov, srečanje sa-
mo in pa obe prireditvi sta od-
mevah po vsem južnem Wur-
tenberškem, za kar so poskr-
beli nad dogodkom navdušeni
časnikarji večine časopisov, ki
v tej deželi izhajajo.
JURE KRAŠOVEC
Nepogrešljiv je delež ljubiteljstva
Titovo Velenje je gostilo najboljše slovenske gledališke ljubiteljske skupine
Baklo plamenice, pod Linhartovim
izročilom »Eden drug'mu ogenj dajmo«,
so prižgali prav v Titovem Velenju, v
času od 20. do 22. junija leta 1958, ko je
tam bilo prvo republiško srečanje ali
Revija igralskih skupin Slovenije, kot
so jo takrat imenovali.
Na letošnjem jubilejnem srečanju lju-
biteljskih gledališčnikov Slovenije se je
na odru kulturnega dom.a v Titovem Ve-
lenju in Šmartnem ob Paki ter v Glasbe-
ni šoli »Frana Ko runa - Koželj skega« v
Titovem Velenju, občinstvu predstavilo
kar 16 odraslih in mladinskih gledaliških
skupin, od tega po ena iz lutkovnega sre-
čanja in iz prireditve Naša beseda. Vse te
skupine so se s svojim nastopom že potr-
dile na občinskih in območnih tovrstnih
srečanjih, republiška selektorja Peter
Božič in Vladimir Kocjančič pa sta jih,
kot najvidnejše uprizoritve, uvrstila v
program zaključnega srečanja. Iz našega
območja so na tej prireditvi sodelovale
skupine: Gledališka delavnica MKUD
»Tehnik« Srednje tehniške šole Maršal
Tito Celje z recitalom »Podoba pesnice
Jane Kvas«, v režiji Darje Poglajen, gle-
dališka skupina KUD »Anton Aškerc«
Šmarje pri Jelšah z delom Johna Milling-
tona Syngeja »Vražji fant z zahodnega
sveta«, v režiji Jožeta Čakša ter pionir-
ska skupina Gledališča pod kozolcem
na Osnovni šoli »Bratov Letonje« Šmart-
no ob Paki z delom Franca Puntarja:
»Medved z vrtnico«, v režiji Slavice Peč-
nik. Na prireditvi pa so sodelovali tudi
gostje iz Poljske.
Vladimir Kavčič, predsednik repubU-
škega komiteja za kulturo, je na sloves-
nosti v četrtek zvečer v pozdravnem na-
govoru poudaril nepogrešljiv delež gle-
dališkega ljubiteljstva v naši splošni in še
posebej gledališki kulturi, ter da ima na-
ša gledališka kultura bogato in trdno
podlago, lahko bi rekli kar množično,
kajti bila so leta, ko je na Slovenskem
delovalo tudi do 700 gledaliških skupin z
več kot 4000 člani. Zato naj bo naša skrb,
kako temu izjemnemu zanimanju za lju-
biteljsko gledahško ustvarjanje pomaga-
ti do boljših organizacijskih oblik, kako
mu zagotoviti potrebno materialno pod-
lago in ustrezno raven strokovne pomoči.
Ob dogajanjih na odrih pa so organiza-
torji poskrbeli tudi za vrsto spremljajo-
čih prireditev. Tako so vsak dan potekali
strokovni pogovori, pripravili so razsta-
vo: »30 let ljubiteljskega gledališča na
velenjskem območju«, v avli Doma kul-
ture v Titovem Velenju pa je bilo nekaj
zanimivih dokumentov iz časov prvih
gledaliških srečanj. V soboto dopoldan
so se predstavniki ljubiteljskega gledali-
škega ustvarjanja zbrali na programsko
volilni skupščini Združenja gledaliških
in lutkovnih skupin Slovenije. Med dru-
gim je bilo na skupščini poudarjeno, da
republiško združenje še vedno ne pove-
zuje vse delujoče gledališke skupine na
Slovenskem, da pa se je močno vraslo v
gledališko snovanje Slovencev tudi v i
striji, Italiji in v Porabju na Madžarske
Sklep skupščine pa je tudi bil, da se bo
v bodoče zaključna gledaUška srečan
imenovala »Linhartova srečanja«.
Ko seje v soboto zvečer zagrnila zaves;
za zadnjo predstavo na tem srečanju, s(
opravili še eno slovesno dejanje - podeli
tev Linhartovih odhčij posameznikom ii
skupinam za njihovo kakovostno, uspeš
no in dolgoletno delo. Z našega področj
so ta priznanja prejeli: zlate Linhartov
značke za enkratne kakovostne dosežke
Slavica Pečnik iz Šmartnega ob Pak
Jožica Škorjanc iz Polzele ter Igor Hal
jan iz Šmarij pri Jelšah. Linhartovo list
no, priznanje za gledališke skupine pa j
med drugimi prejela tudi gledališka ski
pina KUD »Zarja« Trnovlje Celje. Lir
hartovo plaketo, kot najvišje tovrstn
priznanje pa tudi dolgoletni gledališl
ustvarjalec, režiser in organizator te d'
javnosti iz Polzele Jaka Jeršič.
Naj ob koncu pohvalimo izredni pi
spevek organizatorjev prireditve: gleda'
ških ustvarjalcev tako v Šmartnem, kot
Titovem Velenju, Zvezo kulturnih org
nizacij in Kulturno skupnost občine V
lenje, Kulturni center »Ivan Napotnil
Titovo Velenje, Združenje gledaliških
lutkovnih skupin Slovenije, odlično i
formativno službo in informativni bilt«
ter nenazadnje tudi velenjske kinoarr
terje, ki so omogočili video zapis si
čanja.	ŽIVKO BEŠKOVNl
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Delo V gostinstvu in turizmu
temelji na stoodstotni kontroli
Sodeč po položaju, v kakršnem so naše gostinsko turi-
stične organizacije, se pri nas še vedno ne zavedamo, da je
turizem najperspektivnejša panoga v svetu, panoga, za
liatero je značilna najvišja stopnja rasti in katere neto
devizni priliv je najboljši. Ali je temu res tako, smo med
drugim hoteli izvedeti tudi v delovni organizaciji gostin-
stvo turizem sozda Hmezad, organizaciji, ki so ji v sestav-
ljeni organizaciji Hmezad morda le začeli posvečati več
pozornosti. O tem in predvsem o nadaljnjih možnostih
razvoja gostinstva Hmezad smo se pogovarjali s Franci-
jem Jelenom, ki ga je delavski svet sozda imenoval za
vršilca dolžnosti direktorja Gostinstva pred pol meseca.
Ob sedanji akumulaciji
gostinstva in turizma je
vprašljivo govoriti o kakrš-
nemkoli razvoju, posodab-
ljanju gostinsko turističnih
organizacij, posebno še, ker
tudi ni več vezi med turiz-
mom in ostalim združenim
delom. Je organizaciji zno-
traj tako velikega sozda kaj
lažje poslovati, oziroma, je
v sozdu kaj interesa za njen
razvoj?
Jelen: »Na celotnem celj-
skem turističnem območju
verjetno ni gostinske in turi-
stične organizacije, ki bi
ustvarjala kakšne vidnejše
rezultate, seveda kar zadeva
ekonomičnost, rentabilnost,
akumulativnost itn. V naši
delovni organizaciji so teža-
ve tem večje zaradi nekate-
rih investicijskih potez,
predvsem nakupa hotela
Golding v vrednosti 130 mili-
jonov dinarjev in pa zato, ker
je v strukturi naše ponudbe
kar 55 odstotkov družbene
prehrane, ki je pod vplivi
raznih restrikcij Gostinstvo
zato pri nas že dve leti
ustvarja rdeče številke. Leta
1985 je bilo izgube za 128,
^ni pa za 150 mihjonov di-
»arjev. To je vsekakor nare-
:ovalo tudi določene reakci-
e v sistemu Hmezada pa tu-
li v širši družbeno pohtični
kupnosti, kžuti poslovanje
lod takšnimi pogoji, s takš-
limi osebnimi dohodki, s
akšno akumulacijo itn. je
emogoče. Interesa v sozdu,
a bi v to panogo vložili več
nanja, postavili objektivnej-
B cilje in jih opredelili kot
rednostne, je vsekakor več
pt v preteklosti. Kako bo v
phodnje pa bomo še vi-
k.«
Investirati bi pravzaprav
korali tudi v ljudi, v kadre
^ osebne dohodke. Motivi-
to delavec bolje dela.
Jelen: »To je res, vendar je
pav kadrovska problemati-
b najbolj pereča in je ujeta v
f^ak začaran krog. V kadre
testiramo, jih štipendira-
V izobražujemo ob delu, a
Votem zaradi osebnih do-
mkov bežijo v ostale pano-
^^gospodarstva. To seveda
giva na kvaliteto ponudbe
la promet, ki ni tak ko bi
de na zmogljivosti lahko
■i Pravzaprav bi v gostin-
cu morale biti plače večje
^samo zaradi drugačnih
^ojev dela.«
^estirati pa morate tudi v
^rajane objekte?
jilen: »Od šestnajstih go-
jskih objektov v naši de-
j'iii organizaciji sta le hote-
-< Preboldu in Žalcu koh-
[] toliko primerna za
ešno prodajo. Vsi ostali
objekti so neustrezni. Vseka-
kor je najpomembneje, da se
v okviru našega sanacijske-
ga programa opredelijo ob-
jektivne možnosti razvoja
znotraj Hmezada in tudi v
občini. K slednjemu n^ bi
precej prispevala tudi študi-
ja razvoja turizma v občini,
ki jo bodo v kratkem pripra-
vili v Inštitutu za ekonom-
ske raziskave v Ljubljani in
pri čemer sodelujejo tudi na-
ši strokovnjaki. V bistvu so
grobi obrisi nadaljnjega raz-
voja že znani. Osnovno je, da
se hitreje kot družbena pre-
hrana razvija gostinsko turi-
stični del in sicer z intenziv-
nim trženjem in prilagoditvi-
jo ponudbe tranzitnemu in
poslovnemu turizmu, staci-
onarni turizem bomo ponu-
jali predvsem v Preboldu,
planirana pa je tudi izgrad-
nja kampa ob enem izmed
ribnikov.«
Braslovškem ali preser-
skem?
Jelen: »O tem še razmišlja-
mo. Vsekakor moram še do-
dati, da bo potrebno h kvali-
tetnim gostinskim uslugam
dodati tudi pestro izvenpen-
zionsko ponudbo. Mi naj bi
bih nosilci takšnega razvoja,
vendar pa moram poudariti,
da brez sodelovanja vseh, od
gospodarstva do trgovine,
društev, krajevnih skupnosti
in še koga, razvoja ne bo.«
Koliko bi vam bilo pri tem
lažje brez Rubina, ki ga je
hotel kupiti zasebnik. Ver-
jetno bi vas s tem rešil pre-
cejšnjega bremena?
Jelen: »Razlogi, zakaj smo
prevzeli Rubin, so znani. Po
anahzah sodeč bi lahko Ru-
bin z ustrezno obliko ponud-
be pozitivno posloval. Prav
tako so premiki na bolje, ta-
ko po prometu kot tudi dru-
gače, opazni, vendar so pro-
blemi pri poslovanju še ved-
no precejšnji. Hotel zaradi
svojih zmogljivosti ni prime-
ren za klasični stacionarni
turizem, privabiti bo treba
več tranzitnih in poslovnih
fostov ter športnikov, ki jim
ialec z svojim športnim cen-
trom nudi idealne možnosti
za priprave. Kar pa zasebni-
ka zadeva, bi ta, kakor kaže-
jo izkušnje, verjetno spravil
hotel na zeleno vejo in bi to
seveda predstavljalo možno
rešitev, a vprašanje je, koliko
je zakonsko možno, da imgjo
zasebniki tako velike objek-
te. Veliko drugih firm je da-
nes v izgubi in lahko se torej
tudi vprašamo, zakaj pa teh
ne damo v roke zaseb-
nikom?«
Kljub temu, da sanacijski
program še ni izdelan, so os-
novne smernice razvoja de-
lovne organizacije znane?
Jelen: »Trenutno je naj-
važnejše, da se kar najbolje
potrudimo v hotelu Prebold,
kjer od sredine maja pa do
septembra gostimo nizozem-
ske goste. To je še posebej
pomembno, ker so nas uvr-
stili v katalog znane potoval-
ne agencije Oad Roisen. Če
bodo gostje zadovoljni, so
lahko učinki dolgoročni, za-
to se trudimo, da možnosti
ne zamudimo. Bojim se le,
da delavci ne izgubijo volje
zaradi osebnih dohodkov.
Delo gostincev in turističnih
delavcev namreč temeni na
stoodstotni kontroh, gost
vsak naš proizvod takoj oce-
ni in kaj lahko se zgodi, da
en natakar ah ena čistilka
poruši nekajletna prizade-
vanja.
Družbene prehrane v bo-
doče ne bomo širih, ohranili
bomo sedanji obseg ponud-
be in skušali izboljšati kvali-
teto, izbiro, razmišljamo pa
tudi o razširitvi v tej dejav-
nosti - na pripravo polpri-
pravljene industrijske hrane.
Ob tem je seveda v ospredju
še obnova nekaterih lokalov,
predvsem tistih ob glavnih
prometnicah.«
RADO PANTELIČ
DSizozemski gostje imajo v
' holdu sedem ali štiri-
' dnevne aranžmaje,
bivanjem gostom orga-
.-ajo piknik, jim pripra-
slovenski večer in ve-
ob citrah, jim organizi-
♦ izlet v Postojno, Lipico,
Ptiy ali uruge kraje, s
lesi jih peljejo po Savinj-
^ dolini,	jame Pe-
1 in do kt -lične indu-'
^ije Libojc, ^pripravljajo
> razna športna tekmova-
nj jih peljejo na Reško
'mino...
Turistične
informaciie
lil koledar
prireditev
Poslovna skupnost za
turizem Celje in Celjska
turistična zveza sta izdali
turistični informaciji in
koledar prireditev, publi-
kacijo, ki v zgoščeni obliki
ponuja osnovne informa-
cije domačim turistom in
izletnikom.
Našteti so muzeji in gale-
rije, pomniki NOB, zdravi-
lišča, gostinstvo, kopalni
bazeni, rekreacijski centri,
planinske postojanke, turi-
stične agencije ter priredi-
tve, omenjajo pa tudi cene,
naravne zanimivosti, kam-
pe, sakralne spomenike,
kmečki turizem, industrij-
ske prod^alne ter nekatere
restavracije in gostišča.
Mozirje nekoč
Turistično društvo Mozir-
je pripravlja ob pomoli de-
lovne organizacije Turist in
Prosvetnega društva turi-
stično prireditev »Mozirje
nekoč.«
Po scenariju Aleksandra
Videčnika, ki se je strogo dr-
žal zgodovinskega izročila,
bodo s prireditvijo prikazali
običaje iz obdobja okoli leta
1800, ko je bilo Možice trg s
posebnimi pravicami - ime-
lo je nekakšno avtonomijo,
na čelu te avtonomne oblasti
pa je stal voljeni sodnik - do-
mačin z dvema svetoval-
cema.
Na prireditvi, ki bo 20. ju-
nija, dan pred tem bodo od-
prli razstavo hstin trga Mo-
zirje, bo pohod po poti nek-
danjih trških meja, nato pred
magistratom nagovor sodni-
ka o opravljenem obhodu,
zaključek pa bo v Savinj-
skem gaju, kjer bo razglasi-
tev vohtev za sodnika, njego-
vo ustoličenje in potrditev s
strani gospoda Žovneškega. _
Nato pa bo seveda ljudsko
rajanje.
Da so tokrat Mozirjani pri
pripravi neke prireditve res
stopili skupaj, potrjujejo po-
leg že omenjenih organizacij
in društev še planinci in
TVD Partizan, ki organizira-
jo pohod po trških mejah, pa
tudi mladi vseh zaselkov
Mozirja se bodo pred za-
ključkom prireditve v dvora-
ni Prosvetnega doma pome-
rih v kvizu o poznavanju pre-
teklosti Mozirja. Na predve-
čer prireditve bodo domači
pevci v Mozirju peli podo-
knice.	RP
Prireditve do l(onca junija
6. do 8. 6. Rogaška Slatina: Mednarodni shkarski extem-
poe. Informacije Zdravihšče Rogaška Slatina - 063/811-411
13. 6. Laško: Pisani balon - zabavna prireditev za naj-
mlajše, informacije Občinska zveza DPM Laško, Jure Jan
063/730-896
15. 6. Strmec: Srečanje sosednjih turističnih društev -
zabavno tekmovanje in družabno srečanje, TD Strmec pri
Vojniku, Mira Šeško, tel. 063/755-066
15. do 21. 6. Celje: Turistični teden 87 - kulturne, zabavne
in turistične prireditve ter kramarski sejem, TD Celje, 063/
22-979
20. 6. Mozirje nekoč, informacije TD Mozirje
20.	6. Vransko: Večno lepe melodije, informacije 063/724-
058
21.	6. Vojnik: Turistični dan - turistična, zabavna in dru-
žabna prireditev s kramarskim sejmom, inform. TD Vojnik
22.	do 28. 6. Žalec: Žalski turistični dnevi - kulturne,
družabne in športne prireditve, inform. TD Žalec
27. 6. Žalec: Žalska noč - velika družabna in zabavna
prireditev, inform. TD Žalec
Komisija za delovna razmerja
SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE
SIS
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Šmarje pri Jelšah
razpisuje
prosta dela in naloge
finančnega knjigovodje
POGOJI:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj na področju finančnega
poslovanja (samostojno opravljanje del - kontiranje,
strojno knjiženje)
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema 8 dni po objavi tajništvo Skupne strokovne
službe SIS družbenih dejavnosti Šmarje pri Jelšah št.
111.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po konča-
nem zbiranju prijav._-
ŠIPAD KOMERC
TOZD VELEPRODAJA POHIŠTVA
»NAMJEŠTAJ«
Skladišče 898, Celje
Objavlja prosta dela in naloge
Transportnega delavca
Pogoji: Končana osn. šola, 1 leto delovnih izkušenj.
Prošnje pošljite na naslov Šipad - Komerc, Skladiš-
če 898 Celje, Kosova n. h., 8 dni po objavi.
HMEZAD »TAJFUN«
industrija kmetijskih
strojev in hidravlike p.o.
Planina pri Sevnici
Na osnovi sklepa DS Tajfun Planina pri Sevnici z
dne22. 5. 1987
razpisujemo
prosta dela in naloge
tehničnega direktorja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične smeri;
-	da imajo 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
-	da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti
vodenja tehničnega sektorja;
-	da predložijo program razvoja tehničnega sek-
torja.
Za kandidata DO ne zagotavlja stanovanja.
OD po pravilniku o delitvi.
Kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog
imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo
kandidati v 20. dneh po objavi razpisa na naslov:
Kadrovska služba Hmezad, DO Tajfun Planina pri
Sevnici.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30.
dneh po izteku roka za prijavo.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
Danes si ne bi upal prevzeti kmetije
Brez gozda KosmačevI na strminah Konjskega vrha ne hI mogli shajati
Na svoji strmi poti proti
nebu so se bregovi za hip
pomudili na Konjskem vr-
hu. Samo toliko, da je na-
stal prostor za kmečko hišo
in gospodarska poslopja.
Kakih petsto let je tod, kjer
danes živijo Kosmačevi, že
kmetija. Za staro hišo se ve
bolj natanko - 365 let je sta-
ra. Iz daljnih časov je ostala
tudi kašča, ljudje pa so zase
in za živali naredili nove,
lepe prostore. V hiši živijo
poleg gospodarja Ivana in
gospodinje Jerice še štirje
otroci, v hlevu imajo 10
krav in 12 telic. Vsi živijo
od tistega, kar zraste na 10
hektarjih njiv in 40 hektar-
jih pašnikov in gozdov.
Velika, lepa in sodobna je
ta kmetija, pa vendar ljudem
razen na oknih in ob hiši, ro-
že ne cveto. »Težki časi so za
kmete,« pravi gospodar.
»Družba nas premalo upo-
števa. Vse mogoče usklajuje,
le na kmete pozablja. Kot da
bi se dalo živeti brez hrane.
Če bi se moral danes odloča-
ti za prevzem kmetije, ne bi
zbral dovolj poguma,« pove
Ivan Kosmač. Se dobro, da
se je moral to odločiti že
pred 17 leti. Dediščina je bi-
la, brez zemlje in gozdov,
skromna - hiša stara, gospo-
darska poslopja dotrajana, v
hlevu samo štiri krave. Da-
nes je vse novo. V hlevu so
deset let delaU selekcijo in
obdržali le najboljše živali.
35.000 litrov mleka sedaj na-
molzejo. Splačalo bi se, če bi
bila cena poštena. Sedaj se
samo zato, ker je dohodek
zanesljiv. Kakršen že je, de-
nar je vsak mesec.
Njive so vse v bregovih in
le polovico jih je mogoče ob-
delati s stroji. »Brez gozda
tukaj kmet ne bi mogel sha-
jati - a samo če les sam pode-
reš in spraviš,« pravi Ivan.
Na leto ga oddajo 80 kubi-
kov. Ampak tudi z gozdom
so skrbi: »Se že pozna umira-
nje. Šoštanj nas bo zastrupil.
Jelk že skoraj ni, s smreko je
vse slabše. Edino macesen je
še zdrav. Zakaj pa se brest
suši, mi je uganka.«
Kljub vsej zaskrbljenosti
in pomislekom gredo pri Ko-
smačevih naprej po pravilu,
da kdor malo vlaga tudi ma-
lo dobi. Zato vlagajo, kolikor
morejo. V stroje, v umetna
gnojila in zadnje leto v malo
hidroelektrarno. Te so se lo-
tih skupaj s sosedom. 20 do
30 milijonov din jih bo stala.
Veliko denarja in veliko de-
la, tako da se gospodinja Je-
rica že kar jezi na moža: »Sa-
mo še na to misli, jaz pa bi
rada še toliko drugih stvari
obnovila, posodobila ...«
Ampak Ivan kljub težavam,
ki jih je že imel s papirji, v
hidroelektrarno verjame:
»Ta naložba bo nekaj dala.
Sedaj veliko denarja steče
po vodi. Škoda ga je. Zrak je
pa tudi že tako onesnažen,
da je vredno nekaj narediti
za njegovo izboljšanje. Naša
elektrarna bi naj dajala nekaj
čez 100 kilowatov na uro. To
se pa že pozna. Če bo šlo po
sreči, upam da bo do konca
leta nared.«
MII.ENA B. POKLIČ
Ob novi hiši sta Ivan in Jerica obnovila lepo staro kaščo,
365 let staro hišo pa bodo podrli.
Dokler ne pošljejo telic na pašo v planino, se pasejo po domačih bregeh. Tudi to ne gre
brez dela - ograje je treba prestaviti dvakrat na dan.
Tudi praznik je
lahko delovni dan
v šentjurskem Kmetij-
skem kombinatu so v petek
praznovali 25-letnico poslo-
vanja, ob tem pa so odprli
nove delovne prostore v ok-
viru klavnice in spregovori-
li o najbolj perečih težavah
v kmetijstvu.
V	prizidku h klavnici, ki so
ga začeli graditi lani poleti,
bo skladišče mesnih izdel-
kov in prostor za pakiranje.
Novi prostori pomenijo za
Kmetijski kombinat veliko
pridobitev, saj so doslej dela-
li v utesnjenih prostorih v
klavnici. Prizidek, ki sicer še
ni popolnoma opremljen, je
slovesno odprla v Kmetij-
skem kombinatu že 25 let za-
poslena Zinka Leskovar.
V	pogovoru, ki so se ga
udeležili tudi predsednik re-
publiškega komiteja za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehra-
no Milenko Kneževič s sode-
lavci ter prdstavniki sozda
Merx in medobčinskih druž-
benopolitičnih organizacij
pa so poudarili, da se v kme-
tijstvu še vedno močno čuti-
jo posledice naše ekonom-
ske politike. Za ustvarjanje
normalnih ekonomskih po-
gojev poslovanja v kmetij-
stvu bo potrebno še veliko
skupnega truda in odgovor-
nosti.
Ob praznovanju pa so v
kombinatu podelili tudi 20
plaket in 50 priznanj poslov-
nim partnerjem za uspešno
sodelovanje, sami pa so do-
bitniki občinske plakete »18.
avgust«, ki jo podeljuje šent-
jurska občinska skupščina.
IVANA FIDLER
FOTO: EDI MASNEC
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE
vabi k vpisu
rednega abonmaja za sezono 87/88
ki bo v času od 29. maja do vključno 12. junija, vsak
delavnik od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00 ure.
Izkoristite možnost predsezonskega vpisa in s tem
tudi dodatni 10% popust.
Pričakujemo vas!
Za boljši izkoristek koiobarjenja
Pri žalskem Hmezadu pridelujejo zares vsemogoče
poljščine. Tako so v Ločici pri Polzeli letos zasejali 6,5 ha
zemljišča s kamilicami.
V teh dneh se pripravljajo na obiranje tega zdravilnega
zelišča. Delo bo opravil poseben kombajn, računajo pa, da
bodo na ha nabrali okrog tisoč kilogramov cvetov. Vsega
skup«u imajo deset ha kamilic, poleg tega pa še nekaj ha
melise in mete. Pravijo, da je tak način koiobarjenja bolj
donosen kot katera druga polščina, ki jo običajno sejejo v
Savinjski dolini. Večino pridelka bodo izvozih. Na sUki:
Zaposleni pri Hmezadu so ročno obrali po kvadratni meter
kamilic na večih mestih, da so izračunali kakšen bo pribli-
žen hektarski donos.
T. TAVČAR
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Fanta brez
kravate
Odnos gostincev do gostov
ni zmeraj takšen, kot bi si
želeli. Ob petkih, ko so lokali
večinoma polni, je težko naj-
ti prosto mizo.
17. aprila sva odšla na sla-
doled v hotel Turška mačka,
kjer je bila prosta le ena miza
v kotu. Natakar je naročilo
takoj sprejel, nakar naju je
hotela natakarica odsloviti,
češ da nisva nič naročila in
zato neupravičeno zasedava
prosto mizo. Najino nasprot-
no trditev je preverila pri ko-
legu in čeprav je uvidela na-
pako, se nama ni prišla opra-
vičiti.
Natakar je čez čas prinesel
naročeni sladoled, ki pa je
bil že napol stopljen in le čo-
koladen. Ko sva ga pojedla,
sva hotela naročiti drugo sla-
dico. Vprašala sva, če lahko
dobiva mešan sladoled, pa je
pojasnil, da imajo samo čo-
koladnega. Potem sva prosi-
la za cenik sladic, pa naju je
zavrnil, češ da ima le tri vrste
sladic in da cenika zato ne
potrebujeva. Naročila sva
sadni kupi brez smetane. Ča-
kala sva skoraj celo uro,
medtem pa sva opazovala,
da je natakar ostalim gostom
nosil sladice, ki jih je za naju
že zmanjkalo. Ko je prinesel
kupi se nama je »opravičil«,
da je vseeno dodal malo
smetane, da pa je pod njo
večinoma sladoled.
V kupah je bila skoraj sa-
ma smetana in le 'ena sama
kepica sladoleda, kije bil po-
vrhu vsega še vanilijev. Ku-
pa je bila topla in precej ne-
okusna. V šali sva premišlje-
vala, če ni bil morda natakar
posebej uslužen in je v času
čakanja naredil še eno vrsto
sladoleda.
Kupi sva pojedla ter več-
krat poklicala in opozarjala,
da morava stroške tudi po-
ravnati. Naposled se naju je
le usmilil in »urno« prihitel k
mizi. Opozorila sva ga, da je
bil v kupi neobstoječi vanih-
jev sladoled, on pa je vso
krivdo zvalil na kuharičino
zmoto.
Končno sva po poldrugi
uri razočarana zapustila lo-
kal in prostor prepustila tež-
ko pričakovanim uglednej-
šim gostom.
Spraševala sva se, kje je
mladina z borno štipendijo
sploh še enako prijazno spre-
jeta kot gostje s kravato, ki
prihajajo s težko mošnjo ter
večjo verjetnostjo, da nata-
karju pustijo napitnino?
LARI TKAVC in
BOŠTJAN MEDVEŠEK,
Celje
Zakal nov
predsednik
Seznanjen sem z vsebino
okrožnice občinskega sindi-
kalnega sveta Celje s katero
nas sekretarka sveta Majda
Meštrov oz. sindikalni svet
pozivata k izjasnitvi o dveh
možnih kandidatih za bodo-
čega predsednika OSS Celje.
Kot dolgoletnega delavca
in člana sindikata me zani-
ma, kdo v Celju ne pozna za-
konodaje in predpisov in je
kriv, da je prišlo, do stanja,
ko je potrebna ponovna izvo-
litev predsednika? Kako je
mogoče, da občinski organ
imenuje predsednika Priv-
ška v Začasni organ DO To-
per, ne da bi pri tem upošte-
val mnenje sindikata, ki bi
na takšno imenovanje moral
dati svoj veto? Če bi bih od-
nosi med občino in sindika-
tom urejeni, do takšnih spo-
drsljajev ne bi prihajalo. Ta-
ko pa imamo spet enega od
celjskih kadrovskih zapetlja-
jev, ki močno diši po nečem
drugem, in ima po mojem
mnenju svoje ozadje.
V naši DO, ki je v Celju ena
večjih, smo se s sedanjim
predsednikom v celoti stri-
njali, saj je človek iz prakse,
poleg tega pa in, koljjcor
vem, tudi visoko izobrazbo.
To je ob sedanjem gospodar-
skem trenutku edino možno.
Ponujena kandidata te izo-
brazbe nimata, razen tega pa
je eden od obeh iz tipične
pohtične strukture. Dvo-
mim, da je taka odločitev
primerna in opravičljiva.
ŽELJKO KNEZ,
Celje
Se tako vzgajajo
mladi smučarji?
v soboto, dne 30. maja je
bil na plazu pod Planjavo v
Logarski dolini trdicionalni
že 17. četveroboj smučarskih
ekip Aera, Nivoja, Libela in
Topra. Žal je to srečanje pri-
dobilo grenak priokus, ker
se je pred tekmovanjem pri-
petil neprijeten dogodek, ka-
terega povzročitelji so bili
nekateri posamezniki Smu-
čarskega kluba iz Titovega
Velela.
Kljub temu, da se je orga-
nizator tega četveroboj a NI-
VO dogovcy;il s predstavniki
Smučarskega kluba za potek
tekmovanja, so ta dogovor
člani Smučarskega kluba
prekršili, kar je bil vzrok tu-
di za vročo kri pod Planjavo.
Posamezni delavci Smučar-
skega kluba so vztrcgali, da
bi njihovi tekmovalci tekmo-
vali na progi, katero je že dan
prej postavil znani celjski
smučarski tekmovalec in de-
lavec Janko Četina, ki je bil
tudi vodja tekmovaga. Kljub
prepričevanju posamezni-
kov iz pripravljalnega odbo-
ra ncO se dogovor spoštuje,
predstavniki Smučarskega
kluba iz T. Velenja tega niso
spoštovali saj so med tem ča-
som ko je Janko Četina pri-
pravljal progo (cementiral)
poslali na progo že prvega
predtekmovalca in tako žele-
li izsihti tekmovanje.
Ker so ostaUm preprečili
tekmovanje, so se tekmoval-
ci (otroci) po ukazu njihove-
ga trenerja spustili po progi z
namenom, da bi jo onespo-
sobili za tekmovanje.
Vsekakor je ta poteza nji-
hovega trenerja obsodbe
vredna, da mlade otroke in
tekmovalce tako »pozitivno«
vzgaj^o.
Ta nemili dogodek je želel
ublažiti predsednik SK Tito-
vo Velenje tov. Simončič, ki
je predlagal skupni se-
st^ek.
Žal tudi na tem sestanku
niso našli skupnega jezika,
saj so nekateri posamezniki
Smučaskega kluba nadalje
vztrajali pri svojih stahščih.
Če so imeh prav in če sase
vedli v duhu fair playa in
predvsem pedagoško, bodo
lahko razmislih kasneje, to-
da zavedati se morajo, da so
jim zaupali naše otroke, ka-
tere je potrebno poleg smu-
čarskih veščin naučiti tudi
lepega vedenja, saj tako pri-
čakujejo tudi starši, toda te-
ga se žal nekateri funkci-
onarji pri Smučarskemu klu-
bu T. Velenje ne zavedajo.
MIRAN LESKOVŠEK,
Celje
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V četrtek, 4. junija ob
12 in 19.30. uri, v petek, 5. junija ob 18. uri in v soboto, 6. junija
ob 17. uri - Tone Partljič: ŠČUKA, DA TE KAP.
V	torek, 9. junija ob 19.30. uri Berthold Brecht: EROTIČNI
KABARET, gostujejo igralci Slovenskega narodnega gleda-
lišča iz Maribora.
Mladinski kulturni center KLjUB: V petek, 5. junija ob 20.
uri bo v okviru rednega Jazz kluba koncert Bob Arts Quinteta
iz graške jazz šole.
V	KLJUBski galeriji bo do 6. junija odprta RAZSTAVLJAL-
NICA PESMI NAJINIH Marte Ivačič in Petra Schmidta.
Rdeča dvorana Titovo Velenje: V petek, 5. junija ob 16. uri
bo revijski nastop 10 pevskih zborov slovenskih gradbenih
delovnih organizacij, nastopila bo tudi folklorna skupina.
Narodni dom Celje: V četrtek, 4. junya ob 19.30. uri bo
koncert klavirskega tria iz Celja. Nastopili bodo pianistka
Brina Zupančič Rogelj, violinist Maro Zupan in violončelist
Igor Švarc.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V petek, 5. junija ob 20.30. uri
bo v Zdraviliški dvorani zaključni koncert učencev glasbene
šole Šmaije pri Jelšah.
V	soboto, 6. junija ob 20.30. uri bo v Kristalni dvorani kon-
cert moškega pevskega zbora Concordia iz Italije.
V	nedeljo, 7. junija ob 10. uri bp v Zdraviliškem parku nastop
folklorne skupine KUD Janko Živko iz Poljčan.
V	torek, 9. junya ob 20.30. uri bo v Kristalni dvorani koncert
dekliškega pevskega zbora iz Velenja.
Zdravilišče Dobrna: V petek, 5. junija ob 19.30. uri bo v
Zdraviliškem domu koncert celjskega tamburaškega in simfo-
ničnega orkestra.
Kulturni dom Žalec: V petek, 5. junija ob 18. uri bo koncert
otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Peter Šprajc-
Jur.
Knjižnica Žalec: V petek, 5. junija ob 19. uri bo predstavitev
knjige Miodraga Veselinoviča o slovenskih izgnancih v Srbiii
EVROPA V MIOVCU.
Osnovna šola Ratauska vas: V petek, 5. junija b 17. uri bo
prikaz vseh interesnih dejavnosti osnovnošolcev iz Rogaške
Slatine.
Gasilski dom Vojnik: V soboto, 6. junija ob 18. uri bo revija
domačih ansamblov, ki jo domače kulturno drurtvo pripravlja
že trinajstič. Nastopilo bo 10 ansamblov.
Knjižnica Edvarda Kardelja: Do konca meseca si lahko
ogledate razstavo »SLOVENSKE BIBLIOGRAFIJE«.
Razvojni center Celje: Do 17. junija so na ogled likovna dela
akademskega slikarja Vojka Štuhca.
Likovni salon Celje: Do 10. junija bb odprta razstava ilustra-
cij Marjana Mančka.
Pivo v sodčkih
Laška Plvo¥ama se Je piva pri nas oaiočlla za tovrstno
tiružinsko embalažo
Pravi pivopivci prise-
gajo, da ima najžlahtnej-
ši okus točeno pivo. Do-
slej so ga lahko kupovali
le v gostinskih lokalih,
kjer imajo posebne točil-
ne aparate, odslej pa ga
lahko točijo tudi doma,
na pikniku, ob morju ali
ob kakšni drugi prilož-
nosti, kupijo pa ga lahko
v 5-iiterskih sodčkih, ki
jih je začela polniti Pivo-
varna Laško.
V	svetu je tovrstno em-
bahranje piva že nekaj ča-
sa poznano, pri nas pa je
Pivovarna Laško edina,
ki seje odločila, da bo po-
nudila pivo tudi v sodč-
kih. Gre za prizadevanja
tega uspešnega laškega
kolektiva za višji nivo de-
signa in embaliranja in,
seveda, za bogatenje po-
nudbe.
Nekohko je to poslovno
potezo vzpodbudil tudi
uspeh s pivom v ploče-
vinkah. Pred nekaj več
kot dvema letoma, ko so
v Laškem začeli polniti
pivo v pločevinko, je mar-
sikdo precej skeptično
gledal na to odločitev. La-
ni je pivovarna prodala že
več kot 11 miUjonov plc>
čevink, zato je bila odloči-
tev o polnenju piva v
sodčke toUko lažja in ver-
jetno tudi ekonomsko
upravičena; v Laškem ra-
čunajo, da bodo na leto
prodah 300 do 400 tisoč
teh sodčkov.
V	sodčke bodo polnih
najkakovostnejše pivo
znamke Goldhorn, ki so
ga doslej izvažah ali pa
polnih v pločevinke. Traj-
nost piva je 60 dni.
Pivo iz sodčka se toči s
posebno točilno pipo, ki
jo je mogoče kupiti poleg
sodčka. Pipa, ki je iz uvo-
za, stane nekaj več kot
16.000 dinarjev, gre pa za
enkraten strošek. Tudi
pločevinasti sodčki so iz
uvoza, žal pa ne obstaja
takšna tehnologija, da bi
lahko sodčke vračah (ta-
ko kot steklenice).
Laški pivovarji si priza-
devajo, da bi našh proiz-
vajalca pri nas, ki bi bil
priprav^en izdelovati to-
čilne pipe. Če pa bi po-
trošnja piva narasla na
500 do 600 tisoč sodčkov
na leto, pa bi verjetno tu-
di ta artikel postal zani-
miv za kakšnega domače-
ga proizvajalca.
Sodčki so zaenkrat na
prodaj le v določenih tr-
govinah, glede na povpra-
ševanje kupcev (in naro-
čila poslovodij) pa jih bo-
do dobavljali tudi drugim
trgovinam.
Pa še priporočilo piv-
cem: v laški Pivovarni
svetujejo, da sodček hra-
nite v temnem in hlad-
nem prostoru, pred toče-
njem pa ga ohladite na 8
stopinj Celzija. Ko sod-
ček odprete, priporočajo,
da ga tudi izpraznite, kar
pa verjetno ne bo težko.
Sodček piva v naših tr-
govinah stane 6800 di-
narjev, v tej ceni pa je še
najmanjši zaslužek pivo-
varne (komaj kaj več kot
10 odstotkov prodane
cene). Sicer pa poglejmo,
kako pridemo do takšne
cene; 2000 dinarjev je po-
trebno odšteti za emba-
lažo (sodček), 800 dinar-
jev so stroški transporta,
marže in drugi manjši
stroški, 700 dinarjev pa
dobi pivovarna. Vsi stro-
ški skupaj nanesejo 3620
dinarjev, ko primakne
svoj piskrček država in
zaračuna 88-odstotni da-
vek. Tako cena poskoči
na 6800 dinarjev. Laški
pivovarji si prizadevajo,
da bi vsaj za embalaž
veljal normalen promet-
ni davek (približno 30
odstotkov), kar bi precej
pocenilo nove sodčke
piva.
Nova družinska embalaža iz Pivovarne Laško - 5-
litrski pločevinasti sodček.
Namestitev pipe na sodček je zelo enostavna stvar, sicer
pa je vsaki pipi priloženo tudi navodilo. Potreben pritisk
zraka v sodčku ustvarite sami z nekajkratnim pritiskom. V
svetu obstaja še tehnologija točenja iz podobnih sodčkov z
bombicami CO2, vendar je način, ki ga je prevzela laška
Pivovarna cenejši in enostavnejši.
Polnjenje sodčkov v Pivovarni laško. V sodčkih Je pivo
znamke Goldbom, kJ so ga doslej izvažali, ali pa polnili v
pločevinke.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
Festival brez pike, a s klicajem
Minuli konec tedna je Celje zno-
va zaživelo v festivalskem vzduš-
ju. Mladinski pevski festival, se-
demnajsti po vrsti, je po dveh letih
znova združil nekaj sto pevcev in
pevk iz Jugoslavije, Avstrije, Itali-
je, Češkoslovaške, Sovjetske zve-
ze, Madžarske in Bolgarije. Od če-
trtka do sobote so se zbori v Na-
rodnem domu potegovali za zvez-
na in mednarodna festivalska od-
ličja.
Poleg odličij so na vsakem tovrst-
nem srečanju najbolj dragoceni sti-
ki, ki jih stkejo sodelujoči med se-
boj in pa, seveda, izkušnje, kijih ob
takšni priložnosti lahko izmenjajo.
Tokrat so si dirigenti nekaj znanja
in izkušenj lahko nabrali tudi na
posebej pripravljeni glasbeni delav-
nici, ki je bila v soboto v celjski
glasbeni šoh. Trije ugledni predava-
telji Andreas Juon iz Švice ter Bran-
ko Djurkovič in Branko Rajšter iz
Jugoslavije so v sodeovanju z mla-
dinskim zborom iz Maribora sluša-
teljem prikazali vsak svoj način de-
la in svoje videnje, problematike
zborovske glasbe.
Sicer pa je festivalski val pljus-
knil daleč preko meja mesta Celja.
Tuji zbori so izoristili obisk v Jugo-
slaviji in se posamezno predstavili
tudi v Ljubljani, Titovem Velenju,
Vrhniki, Rogaški Slatini, Novem
mestu in na Gomilskem.
Tokrat je - zaradi premalo denar-
ja pač - festivalu manjkala običajna
pika - zaključni mnbžični koncert v
Mestnem parku, vendar so organi-
zatorji vrzel dokaj posrečeo zapolni-
li z odprtim odrom na Tomšičevem
trgu. Posamezni nastopi zborov sre-
di Celja morda niso dali festivalu
takšne praznične note kot množični
koncert, so pa približali zborovsko
petje tudi tistim, ki se sicer ne meni-
jo za uradna festivalska dogajanja
in programe ter zanesli festivalsko
vzdušje izven dvoranskih zidov. Pa
tudi drugače je bilo v dneh festivala
mogoče slišati ubrano zborovsko
prepevane po najrazličnejših kotič-
kih mesta, kjerkoli so se pač zbirali
mladi pevci in dajali vzdušja svoji
mladosti in prešernosti.
Sled celotnega festivalskega utri-
pa se bo neminljivo vtisnila k prejš-
njim in sooblikovala naš, celjski
kulturni prostor. To pa je klicaj, ki
ga ne moremo prezreti.
NADA KUMER
Prof. Slavko Mihelčič, slovenski skladatelj:
»Vesel sem, da na tekmovanje mladinskih pevskih
zborov organizatorji celjskega festivala uvrščajo vse
zahtevnejše skladbe - škoda le, da nimamo dovolj
priredb za mladinske zbore. Morda bi kazalo v tekmo-
valni del festivala uvrstiti tudi otroške zbore, ki so se
letos resnično dokazali s svojim petjem na otvoritve-
nem koncertu.
Sicer pa o celjskem Mladinskem pevskem festivalu
le še tole - nekateri menijo, naj bi festival postal sreča-
nje, naj bi odpadel tisti - vsaj zame naj privlačnejši čar
srečanja mladih pevcev - torej, pričakovanje rezulta-
tov. Če bi festival izgubil tekmovanje na zvezni in
mednarodni ravni, potem v Celje prav gotovo ne bi več
prihajali najboljši pevci, zbori se na pripravah za
nastop ne bi več toliko trudili in kakovost petja v Celju
bi se iz leta v leto manjšala.
Ohranimo torej v Celju tekmovanje mladih pevcev, v
drugih krajih pa se potrudimo, da bodo srečanja otro-
ških in mladinskih pevskih zborov na višji kakovostni
ravni. Potrebujemo množičnost v mladinskem zborov-
skem petju, ampak brez kakovosti in trdega dela bodo
naši pevci izgubljali ugled in mesto, ki so si ga doslej
prigarali tudi v evropskem merilu.«
MPZ OS L celjske čete je letos dirigirala Dragica Žvar in z njim osvojila srebrno
medaljo. S tem ta zbor nadaljuje tradicijo dobrih nastopov na festivalu.
Festivalska
priznanja
v festivalskih dneh
vsakič podelijo tudi festi-
valska priznanja posa-
meznim sodelavcem, ki
so s svojim delom pripo-
mogli, da je ta prireditev
postala znana tako doma
in v svetu. Letos so priz-
nanja prejeli: prof. An-
dreas Juon iz Švice, Pa-
vle Bukovac, Vid Marčen,
Emil Lenarčič, Darko
Maligoj, Vlado Novak in
Jaka Majcen.
Nekateri so od MMZ Tehnik, j
srebrno odličje za zbor in dirigea
uspeh izpred dveh let.
Dekliški pevski zbor Kulturno umetniškega društva Gomilsko je, pod vodstvom Tanje
Cehner, prvič sodeloval na festivalu in osvojil bronasto odličje, kar je za ta prizadevni
pevski kolektiv vsekakor veliko priznanje.
Profesor Andreas Juon iz Švice je imel na letošnjem festivalu dvojno vlogo. Bil je član
mednarodne žirije, predaval pa je tudi na glasbeni delavnici, kjer je prikazal dela na
glasovni zgradbi, kar je tudi njegova specializacija. Pokazal je, kako je mogoče pri
otrocih odpraviti določene glasovne težave. Povedal je tudi, daje bil zelo presenečen in
hkrati vesel, ko je zvedel, da bo dobil festivalsko priznanje, saj ga na Celje vežejo zelo
lepi spomini in prijateljske vezi s prizadevnimi organizatorji festivala.
Miran Hasl, član zvezne
žirije: »Moram se pridružiti
kolegom, ki so ocenili, da je
bilo petje na letošnjem festi-
valu na lepi ravni. Zal je tudi
letos opaziti določen razko-
rak med kakovostjo sloven-
skih in nekaterih zborov iz
drugih republik. Zato je tem-
večja škoda, ,ker je odpadel
zaključni koncert v mest-
nem parku, saj tak način pet-
ja spodbuja mlade in precej
zborov, 'ki so prej nastopili
na tem koncertu, seje kasne-
je pojavilo tudi na tekmo-
vanju.
Pohvaliti moram organiza-
torje te prireditve, ki so prav
gotovo imeli veliko dela, saj
so se morali ob vseh organi-
zacijskih skrbeh ukvarjati še
s finančnimi težavami. Moje
mnenje je, če primeijam z
več leti nazaj, da Celje kot
mesto tu nekoliko popušča.
Zdi se mi, da ni podpore s
prave strani in zato verjetno
tudi ni tistega pravega
vzdušja.«
Branko Djurkovič, član
zvezne žirije in predavatelj
v glasbeni delavnici: »V
glasbeni delavnici sem sku-
šal demonstrirati interpreta-
cijo Mokranjčevega dela.
Hotel sem pokazati pristop,
ki sem se ga naučil pri svojih
učiteljih in izvira iz tradicije,
iz samih not pa ga ni mogoče
zaznati, pa če je dirigent še
tako visoko izobražen.«
Sabina Wlodarska, diri-
gentka poljskega zbora iz
Warszawe: »Tudi pri nas
smo veliko slišali o celjskem
festivalu, zato smo si zelo že-
leli priti v Celje. Glede orga-
nizacije moram reči, da je
upravičila vsa pričakovnaja.
Celo več, saj je bila na visoki
ravni. Tudi ljudje so nas pov-
sod zelo lepo sprejeli, še po-
sebej na koncertu na Gomil-
skem, kjer smo se počutili
resnično kot doma. Tudi po-
slušalci v dvorani so znali
oceniti dobro petje in ga na-
graditi s ploskanjem. Moram
priznati, da smo v tekmoval-
nem smislu upale na največ,
vendar je žirija žirija in tudi s
tem, kar smo dosegle, smo
zadovoljne.
Darinka Ivačič, zborovo-
dja MPZ OŠ Boris Vinter iz
Zreč: »Na celjski festival
smo se, vsaj mislim tako, do-'
bro pripravili, čeprav smo
imeli zaradi prenatrpanosti
šolskega programa kar pre-
cej težav. Pevske vaje z zbo-
rom imam zjutraj ob 6.30 uri,
ko so pevci še zaspani in ni-
kakor ne morejo peti kot
znajo. Moram reči, da so mi
kolegi na šoli precej poma-
gali in žrtvovan kakšno uro
pouka za naše vaje.
Ida Tiselj, predsednika
DPZ Gomilsko: »Dosegle
smo bronasto medaljo in s
tem smo zelo zadovoljne,
glede na pogoje v kakršnih
dela naš zbor. Vse pesmi, ki
smo jih zapele na festivalu,
smo vadile z enako zavze-
tostjo, le pri obvezni pesmi
smo imele občutek, da se
moramo še posebej potrudi-
ti, saj je pri tej pesmi primer-
java najbolj očitna.«
Ivica Zorič, zborovodja,
DPZ Menada iz Tetova:
»Vesel sem, ker smo letos
nastopili na festivalu v Celju.
Pripravljali smo se vztrajno,
saj smo se želeli dostojno
predstaviti v mestu, ki veli-
ko prispeva k razvoju mla-
dinskega zborovskega petja.
MisUm, da nam manjka ne-
koliko več spretnosti pri pre-
pevanju slovenskih narod-
nih pesmi. V Celju smo že
nastopali, zato lahko rečem,
da je tukajšnji festival dobro
pripravljen in smo ga lahko
vsi veseli.«
Erika Pire, poslušalka:
»Menim, da je festival zares
nekaj lepega in nenadomest-
ljivega za Celje. Zato ne mo-
rem razumeti, daje, s finanč-
ne strani, tako malo posluha
za to prireditev. Rada poslu-
šam mlade pevce, mishm pa,
da je to petje žal že samo za
strokovnjake in nekoliko
manj zanimivo za nas, na-
vadne poslušalce.
Rezultati tekmoval
zborov na 17. mla
ZVEZNO TEKMOVANJE
Mladinski zbori
MPZ OŠ »Boris Vinter« Zreče
Mladinski pevski zbor Trbovlje
MPZ »Vesna« Zagoije ob Savi
MPZ OP »Peter Sprajc-Jur« Žale
Dečji bor. O. Š. M.O. »Stevan Mo
HOR OŠ »Edvard Kardelj« Niš
MPZ OŠ »I. celjske čete« Celje i
MPZ OŠ »Lackov odred« Kamni
Dekliški zbori	j
Ženski omladinski bor »Aprilke«
Ženski bor »KUD Miljenko C viti
DPZ »Kulturnega društva« Gom
Hor devojaka »Stevan Mokranjai
Ženski hor »Muzičke Škole« Bar
DPZ »Heribert Svetel« Maribor
Djevojački zbor »Muzičke škole«
DPZ »Vesna« Križ pri Trstu
Omladinski ženski hor »Muzičke
Ženski omladinski hor »Menada
Hor devojaka »Gusle« Kikinda
Hor devojaka KUD »Abraševič«
»Sirmium Cantorum« SremskaJ
Mešani mladinski zbori
MMZ »Zvezne gimnazije za Slov
Mješoviti hor »Muzičke škole« B
MMZ »Srednjih šol« Koper
MEDNARODNO TEKMOVANJ
Mladinski zbori
Dečiji hor O. Š. M. O. »Svetan M
MPZ OŠ »Lackov odred« Kamn
Salzburger Chorknaben und Ma
Mladinski zbor »Čitalište Rodin;
MPZ »Glasbene matice« Trst, It
Cantemus Nyiregyhaza, Madžar
Dekliški zbori
DPZ »Heribert Svetel« Maribor
Hor devojaka »Stevan Mokranjž
Hor devojaka »KUD Abraševič'
Spevacky zbor »Harmonia pri S
Ch6r dziewczey »Centralny Zes
Warszawa, Poljska
Dekliški zbor -Kulturno prosve
Nikolajevske oblasti Ukrajina
Mešani mladinski zbori
Jugendchor Rein, Avstrija
MMZ »Tehnik Srednje tehnišl
|887
NOVI TEDNIK - STRAN 13
0B delavnica
laz dela
(jnskim zborom
.gfji letošnejega festivala so želeli izkoristiti
^pogih strokovnjakov in tudi mladih zborovo-
Jjp so zato pripravili prikaz dela z mladinskim
,gtelje so povabili priznane strokovnjake s tega
Jj-of. Andreasa Juona iz Švice, mgr. Branka Djur-
hbca ter mgr. Branka Rajštra iz Maribora. Kot
ijijski zbor pa je nastopil Mladinski zbor Maribor.
strokovnjaki so vsak s svojega področja demon-
L 2 mladinskim zborom, pokazali so posebnosti
pristopa k temu delu, od začetka do posebnosti
L zborovskega petja. Zborovodje niso znaU v
^izkoristiti te priložnosti, saj niso napolnili dvo-
|gne šole v Celju, pa tudi nekatera vprašanja so
jozofska kot praktična.
ebib v tujini, pričakovali več. Vendar je tudi
tagico Žvar lepo priznanje, saj je zbor ponovil
tem pevskem festivalu
življenje na kilometru višine
W Krnici nad LučamI žMlo tri generacUe Trliovškov
Vijugasta cesta se je strmo vila skozi prebujajo-
či se gozd. Na desni je šumel potok. Cesta je posta-
jala vedno slabša, tu in tam je po njej pritekel
potoček. Nisem si mogla kaj, da ne bi pomislila:
>«Tu mora biti gotovo konec sveta!« Po dobrih
petih kilometrih vožnje, si je skozi gozd pričela
utirati pot sončna svetloba, gozd se je razredčil,
cesta pa se je pričela še bolj strmo vzpenjati.
Nenadoma pa... Kot da bi prišli v novi svet. Pred
nami so vstajali hribi, na desni so se strmo bohoti-
li zeleni pašniki in na levi, še više, se je ponosno
dvigala bela kmečka hiša. Ura je bila štiri popold-
ne, vse naokoli pa je bilo kot izumrlo. Vrata v hišo
so bila odprta...
Ko smo vstopili, se mi je pogled najprej ustavil na
lesenih tleh. Na steni so visele stare, orumenele
fotografije. V hiši je bilo temačno, kljub vsemu seje
videlo, da so pri hiši delovne ženske roke. Na desno
so vodila vrata v veliko kuhinjo. In tam je za mizo
sedelo šest Trbovškov. Kar tri generacije so bile
zbrane: Tone in Frančiška, njun sin Tone z ženo
Micko ter njuna sinova - šestnajstletni Toni in tri-
najstletni Peter. Devetnajstletne Marinke, ki je za-
poslena v Lučah, pa ni bilo doma.
Tu narod biva še krepak,
tu biva narod-poštenjak,
ki svet ga še okužil ni,
ki čas ga omehkužil ni.
(S. Gregorčič)
Trbovškovi že vrsto desetletij
živijo v Krnici, ki se dviguje na
1000 m nadmorske višine nad
Lučami. Sedem kilometrov mo-
rajo prepešačiti, če hočejo priti
v dolino, do prvega soseda pa
jih loči dobrih dvajset minut ho-
je. Edina zveza s svetom je tele-
fon, ki ga pri Trbovškovih s pri-
dom uporabljajo že več let.
Sedemindvajset hektarov
zemlje imajo, od tega je le tri
hektare obdelovalne, vse ostalo
so pašniki in gozdovi. Tudi trak-
tor imajo. Toda marsikdaj je tre-
ba delo opraviti kar z lastnimi
rokami, tudi kositi in spravljati
seno je treba še na star, tradici-
onalen način. S pomočjo kljupe,
skozi katero se potegne vrv, na
glavi spravljajo seno do domači-
je. »Včasih so kmetje nosili tudi
do sto kilogramov sena naen-
krat na glavi,« je povedal Tone.
Štiri goveda, ki jih redijo, da-
jejo dovolj mleka za vso druži-
no, ostane pa ga še za pripravlja-
nje sira. Tudi kruh pri Trbov-
škovih pečejo doma. V hlevu
imajo dva prašiča, na dvorišču
pa se sprehajajo kokoši, med
katerimi se ponosno šopiri pete-
lin. Na njivi pridelajo predvsem
krompir, včasih pa so sejah tudi
pšenico, toda kaj, ko jim je vse
uničila divjad.
Saj tukaj na sončni višavi
le sam sem, le sam go-
spodar,
živejem po pameti zdravi,
za muhe mi ljudske ni mar.
Skozi okno sem se zazrla v
češnjeve cvetove, ki so se šele
odpirali, tudi hruške so se zače-
le sramežljivo odevati v cvetje.
Da, tu, na planini, je vse nekoli-
ko kasneje. Sredi maja so šele
skopnele zadnje zaplate snega,
v začetku novembra pa ga bo
zopet zapadlo toliko, da se bo
obdržal do pozne pomladi.
Zimske večere preživljajo pri
Trbovškovih kaj različno. Mo-
ški pletejo košare, Toni se uk-
varja z rezljanjem različnih iz-
delkov iz lesa. Tudi takšnih, ki
sodijo že med domačo obrt. Nje-
gove urne roke so odkrili tudi v
Luškem turističnem društvu in
kmalu mu nameravajo poslati
naročila za njegove izdelke, ki
jih rezlja iz lipovega lesa. Micka
in Frančiška pa pozimi predeta
volno. Saj res, Trbovškovi im^o
še pet ovac, kijih ženski ostriže-
ta in če je ovca »lepa«, da tudi
približno kilogram volne. V
zimskih večerih pri Trbovško-
vih zabrni petintrideset let stari
kolovrat, ki ga je Frančiški izde-
lal njen mož takrat, ko jim je
pogorela hiša in z njo vred tudi
stari kolovrat.
Požar, ki je pri Trbovškovih
izbruhnil kmalu po vojni, pa jih'
ni prepričal, da bi pričeli novo
življenje v dolini. Pridno so zi-
dali kar na mestu, kjer je pogo-
rela stara domačija. Material so
morali z lastnimi rokami znositi
do pogorišča. Trud pa^se je iz-
plačal, saj se je kmalu pričela
ponosno dvigati današnja do-
mačija.
Nikomur tu nisem napoti,
napoti ni meni nikdo;
kdo čisto veselje mi moti,
kdo moti življenje mirno?
Najstarejši član družine se ži-
vo spominja teh povojnih let, pa
tudi na vojna leta ni pozabil.
»Pri nas so se velikokrat zbirali
partizani. Toda nikoli nisem ni-
kogar videl tako utrujenega, kot
je bilo utrujenih trideset borcev
XIV. divizije, ki so se nekaj dni
mudili pri nas. Nekaj je bilo tudi
ranjenih, a so kljub ranam čez
nekaj dni pohod nadaljevali,« se
je spominjal. . .
Micka, kije preden se je omo-
žila k Trbovškovim, živela v Go-
milskem, je o prvih mesecih živ-
ljenja na tej kmetiji povedala,
daje bilo sprva zelo težko, nato
pa se človek privadi. Tudi vse
tri otroke je Micka povila kar
doma.
In kakšna "bo usoda Trbov-
škove kmetije? Toni je že zapo-
slen. Vsak dan hodi na delo v
dolino in letos pozimi je službo
zamudil le dvakrat, pa čeprav je
včasih v hribih tudi po meter in
pol snega. Peter, ki guli še os-
novnošolske klopi, misli takoj,
ko bo končal osnovno šolo, po
bratovih stopinjah. Marinka si
služi kruh v Lučah, še prej pa je
končala šolanje na srednji šoli
za gostinstvo in turizem v Celju.
Očitno nihče od njih ne namera-
va prevzeti kmetije. Očeta Tone-
ta to kar nekoliko skrbi. »Toda,
pustimo času čas,« je rekel in
zamišljeno pogledal na okoliške
hribe. In nato sem ga zmotila,
ko sem še vedno nejeverno
vprašala: »Pa si zares niste niko-
li želeli živeti kje niže, bliže lju-
dem?« Tone me je zamišljeno
pogledal in rekel: »Saj veste, tu-
kaj so moje korenine, tukaj je
vse kar imam. Velikokrat je bilo
hudo, toda menije tukaj lepo.«
Naj drugi okoli po sveti
si iščejo slave, blaga,
jaz hočem na gori živeti,
tu sreča, tu mir je doma.«
(S. Gregorčič)
Ko smo odhajali sem se ozrla
na sveto podobo, kije vzidana v
manjšo vitrino na zunanji strani
hiše. In kljub temu, da me je
Tone prepričal, da je tu zares
srečen, sem pomislila, da Tr-
bovškovi potrebujejo nekaj, v
kar verujejo, kar jim daje moč in
voljo, da vztrajno v dežju in
snegu, v vetru in gromu, v bli-
skih, ki parajo nebo in v življe-
nju, ki ni rožnato.
NATAŠA GERŠEK
Foto: EDI MASNEC
Toni rezlja iz lesa prav zanimive in prikupne
izddelke. Spominki hi lahko bili.
Micka in Frančiška sta vešči pri uporabi kolovrata in preji volne.
Štiri goveda, kijih imajo Trbovški, dajejo dovolj mleka za vso družino.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
Dragi prijatelji,
zdravo!
Zdsu pa gre že čisto proti kon-
cu, kajne? Oh, kako ste že nave-
ličani tega guljenja šolskih klo-
pi in kako silno si že želite da bi
napočil tisti zadnji dan v šol-
skem letu. No, zdaj ste si lahko
enkrat za vselej na jasnem, kaj
pomeni to RELATIVNO. V te-
hle dneh, ko tako nestrpno pri-
čakujete konec šolskega leta se
teden dni tako presneto počasi
vleče. Kar noče in noče ga biti
konec. Med počitnicami pa se-
dem dni kar zdrkne mimo, kot
bi pihnil. Tako je teden dni en-
krat dolg enkrat pa kratek, če-
prav je v resnici čisto enak dru-
gemu. Ampak samo po dolžini,
seveda.
Zdržite šeli Vaša Nadja
Naša češnja. Narisala: ZLATKA SO-
DIN, 3. r, OŠ Stranice.
Iz biltena »ukradeni otroci«,
ki so ga izdali učenci 1. osnov-
ne šole ob 45-letnici srečanja
intemirancev in ukradenih
otrok:
Daša Pogorevc, 4. a: »Med
zadnjo vojno so okupatorji ma-
teram kradli otroke. Zbirah so
jih v naši šolski kleti. Očete, ma-
tere in mlade otroke so med se-
boj ločih. Mlajše otroke so dah
nemškim materam, očete, mate-
re in druge otroke pa so odpelja-
li v nemška taborišča.
Vse Slovence so hoteli po-
nemčiti.
Še danes premišljujem kako
bi bilo, če bi me ločili od mami-
ce in očija. Verjetno bi od žalosti
umrla.
Srečna sem, zelo srečna, da je
MIR in ne vojna.«
Pionirji fotografirajo
šolsko leto se izteka in tudi v našem uredništvu smo potegnili
črto pod akcijo Pioniiji fotografirajo. Kaj bi lahko rekli ob
zaključku? Najbrž to, da so med vami takšni, ki ste že poštah
pravi mali mojstri fotografije, drugi pa spet takšni, ki vam še
manjka kar precej znanja predvsem pri fotokemični obdelavi.
Žal moramo reči tudi to, da je za nekatere nagboljše, če se kar
poslovijo od fotografije in to delo prepustijo fotografom.
Z našo acijo smo želeli spodbuditi mentoije na posameznih
osnovnih šolah in mlade fotografe, vendar pa letos naša komi-
sija ni imela posebno težkega dela, ko je izbirala n^boljše
fotografije. Pohvahti velja posebej 15 učencev osnovne šole
Antona Aškerca v Titovem Velenju, ki so zares izdelali imenitne
fotografije.
Še beseda o naših nagradah in priznanjih. Fotoaparat, darilo
Fotolika že četrtič zapovrstjo podeljujemo pioniijem-fotogra-
fom iz Titovega Velenja, novega perspektivnega krožka pa letos
nismo izbrah in povečevalnik nam ost^a nagrada za prihodnje
leto. Tudi nagrado za posameznika - fotoreportersko torbo
prejme Aljoša Videtič za serijo foto^afij >Mali pek« - gre letos v
Titovo Velenje. Priznanja bodo prejeh krožki na osnovnih šolah
v Podčetrtku, Ponikvi, Edvarda Kardelja v Slovenskih Konjicah
in Frana Krajnca na Polulah, med posamezniki pa Peter Dobo-
vičnik iz OŠ Gustav Šihh v Titovem Velenju, Damjan Krajnc in
Andrej Višnjar iz Ponikve, Sabina Ivačič in Franci Arnon iz
Podčetrtka, Barbara Klincov, Sašo Svetelšek in Simon Vodeb iz
COŠ Fran Roš v Celju ter Uroš Sušeč, Miran Logar, Klavdija
Dragojevič, Grega Kunst, Benjamin Šeliga, in Tomaž Kumer iz
OŠ Anton Aškerc v Titovem Velenju.
V pekarni
v ponedeljek smo imeli nara-
voslovni dan. Odšli smo v pekar-
no. Prej smo dobili vprašanja.
Pek nam je pokazal, kako se peče
kruh. Ima sodobne stroje: mešal-
ni, sejalni ter delovni stroj. Testo
je imel že pripravljeno. Na delil-
nem stroju nam je pokazal, kako
naredi žemlje in sladice. Dovolil
nam je, da iz testa nekaj naredi-
mo. Dela sem se lotila skupaj z
Damjano in Katjo. Najprej smo
vzele moko. Vprašala sem: »Ka-
ko ti gre?« Odgovorila je: »Še
kar. Poglej, kako se prijema.« Za-
smejala sem se: »Neumnica, z
moko potresi!« Valjale smo in
oblikovale srčke, preste. Makov-
ke se mi niso posrečile. Le park-
lje smo naredili z lahkoto. Bilo je
zelo vroče.
Ta poklic se mi zdi težak.
NATALIJA JAKOP, 4. b
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Naša beseda
Bil je večer, dan pred nasto-
pom na Naši besedi. Odpravila
sem se spat, zjutraj pa me je zbu-
dila mami. Vstala sem, se oble-
kla, vzela vse potrebno in se od-
pravila v Pionirski dom. Nastopi-
li smo z baletno skupino Igen s
predstavo Uspavanka.
Tja sem prišla med zadnjimi.
Skoraj vsi so bili že priprvljeni in
oblečeni v kostume. Komaj sem
se oblekla, že je tovariš zakhcal:
»Gremo na oder, še zadnja vaja
pred nastopom!« Vsi smo bili v
hipu pripravljeni. Vaja nam je
dobro uspela in tovariš je bil ve-
sel. Ura je počasi tekla in prišel je
čas nastopa. V dvorani so ugasni-
le luči, slišal se je le glas napove-
dujočega. Mi smo bili na vrsti pr-
vi. Komaj nas je napovedal, smo
že bili pripravljeni. Na oder so
posijali reflektorji. Zaslišala seje
glasba. Plesali smo in plesali,
predstava pa se je bližala h kon-
cu. Na koncu sem na odru ostala
sama, ker sem imela v tej pred-
stavi glavno vlogo. Kar oddahni-
la sem si, ko je glasba utihnila.
Vstala sem, k meni so prišle tudi
ostale plesalke. Sledil je paletni
poklon in sprejem darila. Gledal-
ci so nam dolgo ploskali in zdelo
se mi je, da jim je bila predstava
všeč. Potem smo se oblekli in se
odpravili domov. Naslednji dan
smo izvedeli, da so bili kritiki
navdušeni m so nas poslali na
Polzelo na občinsko Našo be-
sedo.
Tako sem opisala to tekmova-
nje, katerega se naša baletna sku-
pina vsako leto udeleži.
URŠA SEVNIK, 6. r
Prva osnovna šola
CELJE
Moja igra z žogo
Moja igra z žogo je med dvema
ognjema.
Igra se pa tako:
Zberemo dve skupini otrok in
vzamemo eno žogo. Določimo tu-
di rezervi, ki se postavita na na-
sprotno stran svojih igralcev.
Otroci nasprotne skupine posku-
šajo uloviti žogo in tudi zbijajo.
Če si zadet, moraš ven. Stopiš k
rezervi in pomagaš zbijati. Zma-
ga tista skupina, v kateri je več
otrok.
Ta igra je zelo lepa in lahka.
Samo paziti moraš, da te prehitro
ne zbijejo.
ALEŠ KOLAR, 3. c
OŠ Ivan Kovačič Efenka
CELJE
Ko smo na koncu
Obiskujem osmi razred.
»Kako si srečna, da si že tam!«
vzkliknejo mlajši, ki kar sanjajo,
kdaj bodo v osmem razredu.
Spominjam se, da sem tudi jaz
občudovala ta razred, saj smo vsi
mislili, da si takrat že velik in
odrasel. »Vendar pot do tja se
nam je zdela dolga in tmava.
Kaj pa sedaj?
Ne zavedam se niti, kdaj sem
se znašla v tem najvišjem razre-
du osnovne šole. Tako hitro in
tiho smo se ustavili v osmem ra-
zredu, da nismo najprej niti opa-
zili. V pogovorih in razpravah
med prijatelji pa smo začutili, kje
smo.
Končuje se pot, ki je bila težka
in lahka obenem. Pot našega
skupnega življenja, ki je trajala
osem let Ko pomislim na to, da
smo skupaj že osem let, me kar
stisne v grlu.
Tu se naše skupne vezi pretr-
gajo in se običajno nikdar več ne
sklenejo tako, kakor so bile v šo-
h. Vsi se tega polagoma zaveda-
mo in hudo nam je, saj smo se
imeh tako lepo.
Brez sporov in ostalih stvari, ki
so nas spremljale ni šlo. Zakaj se
torej kot majhni veselimo osme-
ga razreda?
Morda zato, ker ne vemo, da se
tu šolanje ne konča, in da je pot
še dolga, dolga...
Ob spominu na niqe razrede,
na vsa sovraštva in druge nepri-
jetne dogodke, mi postane žal, da
se nismo prej začeli zavedati, ko-
liko nam ta prijateljstva pome-
nijo.
A vsemu pride enkrat konec.
Nekaj trdih, najtežjih v vseh le-
tih, tednov bo kmalu mimo. Raz-
šli se bomo, čeprav v solzah, na
vse strani. Nekateri bomo še
ostah skupaj. A tudi ne tako dol-
go in v drugačnih odnosih.
Težak bo čas, ko okoli nas ne
bo več znanih obrazov in ne bo
zaupanja, ki ga bo potrebno najti.
Ostal pa nam bo spomin na leta
našega razvoja in dolgo pot, ki se
je nismo zavedali.
POLONA KOČEVAR, 8.a
COŠ Fran Roš
CELJE
Kako me vzgajalo
Nekega sončnega jutra pred
šestimi leti smo se očka, mamica
in jaz odpravili na pot. Odpeljali
smo se proti Dobrni, kjer stanuje
očkova teta. Ko smo prispeli do
tete, smo se ustavili in odšli v
hišo. Pn teti smo bili kar dolgo.
Ker smo bili že dolgo tam in se
mi ni ljubilo več sedeti na miru,
sem se odločila, da pojdem po
stanovanju in si ogledam stvari,
ki jih ima teta Mica. Seveda sem
prišla do dnevne sobe in se tam
ustavila. Na mizi sem zagledala
lepega, črnega, iz porcelana nare-
jenega konja. Hotela sem ga pri-
jeti, a kar naenkrat mi je padel iz
rok in zaropotal. Začela sem jo-
kati in jokati. Nakar so iz kuhinje
na hitro prišli očka, teta in mami-
ca. Ko je očka videl, kaj se je
zgodilo, me je kregal. Mama pa
mi je primazala eno po ritki. Teta
pa je rekla: »Saj ni nič hudega, to
se rado zgodi majhnim otro-
čičkom.«
Kmalu za tem neprijetnim do-
godkom pa smo se odpravili
domov.
ANDREJA OŠLAK, 5.a
COŠ Fran Roš
CELJE
Zakaj mi je tako ime
Ime mi je Miha in s tem ime-
nom nisem zadovoljen. Mama in
oče sta mi dala to ime zato, ker
jima je bilo všeč. Nobeden od
mojih sorodnikov nima takega
imena. Miha je slovensko ime.
Mamo sem vpršal, če si lahko
ime spremeniš. A zvedel se, da se
tega ne da. Bil sem zelo razoča-
ran. Sedaj pa si pravim: svojega
imena ne morem spremeniti, za-
to pa bom dal svojim otrokom za
svoj okus lepše ime. S to mislijo
se največkrat potolažim.
MIHA CEGLER, 4. r
COŠ'Fran Roš
CELJE
Veseli tobogan v
Vinski gori
V nedeljo 31. 5. 1987 je Dru-
štvo prijateljev mladine Vinska
gora pripravilo drugi tradici-
onalni otroški tobogan.
Poleg malih šolaijev in šolar-
jev osnovne šole Vinska gora, so
se veselega tobogana udeležili
še: učeici osnovnih šol: Dobrna,
Prebold, Šentilj pri T. Velenju in
Strmec. Za uvod seje predstavila
folklorna skupina O. Š. Prebold
pod vodstvom mentorice Vanje
Krajnc. Folklorna skupina deluje
dve letL Sodelujejo večinoma na
šolskih prireditvjih. Iz O. Š. Pre-
bold se je predstavil tudi ansam-
bel »Fair plav«. Z umetniškimi
pesmimi so nas prijetno presene-
tila dekleta 6., 7., 8. razredov
O. Š. Dobrna v sestavi noneta.
Uživali smo tudi v čarovniški
točki mladega čarovnika. S po-
pularno frajtonerico nas je zaba-
val četrtošolec Robi Goter iz
O. Š. Šentilj.
Iz mladih grl so zvenele doma-
če in zabavne melodije. Največji
aplavz je požela komaj štiriletna
Jasna, ki je zapela Smodetovo
Jožico.
Veseli tobogan sta uspešno vo-
dila Vlasta Sovine in Drago
Kolar.
D.K.
Naša okolica
Staniijem v Nušičevi ulici 14,
ob Dečkovi in Vrunčevi cesti.
Pred blokom imamo ^orišče,
na dvorišču pa imamo tve mizi
za namizni tenis. Tu se večkrat
zbiramo otroci in se igramo. Se-
daj. ko je pomlad, je trava že zele-
na. Za blokom imamo parkirišče.
V bližini bloka imamo majhno
trgovino, kjer delamo vse. Ima-
mo več sosednjih blokov, kjer
imam veliko prijateljic. Z njimi
se igram »gumi twist« in druge
igre. Malo naprej pa je hala Golo-
vec, kamor se hodimo kopat. Ze-
lo blizu je tudi gostilna Miklav-
žin. Obdajata nas tudi dva otro-
ška vrtca.
Naša okolica mi je zelo všeč in
sem v njej zelo zadovoljna.
KATARINA KOVAČIČ, 3.c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Pomagala sem
v soboto sem na vrtu pomaga-
la pri delu. Z bratcem sva najprej
nasadila rože. Nato pa sva šla po-
magat prekopavati njivo. Ko sva
to naredila, sva se šla igrat s Ka-
tarino. Atek in mamica sta še na-
sejala solato. Nato smo šli
domov.
SIMONA PEC, 3. c
COŠ Boris Vinter
ZREČE
Alltina zanka
Ob sončnem vremenu
povsod ti sledi,
ko sonce izgine,
se izgubi.
Kso je to, seveda veš. Zdy pa brž napiši odgovor na
dopisnico in jo pošlji v naše uredništvo, s^j morda prav
tebe čaka nagrada tovarne AERO, Naš naslov je NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE, rešitve pa
morajo biti tukaj do torka, 9. junija.
Rešitev zanke iz prejšnje šte\ilke je POTOČKA
ZIJALKA, nagrado pa dobi: Tjaša Lotrič, Titov trg 11,
Slovenske Kor^jice.
kovinotehna
TOZD »Tehnične trgovine«
Vabi k sodelovanju
-	ekonomiste I. in 11. stopnje
-	trgovske poslovodje
-	komercialne tehnike
-	prodajalce tehnične stroke
Kovinotehna TOZD »Tehnična trgovina« odpira pre-
novljeno prodajno enoto »Železninar«« v Celju, v ka-
teri nudimo dinamično in zanimivo delo v urejenem
delovnem okolju pri nabavi in prodaji železninarske-
ga blaga, delo s strankami in delo na terenu. Pri delu
nudimo možnost strokovnega usposobljenja in izo-
braževanja. Pri delu je potrebna komunikativnost.
Od kandidatov pričakujemo, da imajo:
-	večletne delovne izkušnje na področju malopro-
dajne dejavnosti
-	smisel za delo na navedenem področju, da so
kreativni in prizadevni pri delu.
Primernost kandidatov za opravljanje konkretnih de-
lovnih nalog bomo preverjali v razgovorih s kandi-
dati.
Kandidati, ki bi želeli opravljati delo na imenovanem
področju, naj svoje podatke sporočijo v Kadrovski
oddelek, Kovinotehna Celje, Mariborska c. 7, v 10
dneh po objavi.
CINKARNA CELJE
Metalurško kemična industrija
Odbor za urejanje delovnih razmerij v
TOZD Grafika
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
Obratovodja tiskarskih plošč
1 izvajalec za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo so:
-	VŠ inženir strojništva, kem. tehnologije
-	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	zaželene so ustrezne delovne izkušnje pri vodenju
proizvodnje in pri delu z ljudmi
Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj
pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in kratkim opisom dosedanjih del in nalog v
8 dneh po objavi na neislov:
CINKARNA CEUE, Kadrovska služba. Kidričeva 19,
63000 CEUE
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 8
dni od dneva sprejetja sklepa o opravljeni izbiri.
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Odškodnine za nekdanje delavce Savinje
¥ Imenu delavcev se bede pravdale občinske sindikalne organizacije
Občinske sindikalne or-
ganizacije iz Celja, Žalca in
Ptuja so prejšnji teden na
temeljnih sodiščih vložile
zahtevke v imenu delavcev,
ki so ob likvidaciji LIK Sa-
vinje ostali brez dela. Iz ste-
čajne mase naj bi jim zato
izplačali ustrezne odškod-
nine.
Celjska občinska sindikal-
na organizacija je pobudnik
za ta postopek, sklep o tem
pa so sprejeli na seji pred-
sedstva občinskega sindikal-
nega sveta v začetku maja.
Ker pa gre za postopke, ki so
pri nas zelo redki (kot so red-
ki tudi stečaji delovnih orga-
nizacij), so prosih za strokov-
no pomoč republiški sindi-
kalni svet, vendar niso dobili
niti odgovora.
Kljub temu so se odločili,
da vložijo zahtevek v imenu
delavcev. Pravzaprav gre za
dva zahtevka. Iz stečajne
mase bi morali delavcem, ki
ne morejo izrabiti letošnjega
dopusta plačati po 90.871 di-
narjev. Višino odškodnine
so izračunali glede na pov-
prečni osebni dohodek v lan-
skih enajstih mesecih. Za ta
zahtevek je tudi zakonska
osnova, zato na sindikatih
menijo, da bi morali uspeti
na sodišču.
Sindikati so poleg tega
vložili tudi zahtevek za od-
škodnino oziroma povračilo
izgube pri osebnih dohod-
kih. Za osnovo so spet vzeli
povprečen osebni dohodek v
lanskih enajstih mesecih in
upoštevali povprečno rast
osebnih dohodkov v republi-
ki v prvih treh mesecih (48
odstotkov). Od tega so odšte-
li znesek, ki ga nezaposleni
delavci dobivajo pri skupno-
sti za zaposlovanje, razlika
pa znaša 68.489 dinarjev.
Čeprav za ta drugi zahte-
vek ni zakonske osnove, pa
na celjskem sindikatu pravi-
jo, da bodo vztrajali na sodiš-
ču, da delavci dobijo izplača-
no tudi to odškodnino. Meni-
jo namreč, da je zakon o ste-
čaju nepravičen, ker ščiti sa-
mo upnike in morda je prav
to priložnost, da pride do
spremembe zakona.
Na skupnostih za zaposlo-
vanje je trenutno prijavlje-
nih 240 delavcev. Sindikalne
organizacije so poslale tudi
toliko formulaijev, nazaj pa
je prišlo 194 potrjenih for-
mularjev. Toliko delavcev je
torej pooblastilo sindikalne
organizacije, da se pravdajo
v njihovem imenu. Vsak de-
lavec naj bi dobil 410.934 di-
narjev, tako da bi morali iz
stečajne mase za te odškod-
nine nameniti nekaj več kot
97 milijonov dinarjev. Ker pa
v nekdanjem LIK Savinja v
Celju, Šempetru in Ptuju še
vedno dela 197 delavcev, ki
bodo čez čas tudi ostali brez
dela, bodo sindikalne orga-
nizacije tudi v njihovem ime-
nu že vnaprej vložile ustrez-
ne zahtevke.
S. ŠROT
•	Na Postajo milice je pri-
šel Stane R. iz Pucove v Ce-
lju. Stane je veseljak in rad
raztegne meh svoje harmoni-
ke. Pa je naneslo, da se ga je
na vrtu Ojstrice preveč napil
in ostal brez harmonike. Sta-
ne ne ve, ali je harmoniko iz-
gubil, ah pa mu jo je kdo
ukradel.
•	V bifeju na avtobusni
postaji je Imer A. iz Prizrena
pretepel Djura D. Imer je po-
begnil, a so ga miličniki kas-
neje prijeli in ga prijavili k
sodniku, ker je naredil že več
podobnih prestopkov.
•	V restavraciji Koper je
razgr^al opit Boris K. iz Koš-
nice. Mihčniki ga bodo prija-
vili sodniku za prekrške, ker
je kršil javni red in mir.
•	Aco T. je pripeljal v re-
stavracijo Madrugada svojo
ženo. V restavraciji so takrat
sedeli še trije neznanci, ki naj
bi nesramno zijali v njegovo
ženo. Aca je to razkurilo, pa
je udaril enega izmed njih.
Neznanec pa mu ni ostal dol-
žan - udaril ga je nazaj in mu
izbil zob, potem pa skupaj s
pajdašema pobegnil.
Nepreviden mopedlst
v nedeljo zvečer je bil precej
nepreviden 21-letni Bojan Le-
skovar iz Bezine, ko je z mope-
dom zapeljal z dvorišča na
prednostno regionalno cesto
Slovenske Konjice-Oplotnica.
Po regionalni cesti je takrat
pripeljal z osebnim avtomobi-
lom 39-letni Anton Lipuš iz
Oplotnice in zadel mopedista.
V nesreči se je Leskovar huje
ranil in so ga prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Zbil peško na
kolesarski stezi
Prejšnji četrtek zvečer, ne-
kaj po 22. uri je 28-letni Milan
Justin iz Titovega Velenja na
cesti proti Šoštanju vozil z
osebnim avtomobilom preveč
ob robu ceste. Tako je zadel 22-
letno M^do Podvratnik iz Pes-
jega, ki je hodila po kolesarski
stezi skupaj z mateijo. Pod-
vratnikova je dobila tako hude
rane, da je umrla na kraju ne-
sreče.
Vozil po levi
Prejšnji četrtek je 40-letni
Alojz Žavski iz Kostanjevice z
avtomobilom vozil po levi po
regionalni cesti v Šentjuiju.
Nasproti je pripeljal z motor-
jem 47-letni Ivan Rabuzo iz
Vodic pri Shvnici. Prišlo je do
trčenja, v katerem se je moto-
rist hudo ranil in so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Tovornjak v osebni
avto
v ponedeljek popoldne je
prišlo do trčenja v Šempe-
tru, ko je voznik tovornjaka s
prikolico, 32-letni Stanislav
Pfeifer iz Nizke pri Mozirju
peljal s prekratko varnostno
razdaljo. Ko je pri odcepu za
Podlog ustavilo vozilo pred
njim, Pfeifer ni mogel usta-
viti svojega tovornjaka, zato
je zapeljal v levo. Takrat je iz
nasprotne smeri pripeljal z
osebnim avtomobilom 21-
letni Bojan Malis iz Šempe-
tra. Prišlo je do trčenja, v ka-
terem seje voznik Malis lažje
ranil, njegova sopotnica, 21-
letna Aleksandra Šporn iz
Pariželj pa huje. Na vozihh je
za 4 milijone dinarjev škode.
Delovni v AMD Šlander
Avto-moto društvo Šlander je lani
praznovalo 40-letnico dela, celjsko
društvo pa je eno največjih v Slove-
niji, čeprav vključuje je približno če-
trtino vseh lastnikov osebnih vozil z
našega območja.
v društvo je včlanjenih nekaj več
kot 10 tisoč ljudi, od tega več kot 9
tisoč avtomobilistvb. Osnovna naloga
društva je še vedno delo na posamez-
nih področjih in skrb za podmladek,
vključujejo pa se tudi v številne akcije
za večjo varnost v cestnem prometu.
Učencem, ki so sodelovali v tekmo-
vanju »Kaj veš o prometu,« so podelili
knjižne nagrade najboljšemu na ob-
činskem tekmovanju pa kolo. Osnov-
no in srednješolci so risali in pisali o
prometu, delavci avto-šole pa so opra-
vili več kot 700 prostovoljnih ur v pre-
ventivni dejavnosti. V okviru društva
deluje tudi športna komisija, kije med
drugim pripravila republiško in držav-
no prvenstvo v kartingu ter republiško
prvenstvo v motocrossu za nagrado
»Kozjansko«. Največje zanimanje čla-
nov pa je za tekmovanja v kartingu,
kjer dosegajo tudi najboljše uspehe. V
okviru športne komisije deluje tudi
115-članski sodniški zbor.
V okviru AMD Šlander imajo tudi
mehanične delavnice in avtopralnico.
V mehaničnih delavnicah popravijo
letno približno 6500 vozil, v sodelova-
nju z Avto moto zvezo Slovenije pa
opravijo letno pribhžno 30 tisoč teh-
ničnih pregledov in registracij ter 60
tisoč zavarovanj osebnih motornih vo-
zil. Avtopralnico so zgradili pred dese-
timi leti, pred kratkim pa so jo obnovi-
li. Tudi tukaj se obseg del povečuje,
saj so letos oprali skoraj 12 tisoč vozil.
Pomembno delo v društvu opravlja-
jo tudi delavci avto šole, ki so lani
usposobih več kot 600 voznikov B ka-
tegorije in 115 voznikov koles z motor-
jem, opozarjajo pa, da se morajo kan-
didati za voznike na naših slabo vzdr-
ževanih cestah še bolje usposobiti kot
pred leti.
FRANC GABER
KDOR ISCE - TA NAJDE
Potrošnik Celje vam v svojih
poslovalnicah nudi ugoden nakup bele
tehnike, sobnega in kuhinjskega pohištva.
Nakup lahko opravite na obročno odplačevanje.
Za nakup bele tehnike se priporočajo:
-	Blagovnica Nova vas
-	Blagovnica Šentjur
-	Blagovnica Vitanje
-	Poslovalnica Izbira Vojnik
-	Poslovalnica Železnina Laško
Za nakup pohištva se priporočajo:
-	Blagovnica Vitanje
-	Poslovalnica Tekstil Laško
Utajitev davščin
Na celjskem sodišču so
obsodili na 6 mesecev zapo-
ra, pogojno na dve leti in
stransko denarno kazen
50.000 dinarjev zasebnega
avtoprevoznika F. D. iz Za-
čreta v Celju.
Obrtnik je bil obsojen, ker
januarja 1983 in 1984 ni vložil
davčne napovedi, niti se ni
oglasil na poziv delavcev
celjske Uprave za družbene
prihodke.
F. D. je na sodišču priz-
nal, izgovoril pa se je, da na-
povedi ni vložil, ker ni do-
sledno vodil knjig. Ker je
dolžni znesek - nekaj več kot
270.000 dinarjev - poravnal,
mu je sodišče omililo kazen.
S.Š.
»MONTANA« Žalec
Cesta na Lavo 1
A.	Delavski svet
razpisuje
naslednja dela in naloge
1.	vodja finančno računovodskega
sektoraja
1 delavec
2.	vodja sektorja razvoja
1 delavec
z naslednjimi pogoji:
pod 1.
-	VI/1 stopnja ekonomske ali finančne smeri in 3
leta delovnih izkušenj ali VII/1 in 5 let delovnih izku-
šenj
-	3 mesečna poskusna doba
-	odslužen vojaški rok
Delovno mesto se sklepa za nedoločen čas in je s
posebnimi pooblastili,
pod 2.
-	VII/1 stopnja geološke ali kemijske smeri in 3-5 let
delovnih izkušenj
-	3 mesečna poskusna doba
-	odslužen vojaški rok
Delovno mesto se sklepa za nedoločen čas in je s
posebnimi pooblastili.
B.	Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja dela in naloge
1.	izmenovodja osnovnega mletja
In sušenja
2.	strojnik TGM
3.	strojnik drobilnice I.
4.	strojnik drobilnice 11.
5.	upravljalec peči in doziranja
6.	upravljalec mlina in sita
7.	polnilec
8.	pomožni delavec
9.	kompresist ključavničar
10.	vzdrževalec objektov II.
11.	nočni čuvaj
z naslednjimi pogoji:
pod 1.
-	V. stopnja strojne srheri - strojni tehnik
-	2 leti delovnih izkušenj
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečna poskusna doba
pod 2.
-	IV. stopnja strojne smeri
-	opravljen izpit za strojna vozila
-	zaželena praksa
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečna poskusna doba
pod 3.
-	IV. stopnja strojne smeri
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečna poskusna doba
-	zaželena praksa
pod 4. in 8.
-	priučen ali NK
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečna poskusna doba
-	zaželena praksa
pod 5., 6. in 9.
-	KV ključavničar ali električar
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečna poskusna doba
-	zaželena praksa
pod 7.
-	IV. stopnja strojne smeri
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečna poskusna doba
-	zaželena praksa
pod 10.
-	zidar ali pomožna zidarska dela
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečna poskusna doba
-	zaželena praksa
pod 11.
-	8 razredov osnovne šole
-	nekaznovan
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečna poskusna doba
~ zaželena praksa
Vsa dela se sklepajo za nedoločen čas. Prijave z
dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: MONTANA
Žalec, Kadrovska služba, Cesta na Lavo 1, 63310
Žalec.
Pismeno obvestilo bomo poslali v roku 15 dni po
preteku roka objave.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
Dve prvi mesti
za atiete
Kladivarja
v Kranju je bilo flnale
atletskega pokala Slove-
nije, kje so v obeh konku-
rencah slavili atleti Kovi-
notehne Kladivar iz Celja.
Sicer niso osvojili veliko
prvih mest, vendar so imeli
drugače izenačeno ekipo,
kar je bilo dovolj za osvoji-
tev dveh laskavih naslo-
vov. Izredno je presenetil
Rok Kopitar, ki je dvakrat
zmagal, bolj kot to pa sta za
začetek sezone in po daljši
poškodbi pomembna sohd-
na rezultata. V njegovi pa-
radni disciplini 400 m ovi-
re, kjer je na oimpijskih
igrah v Moskvi osvojil v fi-
nalu celo peto mesto, je
znova tekel pod 51 sekun-
dami - 50,98. Najhitrejši pa
je bil tudi v teku na 400 m s
časom 47,55. Zmagah so še:
Krajnc v skoku ob palici,
moška štafeta 4 x 100 m,
Šimunič v troskoku, Erjav-
čeva v metu krogle in Jaz-
binškova s kopjem, kjer je
dosegla odličen rezultat
56,36 m. Nova repubhška
mladinska rekorda pa sta
postavila še metalec kopja
Uplaznik 63,30 za mlajše
mladince in Noner v teku
na 3000 m ovire 9:04,75 za
starejše mladince.
TV
Najboljši Marko Urankar
Kljub temu, da trenutno
služi vojaški rok v Kranju, je
Marko Urankar dobil dovolje-
nje vojaških starešin za na-
stop na mladinskem svetov-
nem in evropskem prvenstvu,
ki je bilo v Beogradu v dviga-
nju uteži. Brez posebnih pri-
prav je bil najboljši jugoslo-
vanski udeleženec, saj je na
svetovnem prvenstvu osvojil
deseto, na evropskem pa
osmo mesto.
Ko nas je obiskal v uredni-
štvu je povedal, da bi ta uspeh
bil gotovo boljši, če bi lahko
treniral. Vseeno upa, da se bo
lahko dobro pripravil in izpol-
nil normo za nastop na olimpij-
skih igrah prihodnje leto v Se-
ulu. V Beogradu je dvignil
312,5 kg. Državnega rekorda ni
postavil, kar pa je glede na
okoliščine tudi razumljivo.
Zdaj bo zapustil Kranj in šel na
služenje vojaškega roka v
Ljubljano, kjer upa na še bolj-
še pogoje za vadbo, kot doslej.
In kako so ga sprejeh ostali vo-
jaki »nešportniki«? »V začetku
so me malo čudno gledali, ko
sem bil v popoldanskem času
veUko na stadionu, kjer sem
treniral. Ko pa so izvedeli, k^
sem, so mi takšne izhode pri-
voščili in zdaj tudi navijajo za-
me, da bi na tekmovanjih do-
segel čimboljši rezultat. Nor-
mo za oUmpijske igre pa bo
treba izpolniti letos na balkan-
skem prvenstvu v Beogradu,
kjer upam, da bom lahko kot
vojak nastopil.«
TV - Foto: EDI MASNEC
REKLI SO:
Peter Karner, vodja letališ-
ča Aero kluba v Levcu:
»Prihodnje leto bo naše dru-
štvo proslavilo 60-letnico, zato
letos ne načrtujemo posebnih
prireditev. Veseli smo, da so
začeli z gradnjo nasipa ob po-
toku Ložnica, ki je vehkokrat
poplavljal letališče in je bilo
naše delo onemogočeno. Dela-
mo pa tudi na tem, da bi bolje
uredili vzletno in pristajalno
stezo, ki jo moramo samo zrav-
nati. Govorice o asfaltiranju ni-
so upravičene, ScO za to nima-
mo denaija, družba pa tudi ne.
Tudi tako je naše letališče regi-
strirano za mednarodni pro-
met, saj lahko na našem letahš-
ču z manjšimi avioni pristajajo
tudi tujci. Nekaj smo jih imeli
za prvomajske praznike in
sploh v maju. Prihodrye leto,
ko bo proslava 60 let našega
društva, pa načrtujemo večji
letalski miting, za katerega pa
se moramo pogovoriti še s
predstavniki JLA o njihovem
sodelovanju. Razmišljamo tu-
di o obnovitvi padalske sekci-
je, vendar moramo najprej do-
biti za to usposobljeno letalo.«
Janez Kocijančič, predsed-
nik Smučarske zveze Jugosla-
vije:
»Naši smučarji so v zadnjih
letih s trdim delom in pomočjo
družbe veliko dosegli ter se
zdaj uvrščajo med najboljše na
svetu, kar velja za alpince, ska-
kalce in tudi že nordijce. Ven-
dar, če bomo hoteli obdržati
stik s svetom in kvaliteto, bo-
mo morali še več vlagati sku-
paj s fakulteto za telesno kul-
turo v strokovne kadre, kajti
drugače bomo že čez nekaj let
izgubih položaj, ki ga imamo
zdaj v svetovnem smučarskem
svetu.«
Tri kolesarske akcije
Kolesarski klub Merx Celje bo koncem tedna pripravil kar
tri kolesarske akcije. Prva bo že v soboto, 6. junija s startom
ob 16. uri pred Kovinarsko šolo na Lipi v Storah, ko bodo
pripravili memorialno dirko Vitka Vitanca do Svetine. Nasto-
pilo naj bi okoli 60 kolesarjev. Vsi udeleženci dirke bodo
zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav Celje.
V nedeljo, 7. junija, pa bosta dva kolesarska maratona. Daljši,
zdaj že osmi, na 90 km in krajši na progi dolgi okoh 30 km. Obe
akciji sodita v okvir Celjskega kerlca. Start bo ob 9. uri pri
samopostrežni restavraciji v Gabeiju. Daljši maraton, kije pod
Eokroviteljstvom Unioija Zreče, bo speljan skozi Šentjur,
m^e. Podplat, Poljčane, Slovnske Konjice, Zreče do Celja,
krajši pa skozi Hudinjo, Škoflo vas, Arclin, Ljubečno, Žepino,
Proseniško, Lokaije, Šentjur, Štore in nazaj v Celje. Kontrolni
mesti za daljši maraton sta v Celju in Zrečah, za kr^ši pa v
Arclinu pri gostilni Kaš in v Šentjuiju pri motelu Mery. Start-
nina pri daljšem maratonu je za nečlane 1000 in za člane 500, pri
krajšem pa 500 oz. 300 din. Prijave organizator sprejema v
nedeljo od 7 ure dalje do starta.	TV
Center za poklicno usposabljanje
in zaposlovanje invalidov Celje
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja
objavljamo sledeča prosta dela in naloge
Priprava dela in tehnologije v
galvani
Pogoj:
V. stopnja izobrazbe - kemijski tehnik
3 leta delovnih izkušenj
poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v
roku 8 dni na naslov: Center za poklicno usposablja-
nje in zaposlovanje invalidov Celje, Ipavčeva ul. 6,
Celje. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja raz-
pisuje Center za poklicno usposabljanje in zaposlo-
vanje invalidov Celje za šolsko leto 1987/88 kadrov-
ske štipendije:
-	za študij na višji ekonomski komercialni šoli Ma-
ribor
smer notranja menjava
1 štipendijo
-	za šolanje na Srednji šoli za ekonomsko usmeritev
smer
ekonomski tehnik
v. stopnja zahtevnosti^- 1 štipendijo
-	za šolanje na Srednji tekstilni in obutveni šoli
Kranj
Čevljarska smer
IV. stopnja zahtevnosti - 1 štipendijo
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 30 dni
na izpolnjenih obrazcih SPN-1 vloga za uveljavitev
socialno-varstvenih pravic oz. se osebno zglasijo v
kadrovski službi Centra za poklicno usposabljanje in
zaposlovanje invalidov Celje, Ipavčeva ul. 6, Celje
Delavski svet
GEODETSKEGA ZAVODA CELJE
Ul. XIV. divizije 10
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
vodje računovodstva
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da ima višješolsko strokovno izobrazbo in tri leta
delovnih izkušenj pri vodenju računovodstva ali
-	da ima srednjo strokovno izobrazbo in 5 let delov-
nih izkušenj pri vodenju računovodstva
-	aktivno delo pri skupnih družbenopolitičnih na-
logah
-	sposobnost organiziranja in vodenja.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
na naslov:
Geodetski zavod Celje, Ul. XIV. divizije 10, »Za raz-
pisno komisijo« v 15. dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
_odločitvi._
DO »METKA« tekstilna tovarna
in konfekcija Celje
Odbor za delovna razmerja
TOZD Konfekcija posteljnega perila KOZJE
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	Vodenje trgovine
2.	Prodajna opravila
POGOJI:
Pod točko 1.
-	zahteva se V. stopnja strokovne izobrazbe trgov-
ske smeri - poslovodja
-	2 leti delovnih izkušenj.
Pod točko 2.
-	zahteva se IV. stopnja strokovne izobrazbe trgov-
ske smeri
-	1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v 15. dneh od dneva objave na naslov:
»METKA« tekstilna tovarna in konfekcija, TOZD Kon-
fekcija posteljnega perila KOZJE, 63260 KOZJE,
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
20GA JE OKROGLA
Republiška liga 23. kolo: lokalni derbi med Ingrad Kla-
divaijem in Elkrojem iz Moziija seje v Celju končal neod-
ločeno 1:1. Povedh so Celjani z golom Mlinjuja, izenačil pa
je Marinček. Velenjski Rudarje doživel visok poraz 3:0 v
Ljubljani z Ljubljano. Na lestvici so Ingrad Kladivar šesti.
Rudar sedmi in Elkroj osmi. Pari 24. kola v nedeljo, 7.
junija: Ingrad Kladivar mora na vroča tla k drugouvršče-
nemu Kopru v Koper, Elkroj bo igreil v Moziiju z maribor-
skim Železničaijem, velenjski Rudar pa z drugo maribor-
sko ekipo, z zadrueuvrščenim Kovinarjem.
Območna republiška liga vzhod: v predzadnjem kolu
so vse štiri ekipe s celjskega območja igrale neodločeno.
Partizan Žalec doma z Aluminijem 2:2, strelca sta bila
Hačar in Mijatovič. Vodeči Steklar je iztržil točko s Svo-
bodo v Brežicah, ko je igral 0:0. Dravinja je gostovala v
Dravogradu pri Ojstrici, igrala 1:1, medtem ko je Šmartno
doma igralo 3:3 s Partizanom iz Slovenj gradca. Strelca sta
bila Druškovič 2 in Korber. Vodi Steklar, ki si je kolo pred
koncem že zagotovil naslov prvaka in bo v naslednji
sezoni, v kohkor bo uredil igrišče in vse ob njem, igral v
prvi repubhški ligi, drugo je Šmartno, četrta Dravinja,
medtem ko Partizan Žalec deli peto do sedmo mesto.
Mladinci Partizana Žalec so v predtekmi premagali
sovrstnike Aluminija iz Kidričevaga 3:0, kadeti pa so dan
prej izgubih prvenstveno srečanje z Ingrad Kladivaijem
na domačem igrišču 9:2.
II. občinska liga mali nogomet Celje 8. kolo: Železar -
EMO 3:5, Marinero - Cinkarna 3:0, Izletnik - Lopata 0-0,
Železarna - Zagrad 1:2, Golovec - Aljažev hrib 0:1. Vodi
Železar pred Cinkarno, Marinero, EMO, Izletnik itd.
Športni sekciji pri KK SZDL in OO ZSMS v Novi vasi
sta organizirali turnir v malem nogometu, kjer je nasto-
pilo deset ekip. Posebej prisrčno je bila sprejeta ekipa
Krapine, ki je tudi pokazala naj privlačnejšo igro Ekipa
Nove vasi bo v naslednjih dneh vrnila obisk Krapinčanom
s katerimi je krajevna skupnost pobratena. Zmagala je
ekipa Lokrovca pred Krapino, Marinero, Dečkovo, Skapi-
novo. Novo vasjo, Napoh, Železničarjem, Okrogarjevo in
Olimpom. Najboljši strelec je bil Perko (Marinero), nsg-
boljši vratar pa Špiljak (Krapina).
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 20. kolo:
Orhca - Celulozar 2:2, Šmaije - Opekar 0:6, Odred - Papir-
ničar 2:3 in Vransko - Usnjar 3:0 b. b. Vodi Papirničar
pred Opekaijem, Celulozaijem, Kovinaijem, Rudaijem
Senovo itd. 21. kolo so odigrali že včeraj (sreda, zadnje, 22..
kolo pa bodo v soboto, 6. junija, ko se bodo srečah: Orhca -
Kovinar, Rudar Senovo - Papirničar, Vransko - Odred ter
v zaostali tekmi 19. kola v nedeljo, 7. junija še Papirničar-
Vransko. Dve koh v tem tednu sta na sporedu zato, ker bo
zmagovalec igrail v kvalifikacijah za vstop v območno
repubhško hgo vzhod.
TV-JG
NA KRATKO
Znova najboljši
Manchester
V Žalcu so pripravili tekmo-
vanje v malem nogometu,
kjer je nastopilo 12 ekip. Zma-
gali so domačini, člani ekipe
Manchester, ki so v finalu pre-
magal S. Ciorico 1:0, strelec
zmagovitega gola pa je bil ne-
kaj sekund pred koncem tek-
me domačin Šarlah. Proglasili
so tudi najboljše igralce in za
najboljšega vratarja domačina
Andreja Vengusta. Tekmova-
nje, ki si ga je zlasti popoldne
ogledalo precej ljubiteljev ma-
lega nogometa, sta organizirala
TVD Partizan Žalec in Manc-
hester Žalec, vse tekme pa je
sodil Janežič iz Celja.
Aktivni šahisti v
Žalcu
člani šahovskega kluba Ža-
lec bodo letos pripravili dve
republiški prvenstvi. -Prvo v
Celju od 23. junija do 3. julija,
ko se bo za naslov borilo okoli
50 najboljših mladih sloven-
skih šahistov, drugo pa član-
sko prvenstvo, ki bo v prosto-
rih hotela Golding Rubin v
Žalcu od 1. do 15. oktobra. Na-
stopilo bo štirinajst najboljših
slovenskih šahistov, med nji-
mi tudi FIDE mojster Marjan
Črepan iz Žalca.
Teniške novice
Na pionirskem pokalu v
T. Velenju je nastopilo 149
tekmovalcev, med njimi 16
članov teniškega kluba Zla-
tarne Celje, ki so dosegli ne-
kaj lepih uspehov. Rezultati:
med pioniiji do 12 let so v 1.
kolu izpadli Godnik, Voh in
Virant, v 2. Bobovnik in Jure-
nec, v 3. Cizej in v polfinalu
Doberšek. Med pionirkami do
12 let je v 1. kolu izpadla Braj-
kovičeva in v 2. Jezernikova.
Med pionirji do 14 let je v 1.
kolu izpadel SchrOil, v drugem
Brajkovič, v četrtfmalu Furlan
in v polfinalu Travner. Vse
mladinke do 14 let so izpadle v
1. kolu Sazonov, Godnik in
Strašek.
V zadnjem kolu 1. slovenske
teniške lige so člani TK Zlatar-
ne Celje doma premagali TK
Nova Gorica 7:2 ter ob koncu z
enakim številom točk kot dru-
ga ekipa, s slabšo razliko v se-
tih, osvojih tretje mesto. V zad-
nji tekmi so za Celjane nastopi-
li: Boštjan Dimitrijevič, Rok
Veber, Boštjan Mlinarič, Bo-
gdan Vrečko, Vlado Travner,
Rudi Simončič in Jure Ven-
gust.
Na otvoritvenem klubskem
turniiju je nastopilo 60 tekmo-
valcev Celja v tenisu, ki so se
pomerili v štirih kategorijah.
Med moškimi do 35 let so bili
najboljši Brane Tanjšek, Jure
Brečko, Tomaž Raznožnik in
Rado Komadina, do 45 let Bo-
gdan Vrečko, Vlado Lipuš, An-
drej Cvetko in Zvone Cizej,
nad 45 let Dušan Godnik, Bo-
jan Presečnik, Anatol Sazonov
in Lojze Lisec ter med članica-
mi nad 35 let Zorka Vučer,
Poldka Prelog, Sonja Veber in
Alojzija Kukovič.
Urška Travner je sodelovala
na odprtem prvenstvu Zagre-
ba in v 1. kolu izgubila z Orlo-
vičevo iz Splita ter tako izpad-
la iz nadaljnjega tekmovanja.
Dober nastop v
Salzburgu
Kegljači EMO Celje" so po-
novno na.stopili na velikem
mednarodnem tekmovanju v
Salzburgu v Avstriji. Po pr-
vem delu (zaključek tekmova-
nja bo namreč prihodnjo sobo-
to) vodijo v obeh konkuren-
cah. Moški so podrli 4993 keg-
ljev (med posamezniki je bil
najboljši Josip Čagalj 896),
ženske pa 2485 (najboljša Silva
Razlag 431). V ženski ekipi sta
manjkali najboljši tekmovalki
Tončka Pečovnik in Tanja Go-
bec, vseeno pa so ob Silvi Ra-
zlag dobro kegljale Jožica Še-
ško, Metka Lesjak, Mira Gro-
belnik in kot gostja Zoretova i2
Kranja.
JK
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
l.ep uspeh Marjana
Črepana
v Puiju je bil velik itiedna-
[■odni šahovski turnir, kjer je
^ed 470 šahisti nastopilo kar
12 velemojstrov, 50 medna-
rodnih mojstrov in več kot
lOO FIDE mojstrov, med njimi
tudi Marjan Črepan iz Žalca,
Iti je v takšni konkurenci do-
segel verjetno svoj doslej naj-
večji uspeh, saj je v močni
niednarodni konkurenci
fsvojil 23. mesto. O Marjanu
Črepanu pa bomo v naslednjih
dneh še slišali, tokrat po drugi
inanj ugodni strani, saj je igral
najprej za pokal Tita za ekipo
ŠK Žalec, zdaj pa za ŠK IS-
KRA iz Ljubljane, kar po pra-
vilih v eni tekmovalni sezoni
in v takšnem rangu ne bi smel.
Marjan Črepan je namreč še
vedno registriran za ŠK Žalec,
ki mu za prestop v drug klub
ni dal potrebne izpisnice.
JOŽE GROBELNIK
Sindikalni strelci
Končan je spomladanski
del občinskega prvenstva v
streljanju z zračno puško, ki
ga je organiziral strokovni
svet za športno rekreacijo pri
ZTKO Celje. Med člani je na-
stopilo 19 ekip, najboljše pa so
bile Hmezad mesnice, Libela,
Klima, Metka in Železarna,
med posamezniki pa Ivan
Krajnc Cinkarna, Poldi Valant
Hmezad mesnice, Mirko Košir
Libela, Marko Kobale Ingrad
in Pavle Kozmus. Med st. člani
je nastopilo 10 ekip, zmagala je
Železarna pred Ingradom,
EMO, Cinkarno in Libelo, med
posamezniki pa so bih najbolj-
ši Fric Rezar Železarna, Ivan
Ahtik, Marko Zatler oba In-
grad, Brani Seme Železarna in
Jože Brilej Metka. Med člani-
cami je nastopilo 12 ekip. slavi-
le so predstavnice Cinkarne
pred Železarno, Metko, Ingra-
dom in EMO, medtem ko so se
med posameznicami povzpele
na prvih pet mest Hilda Šlogar
Metka, Marjeta Krumperger
Železarna, Cvetka Horvat in
Helena Umek obe Cinkana ter
Irena Jager Ingrad.
Šah na Lavi
Ob krajevnem prazniku La-
ve v Celju so pripravili tri ša-
hovske turnirje. Med pionir-
kami je nastopilo devet tekmo-
valk, zmagala pa je Sabina
Cvahte pred Simono Praznik
in Sonjo Plemenitaš. Med pi-
onirji so bi'i najboljši Vilko Ži-
bret pred Božom Plemenita-
šem in Boštjanom Jurkov-
'škom. Nastopilo je deset tek-
movalcev. Med člani je nasto-
pilo 16 šahistov, zmagal- pa je
Ljubo Krk pred Smajo Kurti-
čem in Martinom Kovačem.
JK
Rokometaši v
Ljubljani
v Ljubljani se je začel skup-
ni trening slovenskih kadet-
skih reprezentanc, ki bodo na-
stopile na turnirju bratstva
in enotnosti v Makedoniji od
19. junija dalje. V rokometnih
ekipah je tudi precej kandida-
tov iz T. Velenja, Celja in Šo-
štanja. Tako so med rokometa-
šicami iz T. Velenja kandidat-
ke za republiško reprezentan-
co Kralj, Plaskan in Zidar, ter
med mladinci Aera Jeršič,
Strašek Cvetko, Franc,^ Priv-
šek, Čater in Banfro ter Žolger
iz Šoštanja.
JK
V vodstvu Tisovec -
Romih
Na kegljišču Golovca se je
ob odsotnosti najboljših keg-
Ijačev EMO Celje (svoj nastop
so opravili v torek popoldne)
začelo regijsko prvenstvo v
dvojicah, kjer je nastopilo
kar 43 parov. Trenutno je v
vodstvu dvojica Ingrada Tito-
vec - Romih, kije podrla 1733
kegljev, sledijo pa Orešnik -
Grilanc Ingrad 1716, Kompas-
Sivka Hmezad Žalec, Jakopo-
vič - Kačič Tekstilna Prebold,
Zore - Fijavž Kovinar Štore
itd. Kot posameznik je dosegel
najboljši rezultat Rotar iz Žal-
ca, kije podrl kar 915 kegljev.
Kozje najboljše med
strelci
Maja so v Kozjem pripravili
tekmovanje z zračno puško,
kjer je nastopilo devet ekip.
Zmagala je ekipa Kozje I pred
Rogatcem Kozje II, Podčetrt-
kom, Virštajnom, Bučami in
Lesičnim. Med posamezniki so
prva tri mesta osvojili Kunst in
Bračun iz Kozjega ter Artič iz
Rogatca.
V	reprezentanci trije
Šempetrani
v Ljubljani je bil pionirski
odbojkarski turnir prijatelj-
stva. Sodelovale so reprezen-
tance Hrvaške, Slovenije in
športnih društev iz zamejstva.
V	ekipi Slovenije, kije osvojila
prvo mesto, so nastopili tudi
trije igralci iz Partizana Šem-
peter in to Ušen, Štojs in
B. Žniderčič.
T. TAVČAR
Smučarski
četveroboj
Na Plazu v Logarski dolini
so pripravili tradicionalni
smučarski četveroboj delov-
nih organizacij Aero - Nivo -
Libela - Toper. Žal so tokrat
nastopile samo tri ekipe, ker
tekmovalcev Topra ni bilo.
Organizator tokratnega sreča-
nja je bil Nivo, nastopilo pa je
53 tekmovalcev. Progo je po-
stavil nekoč znani celjski smu-
čar Janko Četina. Rezultati
ženske nad 35 let Ivanka Pajk,
Mira Kotar in Vera Krošelj, do
35 let Darja Štefanec, Bernar-
da Mauhar in Marija Špeglič,
moški nad 45 let Niko Rožič,
Mojmir Cvahte in Milan Mulej,
od 35-45 let Milan Zimšek,
Ivan Srebot in Matjaž Krašo-
vec ter skupina do 35 let Ro-
bert Tržan, Samo Senegačnik
in Srečo Zupan. Ekipno je
zmagal Aero pred Libelo in Ni-
vojem. Aero je dobil pokal v
trajno last, saj je na teh sreča-
njih zmagal trikrat zapored.
MIRAN LESKOVŠEK
400 mladih v atletiki
Na stadionu v Športnem
parku v Žalcu je bilo občinsko
prvenstvo šolskih športnih
društev v atletiki. Nastopilo
je več kot 400 pionirjev in pi-
onirk, ki so se pomerih v sko-
ku v višino in daljino, suvanju
krogle, metu žogice in teku na
100, 300 in 600 m ter v štafeti
4 X 100 m. Pri starejših pionir-
kah je ekipno zmagala OŠ Pre-
bold, pri starejših pionirjih Ža-
lec, pri mlajših pionirkah Pre-
bold in pri mlajših pionirjih
Žalec. NekaJt dobrih izidov
300 m Rožič (Žalec) 51,7, 600 m
Senčar (Prebold) 1:57,0, višina
Cokan (Žalec) 1,70, met žogice
Bastl (Braslovče) 56,10 m itd.
T. TAVČAR
strelci v Avto Celje
člani strelske družine Avto
Celje so pripravili tekmova-
nje z zračno puško na Gričku,
kjer je nastopilo osem ekip
delovnih organizacij, ki so
vključene v sozd Merx Celje.
Med petimi tekmovalci je mo-
rala biti najmanj ena ženska.
Zmagala je ekipa Avto Celje
pred Potrošnikom, Tkanino
itd., med posamezniki pa Zofi-
ja Voler Avto Celje 175 krogov
pred Gabrielo Jeran Laško
174, Petrom Papežnikom Avto
Celje 164 krogov itd.
Prifilte na »žur« s »Sank rokom«
Po petih letih je tudi skupini Šank
Ročk iz Titovega Velenja uspelo izda-
ti veliko ploščo in kaseto, ki bo na-
slednji teden izšla pri ZKP RTV
Ljubljana.
Ta skupina je postala znana širši jav-
nosti pravzaprav s skladbo Zabava, ki
jo še danes najraje vrtijo na radijskih
postajah. Ta skladba se je takrat uvr-
stila tudi na Stoppops 20. Po tem za-
jetnem uspehu o skupini nekaj časa ni
bilo slišati, ker so vsi člani skoraj isto-
tasno odšli na služenje vojaškega ro-
ka. Takoj po vrnitvi so zopet prijeh
instrumente v roke in rezultat tega de-
la je velika plošča z naslovom Pridite
na žur, kot je tudi naslov ene izmed
skladb. Avtorja večina skladb sta čla-
na ansambla Zvone Kranjec, ki je na-
pisal glasbo in Aleš Uranjek, pisec be-
sedil.
Glasba, ki jo Šank Ročk izvaja, je
takšna kot je bila na začetku, to je
fokerska. V zadnjih letih so svoje igra-
fije še bolj izpilili in tehnično dodelali,
Pa tudi njihove glasbene ideje so bolj
^rele.
V teh dneh, ko čakaj člani ansambla
Jank Ročk na debitantsko ploščo igra-
0 na priložnostnih zabavah in plesih,
'a jesen pa pripravljajo skupaj z an-
samblom Martin Krpan, kije tudi izdal
'eliko ploščo, skupno turnejo po Slo-
'eniji.
V soboto 13. revija
Vojniku
Kulturno umetniško društvo France
^rešeren v Vojniku bo letos že trinajstič
pripravilo revijo domačih ansamblov,
'•"ečanje, ki vsako leto privabi nekaj sto
iubiteljev lepe domače glasbe, bo v so-
6. junija ob 18. uri na dvorišču voj-
JiSkega gasilskega društva. Nastopilo bo
i^set ansamblov, organizator pa priprav-
il tudi nekaj presenečenj.
V Vojniku bo veselo ves dan, saj se bo
ob 8. uri zjutraj začel tradicionalni kra-
l^arski sejem, ki ga pripravlja turističo
'ništvo.
TV
Člani skupine Sank ročk iz Titovega Velenja so: bobnar Aleš Uranjek,
klaviaturist Peter Slanič, kitarist Miro Mramor, basist Cveto Polak, kitarist
in pevec Zvone Hranjec ter pevec Matjaž Jelen.
Lestvica slovenskih
diskotek je sicer urad-
no zaključena, Deja
Mušič pa še vedno obi-
skuje diskoteke po Slo-
veniji in s tem seveda
popularizira oddajo in
nenazadnje tudi sebe.
V soboto, 6. tega mese-
ca bo gostovala tudi v
dvorani KK Hmezad v
Petrovčah • Še ena
pevka narodnozabavne
glasbe iz našega ob-
močja se je udinjala
drugje. Nataša Jazbec
namreč prepeva pri an-
samblu bratov Orel iz
Ljubljane • Ljubitelji
jazza bodo ponovno
prišh na svoj račun ju-
tri zvečer v Kljubu v
Celju. Nastopil bo Bob
Arts Quintet, ki pred-
stavlja graško jazz šolo
• Še ena lepa priredi-
tev na našem območju
je »šla po gobe«. V Žal-
cu so pred leti priprav-
ljali zanimivo priredi-
tev Pesem in mladost,
na kateri so osnovno-
šolci predstavljali svoje
pesmi, ki so jih v večini
tudi uglasbili sami. Že
dve leti, kljub oblju-
bam nekaterih, niso za-
gotovili potrebnega de-
narja in kot kaže je ta
prireditev zamrla za
vedno • Duo Moulin
Rouge, ki ga sestavljata
Matjaž Kosi in Alenka
Šmid, je te dni izdal pr-
vo veliko ploščo. Priča-
kujeta pa tudi, da jih
bodo povabili na kak-
šen nastop na našem
koncu • »Naj« MIŠ-
MAŠ v Grižah naj bi
zbral skoraj vse najbolj
popularne skupine in
glasbenike v Sloveniji.
Del programa bo ver-
jetno prenašal tudi
VAL 202 •
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	JA SAM ZA PLES - NOVI FOSILI	(4)
2.	ROČK ME BABY - JOHNNV NASH	(6)
3.	HOLD ME NOW - JOHNNV LOGAN	(2)
4.	HI! HI! HII-SANDRA	(5)
5.	I KNEW YOU WERE VVAITING - ARETA FRANKLIN IN
GEORGE MICHAEL	(8)
6.	MOJA ŽENA - KOMPAS	(6)
7.	NAPIJVA SE NOCOJ - REFLEX	(5)
8.	SAMO NAM JE LJUBAV POTREBNA - BAJAGA	(3)
9.	WITH OR W1TH OUT YOU - U2	(2)
10. ROKERJI - ČUDEŽNA POLJA (1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	NAJINA PESEM-MAVRICA	.	(6)
2.	LEPA JE SLOVENIJA - CEUSKI INSTRUM. KVINTET	(7)
3.	PRIJATELJSTVO - KOGRAS	(5)
4.	SAVINJSKI FLOSARJI - KLAVŽAR	(6)
5.	SREČNO IN NASVIDENJE - AVSENIK	(3)
6.	KADAR V SAVINJSKI DOLINI HMELJ ZORI - DOVŽAN	(4)
7.	ŽIVLJENJE JE VRTILJAK - MARELA	(2)
8.	PRELEPA ROGAŠKA - ROGAŠKI INSTRUM. KVINTET	(1)
9.	POJDI Z NAMI V PLANINE - ZAJC	(1)
10. ŠTAJERSKA TI NAJLEPŠI MOJ KRAJ - PETRIČ	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij________________________________
izvajalec____________________________ ., ___________
lestvica domačih melodij____________________________________
izvajalec_____________________________________ ________
ime in priimek______________________________________
naslov____________________________________
Nagrajenca: Jožica Jelene, Moše Pijače 24, Celje
Albina Knez, Rimska 6a, Laško
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
»Še boJje bi bil naredil; toda če ni bilo noža, ali naj ga s
plunko po glavi? Več je vredna ena struna kot vsa
njegova buča. Toda še se srečava, še in tedaj -«
Godec je zamahnil s pestjo in zopet segel po čutari.
Vojaki so udarili v vesel smeh. Toda Radovan jih je
ošinil z divjim pogledom in se prevalil od ognja v visoko
travo.
»Le smejte se, drobnica vrtoglava'! Ne poznate me še!«
Potegnil je k sebi prazno torbo in si jo del pod glavo.
»Spat!« je ukazal Iztok. »Straža pri konjih naj se
menjava na vsaki dve uri, da čuvaja ne premaga spanec;
zakaj trudni ste. Ob svitu zore odrinemo preko Hema!«
Vojaki so razgrebli žerjavico, da je ugasnil ogenj. Za
nekaj trenutkov so vsi trdno pospali.
Tudi Iztok si je želel spanca. Začutil je po udih silno
utrujenost. Šele sedaj se je zavedel, kako ga je zmučila
ježa. Zaklopil je oči in potegnil konjeniški plašč čez
obraz. Tisoč misli mu je vrelo po glavi. Toda na vse bi bil
pozabil, samo da se odpočije za dajno pot. Zaman. Iz
dragega konjeniškega plašča je dihal vonj po nardi. Tako
je dehtelo ono noč v njegovi sobi, ko seje sešel z Ireno.
Objel ga je ves čar tiste noči, ko je ljubljeno vedel za
mehko roko iz čolna na Epafroditovem vrtu. V temi pod
plaščem je zagledal njene modre oči, na licih je začutil
božanje njenih svilenih las. Njegova duša je sedla v
šajko, s katero jo je spremljal nazaj v carsko palačo. Nad
njima nebo, v srcih en sam koprneč žarek, na ustnicah
molk, ker so onemele besede v toliki sreči... Nato boj,
boj zanjo - napad na vrtu - grozna ječa - sedaj brez
nje ... Kje si, Irena ?
»Oteta,« mu je rekel Epafrodit. Oteta? Azbadu?
Teodori? Morda tudi njemu oteta - in ne zanj. In vendar
mu je življenje brez nje smrt, dan brez večne misli nanjo
pusta noč, vse zmage prazna igrača, če bi ne mogel
pokloniti lovorik njej. Irena, kje bivaš? Ali hrepeni tvoje
srce po meni?
»Tako mi Krista, objameš jo!«
Tudi to je rekel Epafrodit. Objamem? Kdaj? »Ker jo
čuva Bog!« Iztok seje v temni slutnji domislil blagove-
sti, katero mu je podarila Irena. Spominjal seje izrekov
Krista križanega, katerega je molila ona. In rekla mu je:
Veruj resnici in njegova ljubezen napolni tudi tvoje srce.
Iztok je občutil rahlo upanje; daleč na vzhodu se je
zasvetilo, s tihim šelestomje prišlo po vrhovih dreves in
mu pojilo dušo z besedami blagovesti: »Kar koli boste
prosili v mojem imenu, se vam bo zgodilo.«
Ustnice barbara so se začele premikati, iskale so
besed, vrelo je iz duše: »Samo njo, Ireno, sveto, čisto,
mojo edino mi daj - po Kristu, Gospodu njenem ?«
Kakor sladka omotica mu je stisnilo senca, obtežile so
se trepalnice, iz noči seje rodila luč, iz luči je krilila Irena
z rokami proti njemu in ga klicala: »Pridi, moj predobri,
junak junako v!«
Zvezde so gasnile v hladnem jutru. Čuvaj je prebudil
vojake. Takoj so osedlali konje, ki so odpočiti veselo
hrzali in se pasli po travi.
»Niste ničesar čuli v noči?« je vprašal Iztok.
»Ničesar, magister eguitum,« gaje nazval najstarejši
SI oven, kije stražil jutranjo stražo.
»Topot konjiče se ni oglasil?«
»Šumela je reka, cesta je bila mrtva!«
»Hitro prigriznimo, potem na pot! Zvečer prenočimo
onstran Hema in tam smo že utekli vsakemu pogonu.«
Vojaki so tesno opasani stoje zajtrkovali. Edino Rado-
vanov oklep je še tičal za grmom, kjer ga je bil pustil
zvečer. Sam je še globoko hropel na torbi.
»Radovane!«
Iztok ga je p o tresel za ramo.
Godec je kriknil, sunil z obema rokama in se izmotal iz
volnene halje, s katero se je bil odel preko glave.
Obsedel je na tleh, si mencal oči in plašno gledal po
vojakih.
»Ni ga, besa!« je zaklel po bizantinsko.
Vojaki so se mu zasmejali.
»Koga ni?«
»Tunjuša! Davil sem ga, za vrat sem ga držal, pa mi je
ušel, kravjerepnik! Še v spanju človek ne počije.«
»Očka, mi gremo! Hitro se opravi in na konja!«
Radovan se je skolebal na kolena, se uprl s pestmi v
zemljo in lezel kvišku.
»Pri Morani, da ne čutim nobene noge!«
Iztok mu je že ponujal polno čutaro.
»Če me ta ne oživi, ležem nazaj, vi pa hodite svojo pot
brez mene!«
Golcalje na tešče močno grško vino, dokler ni izpraz-
nil čutare. Obliznil se je po mokrih brkih, zacmakal in
izpregovoril:
»Epafrodit, samo tvoja ljubezen je resnična! Bogovi s
teboj in s tvojim vinom! Zakaj te je neslo iz Bizanca?
Postaral se bom od žalosti, ker ne srečam več ne tebe ne
tvojega vina. Ah ga sploh še kaj imate?«
»Deset velikih buč, očka!«
»Torej grem z vami in vam pokažem staro pot preko
Hema. Sicer bi legel v travo in spal«
»Ter čakal Tunjuša.«
Tako je rekel vojak, kije stal pred njim in držal oklep,
da bi mu ga pripel okrog prsi.
»Nak! Oklepa nikdar več na moje kosti! Saj nisem
želva. Do krvi so me ožulila ta železna rebra.«
Iztok je velel vojakom, da so pripeli oklep k sedlu, dva
pa sta pomagala Radovanu na konja.
Jutranjicaje še trepetala na nebu, ko so begunci hitro
jezdili navkreber^po stari rimski cesti, ki je držala v
Podonavje in za Črno morje. Bila je zapuščena in zane-
marjena. Nalivi in zime so jo razdrle, da so morah
begunci na mnogih krajih s konj in si delati steze preko
strug in vdrtin. Dostikrat so vojaki podpirali konje in jih
tako rekoč nosili ob breznih. Plemenite živali, ki so
poznale samo gladke ceste in ravno planoto, so se tresle
po nevarnem potu. Minil je dan, preden so z velikanskim
naporom dosegli severno pobočje Hema. Kljub temi je
ukazal Iztok, da so šli v dolino. Pot je bila boljša. Vendar
niso mogli jezditi. Vodili so konje za povodce. Vsem je
bilo žal, da niso bili izbrali nove, trgovske ceste. Če so šli
iz Bizanca preganjalci za njimi po dobri cesti, jih lahko
prehite in to stran Hema napadejo.
Zato so morali v dolino, da bi tam poiskali pripravno
zelenico, kjer bi napasli konje, prenočili in drugi dan
spešno jezdili dalje.
Dobili so usedlino, poraslo z visoko travo. Tam so se
utaborili, povečerjali in legli, ne da bi bili zakurili ognje.
Iztok je odredil trojno stražo vrh kotline.
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
4. JUNIJ 1987
ft. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
eHMNHHHMHHBHHB
4. JUNIJ 1987
Spominov polno srečanie
Absolventi »Državne dvorazredne trgovske šole«, ki so s šolanjem končali leta 1937, so se
v soboto zbrali v Celju. Spomine na svoja šolska leta so pričeli obujati v hotelu Evropa, nato
pa so se podali na kratek potep po Celju. Več kot trideset nekdanjih učencev, zbranih iz
domala vse Evrope, ki so tudi s svojim delom že prenehali, je obujalo spomine na drgnjenje
šolskih klopi v zdajšnji Srednji pedagoški šoh in nizalo spomine na svoja službena leta za
trgovskimi pohcami. Za konec pa še obljuba, da bodo svoja srečanja v Celju pogosteje
pripravljali.	IVANA FIDLER, Foto: EDI MASNEC
Srečanje družine Sajtl v Tevčah
v Tevčah nad Laškim se je v soboto zbralo blizu 80 potomcev družine Sajtl na svojem prvem srečanju. Pod kozolcem je
bilo za vse dovolj prostora, še zlasti, ker tako ni bilo časa za posedanje. Če ne bi prepevaU, to sploh ne bi bila družina Sajtl,
muzikantje pa se tudi niso dah ugnati v kozji rog. Komajda je bilo časa za napeto meddružinsko tekmovanje, za klepet pa
ga je že kar manjkalo. Mlajše generacije, ki na srečanju še niso osvojile vseh sorodstvenih vezi, se bodo lahko v bodoče
spoznavale po spominskih priponkah. Dolgo to ne bo potrebno, saj so si obljubili, da to ni bilo zadnje srečanje. mBP
Vsak dan nova pesem
v Dobovcu pri Ponikvi
vsak dan odmeva pesem di-
atonične harmonike, katere
meh razteguje devetletni
Damjan Golež.
Skoraj vsak dan v svojo
beležko zapiše nov naslov
skladbe in tako s ponosom
pove, da se je od lanskega
septembra, ko je prvič prijel
za harmoniko, naučil že prek
60 skladb. Včasih se vsede
pred domačo hišo, kjer ima
mama Lizika bife in na zado-
voljstvo gostov tudi kakšno
zaigra. Morda je tudi zaradi
tega pred visoko novo hišo
in na klopeh, ki jih je napra-
vil oče Franc, vedno zelo ve-
hko gostov. Morda pa zaradi
dobrih krač in sadnih kup,
po katerih so najbolj znani.
Veijetno pa tudi po dobri po-
strežbi in izrednih organiza-
cijskih sposobnostih, kar
priča tudi podatek, da so Go-
leževi lansko leto organizira-
li srečanje mladih talentov
pred njihovo hišo in ki si ga
je ogledalo skoraj 1000 obi-
skovalcev. Tudi med letoš-
njimi prvomajskimi prazniki
niso držali križem rok, Franc
je napravil 14 novih velikih
miz in na večer prvega maja,
ko je na Dobovcu zagorel tu-
di kres, prostora ni bilo mo-
goče dobiti. Med tem, ko
smo skoraj na prste ene roke
lahko prešteh gostilničarje,
ki se jim je ljubilo delati med
prazniki, so imeh pri »Lizi-
ki« dela kot že dolgo ne, saj
so med drugim prodah prek
500 sadnih kup. Lizika, ki je
zaradi treh malih otrok osta-
la pred tremi leti doma, si
niti v sanjah ni predstavljala,
da se bo gostinstvo pri njih
razširilo v takšnem obsegu.
Sedaj že razmišljajo o razširi-
tvi prostora kot tudi ponud-
be, njihova glavna misel pa
je zaenkrat usmeijena na 19.
juhj, ko bo pri Goleževih
drugo srečanje mladih talen-
tov, na katerem bo prvič na-
stopil Damjan.
EDI MASNEC
Obadji piki
Ob vprašanju: Celje, quo vadiš?, bi morali
postaviti še vprašanje: Celje, kdo te naj izvleče
iz težav?
Vsi vemo zakaj ne napredujemo. Kako naj bi
napredovali, pa ne pove nihče.
Vedno več govorimo o bratstvu in enotnosti.
V dejanjih pa na besede pozabljamo!
Melioracije in komasacije naj bi pomagale k
uspešnejšemu kmetijstvu. Doslej so pomagale
le k sosedskim razprtijam.
Frankolovčani se bojijo, da bodo izgubili
»Toplico«. Pa ne zaradi »faušije«, da bi njihovo
termalno vodo pili Celjani ampak zato, ker bi
radi še naprej »razvijali« turizem!
OBAD
1. nadaljevanje
Vožnje do delovišča skor^da ni hotelo
biti konec: preko Kladova in opuščenih, na-
pol podrtih naselij, kijih bo zahlo akomula-
cijsko jezero nove elektrarne; skozi polja
pšenice, koruze in sončnic; skozi brljave
gozdove in mimo majhnih goličav. Stal sem
med sedeži in žokal v ljudi, ki so hoteli
dremati, na vse bolj znane obraze je legala
vse manj rdeča svetoba vlaškega sonca. Iz
zvočnikov je grmela srbska glasba, nekateri
so se drU zraven. Djurdjina družba je posku-
šala po svoje, bolj umirjeno, spevnejše in
lepše, preglaševah so se in se smejali. Avto-
bus pa je moral skozi ovinke in okrog pol
sedme smo izstopih na odprtem in golem
prostoru.
Prvo delo ni bilo pretežko, samo dolgo-
časno in pusto: čistih in popravljali smo
obcestne kanale, se igračkah s prstjo in
kamni. Videlo seje, daje bilo tisto picajzlja-
sto gladenje le nadomestilo za pravo briga-
dirsko tlako, ki jo pravzaprav pričakuješ in
jo imaš rajši kot nekakšna delu podobna
mašila. Se oba traserja si nista bila na jas-
nem, prestavljala sta nas po razvlečenem
delovišču kot otrok svinčene vojake v nak-
ljučni bojni razpored. Vse bolj je žgalo na
gohčavi, nosači vode niso smeh sesti niti za
minuto.
Delal sem skupaj z Magdo, sedemnajstlet-
no gimnazijko, da sva se v počasnem ritmu
dela hlastcgoče spoznavala: kdo in kaj da
sva, od kod, kaj so starši, katere profesorje
poznava oba, zakjg sva tu - vse po starem
toku. Na prvi pogled in na prvo besedo mi je
bila všeč, morda tudi jaz njej, ko bi vedel!
Dekle enkratne postave, z zdravim rjavim
odtenkom kože, skoraj neopazno pegasta
po obrazu, nad katerim so vladali urejeno
zmršeni lasje; in s prav posebno tiho živah-
nostjo, z nevsiljivim smehom na pravem
mestu. Toda stop! sem si dejal, nikamor
naprej, dokler me ne bo vezala kakšna ne-
umna zaljubljenost, bom sproščen, vese-
ljak, nezagrenjen in uporaben, drugače se
zapletem v tako čudne konflikte, da se bom
stežka reševal v trezno stanje. Neobvezne-
nriu človeku ni težko sh^ati z okolico, lahko
si tolažnik in spovednik, vserazumevajoče
uho, tudi klovn in zabavljalec, nekako svoj
svet z brezštevilnimi cestami navzven. Toda
- pamet je šibka, tudi tokrat in vedno, kadar
je v besedi mesena prisotnost drugega spo-
la, z vsemi njenimi razsežnostmi, če jih ima
in če jih nima. Zato sem sam v sebi sklenil,
da se bom predal naključjem, prisrčni igri
negovotosti.
In tu je bila še Katarina. Ves čas najinega
brigadirskega poznanstva sva iskala neob-
vezujočo bližino drug drugega, čeprav sva
bila šele samo malo več kot neznanca. Pri
malici sva sedela skupaj in pri obedih v
naselju, dostikrat se je prva našla pri kitari,
ki sem ji jemal uglašeno brnenje; na pragu
in v zboru, v čakanju, v plitkem ali neplit-
kem govorjenju. Namesto nobene dve, kaj
se še lahko zgodi, kakšen hudičevo zmešan
zaplet se lahko iz tega izcimi? Adijo zdrava
pamet? Vendar se prehitevam.
Vrnih smo se s prvih šestih ur dela in bih
v glavnem razočarani. Razraščah sta se neje-
volja in brezbrižnost. Začetek je bil prepre-
den s tipajočimi iskanji in z veliko nepo-
trebnega prepira. Vsemogoča pretiravanja
in nesmish, red zaradi reda, kletev, pomeša-
na z vpitjem posiljenih parol, neprijazni po-
skusi posameznikov, da bi na prostovolj-
nost in nesebičost čepih vojaško disciplino,
stanja v zboru, otročje prenašanje in mali-
kovanje zastav, neučinkoviti in osovraženi
sestanki, ki so še bolj napenjali napeto
vzdušje. Marsikdo je zamrzil marsikoga, z
vzroki ali brez njih. Novinci so bili maloduš-
ni, kolikor serh mogel, sem jih hrabril ter ih
skušal prepričati, naj jemljejo vse skupaj s
strani malo neuspešne šale; saj se je s sme-
hom dalo rešiti še največ!
Brž sem tudi spoznal, da bo kaj malovred-
nega v kulturi, v pisanju, vse je bilo že v
začetku posiljeno in samo sebi namen, sa-
mo zaradi idiotskega tekmovanja med bri-
gadami. Sreč in Budo, ki sta bila v brigadi
nekakšna gostača, prislinjenca, ves čas tuj-
ca in po svoji želji odmakr^ena, sta zagoltala
po zadolžitvah, veliko obljubljala in naredi-
la kilavo zblodrgo. V njunem načinu sem
takoj izgubil voljo, zaprl sem se v svoj dnev-
nik in se spletel le s tistimi stvarmi, ki so me
zanimale in ki so mi bile všeč. To pa so bili
ljudje, ki sem jih izbiral iz povprečja in jim
ponujal svoje veselje do življenja, do mlado-
sti; s kitaro, z duhovičenjem in majhnimi
norostmi, s 'tolažbo, potem s fotografijo in
pesmijo, s svojo radoživo prisotnostjo. To je
bilo vehko in dovolj; če bi bilo v vseh mla-
dih tam doh takšno razpoloženje in vsaj
približna raven takšne zavesti, kot je bila v
nas nekaj desetih ljudeh, bi brigade delova-
le popolno in učinkovito, ne pa, da je šlo in
da še gre z njimi vztrajno navzdol, v prisilje-
no nadaljevanje tradicije in stahu pred
koncem.
Na večer po drugem delovnem dnevu so
nas zapeljali do Kladova, všeč mi je bilo pod
napol razpadlimi zidovi bogve katerih raz-
vahn. Katarina je bila ves čas ob meni, sme-
jala sva se in kričala z drugimi. Prijetno,
zelo prijetno mi je bilo v njeni bližini. Na
bregu Donave je bil kamniti plato in iz njega
se je vzpenjalo stopnišče, neznana komedi;
jantska skupina se je žogala z duhovitirni
besedami in kolovratila po odru. Na drugi.
romunski strani reke je tulil Balkan expres,
zrak je bil še poln žara zahodnih oblakov-